INTERNO
g l a s i l o K l i n i č n e g a c e n t r a L j u b l j a n a
April 2007 • številka 2
VSEBINA
Uvodnik generalne direktorice KC ...3
Strokovni dosežki v letu 2006 ...4
Zdravstvena in babiška nega v letu 2006 ...5
Poslovanje KC v letu 2006 ...6
Leto 2006 je bilo v znamenju javnih razpisov ...7
Izobraževalna dejavnost – terciar I ... 8
Realizacija delovnega programa ...9
Razvoj kadrov v zdravstveni negi ...10
Specializirana sestra s področja parkinsonizma ...10
Pogled zdravnika na timsko delo ...11
Vsak bolnik je lahko izziv ... 12
Potek procesne metode dela ... 13
Nov pogled na svet ... 14
Informacijska podpora v KC ...16
E-pošta ... 17
Prostovoljsko delo ...18
Predstavitev socialne službe v KC ...19
Bolnišnična šola ... 20
V spomin ... 21
Utrip KC ...22
Utrip KC ...23
30 let urgence ...24
Pes Manto ... 25
Križanka ... 26
Zdravo življenje - Prehrana ... 28
Zdravo življenje - Zapestje ... 29
Pohval je vedno več, Kaj menijo o nas ...30
Priporočila za pripravo in oddajo prispevkov v glasilu
Besedila naj bodo v črni barvi, celostranski prispevek v reviji naj vsebuje do 3000 znakov in eno ali dve fotografi ji; zaželjene so krajše novice, obvezno se podpišite. Besedilo naj bo oddano v txt ali word dokumentu, fotografi je pa morajo biti shranjene posebej in ne v wordu!
Fotografi je naj bodo v digitalni obliki: TIF, JPG, PNG, PSD, BMP, EPS, AI … , navedite ime fotografa. Izrecno nizkokvalitetni in neostri posnetki bodo izločeni.
Prispevke lahko pošljete po pošti (CD, DVD, USB ključ, disketa) na naslov:
Biserka Marolt Meden Klinični center Ljubljana Zaloška cesta 2, 1550 Ljubljana s pripisom "za glasilo"
Oziroma na elektronski naslov: biserka.meden@kclj.si
Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 7. maj 2007.
INTERNO GLASILO KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
April 2007, številka 2
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška c. 2
1550 Ljubljana, Slovenija
Glavna urednica: mag. Darinka Miklavčič Odgovorna urednica: Biserka Marolt Meden Uredniški odbor: prof.dr. Bojana Beović, dr.med., Erna Kos Grabnar, viš.med.ses., Ada Košir, univ.dipl.prav., Vida Linec, univ.dipl.
ekon., prof.dr. Saša Markovič, dr.med., višja svetnica, Polona M. L. Wallas, univ.dipl.soc., Miha Žemlja, univ.dipl.org., Tatjana Nendl, dipl.med.ses.
Fotografi je: Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Jelka Simončič
Oblikovanje: Studio 2012 Tisk: Tiskarna Radovljica d.o.o.
Naklada: 3000
Glasilo je v elektronski obliki na naslovu:
http://www2.kclj.si/
*/5&3/0
H M B T J M P , M J O J ¢ O F H B D F O U S B - K V C M K B O B"QSJMmqUFWJMLB
Pričakovanja v letu 2007
Smo največja bolnišnica v Sloveniji, v kateri obravnavamo strokovno najzahtevnejše in najdražje primere bolnikov.
Zavedam se, da je delo vseh zaposlenih v Kliničnem centru zahtevno in stresno.
V letu 2007 moramo največ pozornosti nameniti obvladovanju stroškov dela, saj je razen za poklice, kjer je največji primanjkljaj kadra, novo zaposlovanje omejeno. Delovni program bomo morali izpolniti z relativno manjšimi stroški dela kot v preteklem letu, če bomo želeli uravnovesiti porabo s fi nančnimi možnostmi. Medicina napreduje s tem pa tudi potrebe po fi nanciranju, ki jim družba težko sledi, zato se bomo tudi v prihodnosti srečevali s pomanjkanjem fi nančnih sredstev. Problem bomo reševali z iskanjem vseh priložnosti za izboljšanje organizacije in procesov dela na vseh ravneh vključno z najnižjimi. Zato ste vsi tisti, ki delate v temeljnih okoljih dragocen vir informacij oziroma pobudniki predlogov in idej za uvajanje prihrankov pri stroških dela in materiala. Izboljšave bodo namreč pripomogle k boljši učinkovitosti in nam omogočile, da bomo lahko delali bolje. Z vašo pomočjo bomo laže ugotovili ozka grla, ki hromijo našo učinkovitost in odpravili podvajanja del, neaktivnosti posameznikov, ki jih bomo ustrezno zaposlili ali prezaposlili. Ob načrtovanju odsotnosti pa se moramo vedno vprašati, ali je ta nujno potrebna. Vse to nam bo omo- gočila dobra medsebojna komunikacija.
"Učinkovitejše in bolj prijazno" mora postati slogan našega zavoda v prihodnje.
Pred nami je končna uveljavitev novo sprejetega statuta, ki bo Klinični center preimenoval v univerzitetni ter decen- traliziral upravljanje in vodenje. S statutom bomo spremenili dosedanji sistem odločanja od zgoraj navzdol. Obrnili bomo piramido, saj se zavedamo, da je le spremembe, ki dozorijo v temeljnih okoljih, mogoče lažje izvajati in so zato bolj učinkovite. Z majhnimi premiki lahko izboljšamo razmere v vseh okoljih Kliničnega centra in predvsem povečamo zadovoljstvo tako zaposlenih in bolnikov, kar je naš skupni cilj.
V prihajajoči pomladi vam želim veliko prijetnih trenutkov, tako doma kot v delovnem okolju ter lepo praznovanje praznikov, ki se nam bližajo.
»Učinkovitejše in bolj
prijazno« mora postati slogan našega zavoda v prihodnje
mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon. , generalna direktorica KC Ljubljana
Uvodnik
Poročilo
prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica KC
Strokovno
delo v letu 2006
Dokončani in sprejeti so bili naslednji projekti:
• reorganizacija Operativnega bloka kirurških strok,
• reorganizacija Nevrološke klinike,
• reorganizacija poliklinične dejavnosti – vspostavitev delovanja Poliklinike II v prostorih ZZVD,
• organizacija virtualnega učnega centra,
• standardi in kategorizacija medicinske opreme,
• vzpostavitev sodelovanja kliničnih transfuzi- ologov v rednih timskih konzilijih posame- znih strok.
Začeti in v teku so še številni drugi projekti reorganizacije:
• transplantacijske dejavnosti,
• nadzora nad bolnišničnimi okužbami,
• intenzivnih terapij in neg,
• obremenitev in opisa del zdravnikov,
• enteralne in parenteralne prehrane,
• celostne rehabilitacije bolnikov,
• oddelka za klinično farmakologijo,
• Kliničnega instituta za radiologijo in priprava na uvedbo sistema PACS,
• dejavnosti hemovigilance.
V letu 2006 je KC priskočil tudi na pomoč internemu oddelku bolnišnice Trbovlje, ki jo je bolezen večjega števila zdravnikov internistov skoraj ohromela.
Komisija za zdravila KC
Na področju zdravil je komisija obravnavala vloge za 96 zdravil (identov; upoštevajoč tudi različne jakosti) za uvrstitev na listo zdravil KC. 40 vlog zdravil v skupno 73 različnih jakostih, oblikah in pakiranjih je odobrila. Med odobrenimi zdravili je le 8 resnično novih molekul, ki pomenijo pomemben terapevtski napredek, 18 molekul pa predstavljajo zdravila s primerljivim načinom delovanja, vendar določenimi terapevtskimi prednostmi. 54 odobrenih identov pa predstavljajo (cenejše) farmacevtske paralele, dodatne jakosti in nova pakiranja že odobrenih molekul.
Komisija za medicinsko etiko Kliničnega centra
V letu 2006 so člani KME-KC pripravili 8 predavanj. Na naše povabilo sta nam predavala tudi ga. Maria Zajc McDonald in dr.
Andrew McDonald iz Toronta.
Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb
Delovanje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb je potekalo na naslednjih področjih:
• epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v KC,
• izobraževanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev glede preprečeva- nja in obvladovanja bolnišničnih okužb,
• priprava in posodabljanje strokovnih navodil za preprečevanje in obvladovanje bolnišnič- nih okužb,
• vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij
• zaščita zdravstvenih delavcev in zdravstve- nih sodelavcev,
• svetovanje, pomoč in podpora pri nabavi opreme in materiala, ki se uporablja pri diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkih,
• posredovanje pomembnih informacij v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem bolnišničnih okužb,
• izvajanje nadzora v zvezi z upoštevanjem standardov,
• svetovanje pri načrtovanju in izvajanju gradbenih del v KC.
Spremljanje
kazalnikov kakovosti
Klinični oddelki in klinike sodelujejo pri spre- mljanju kazalnikov kakovosti v projektu Zdrav- niške zbornice. Redno sodeluje z Zdravniško zbornico 13 klinik in kliničnih oddelkov. Poleg tega smo pričeli uvajati kazalnike kakovosti, ki jih po metodologiji Agency for Healthca- re Research and Quality izračunavamo s
pomočjo baze podatkov za SPP. Zaenkrat je na ta način uvedeno spremljanje kazalnika volumna resekcij požiralnika, kazalnikov volumna in smrtnosti premostitvenih operacij na koronarnih arterijah in operacij anevrizme ter kazalnika bolnišnične smrtnosti bolnikov s cerebrovaskularnim inzultom. Pri vseh ome- njenih kazalnikih ugotavljamo vrednosti, ki so boljše od referenčnih.
Uvajanje kliničnih poti
Spodbudili smo uvajanje kliničnih poti z izo- braževanjem, ki je potekalo v okviru sestankov koordinatorjev (zdravnikov in medicinskih sester) kakovosti na klinikah in kliničnih oddelkih. Klinike in klinični oddelki so pripravili 19 kliničnih poti. Pričeli smo z oblikovnim po- enotenjem kliničnih poti, kjer pilotno sodeluje Klinični oddelek za srčno in žilno kirurgijo.
Smernice
Na klinikah in kliničnih oddelkih smo spodbu- jali pripravo smernic, še posebej smernic za področja, pri katerih nastajajo največji stroški in so pomembna za več oddelkov Klinič- nega centra. Oblikovane so bile smernice za predpisovanje albuminov, inhibitorjev protonske črpalke, kaspofungina, vorikonazo- la, piperacilina s tazobaktamom in imipenema.
Oblikovane so bile tudi smernice za uporabo 3T magnetne resonance in testa za določanje prokalcitonina. Pripravljenih je bilo tudi več smernic, ki jih uporabljajo na posameznih klinikah in kliničnih oddelkih.
Klinični center je v letu 2006 izdal drugo izdajo Priporočil za uporabo proti mikrobnih zdravil.
Varnost bolnikov
Izdelali smo osnutek poslovnika sistema upravljanja z odkloni, ki obsega beleženje in obravnavo vseh vrst odklonov. Osnutek predvideva ustanovitev posebne enote, ki bo skrbela za obravnavo zapletov in spodbujanje kulture varnosti v Kliničnem centru. Redno
V letu 2006 so bile izvedene ali načrtovane številne reorganizacije strokovnih medicinskih dejavnosti.
Poročilo
smo spremljali varnostne zaplete na področju zdravstvene nege in neželene učinke zdravil.
Notranji nadzori
Redni notranji nadzori in izredni notranji nadzori so potekali na podlagi veljavnega
pravilnika. Poleg tega smo pripravili predlog novega pravilnika za notranje strokovne nadzore, ki upoštevajo načela presoj kakovosti (clinical audit) in so del vzpostavljanja sistema nenehnega izboljševanja kakovosti.
Druge aktivnosti
Vzpostavili smo intranetni spletni portal z informacijami o zdravilih. Na spletni strani so dostopni povzetki temeljnih lastnosti zdravil, ki jih uporabljamo v Kliničnem centru in smerni- ce za predpisovanje nekaterih zdravil.
Področje izobraževanja
Pod vodstvom Centra za poklicno izobraževa- nje RS (CPI) so pripravljeni poklicni standardi za nacionalne poklicne kvalifi kacije na VI.
stopnji zahtevnosti. Ob tem si prizadevamo za spremembo oziroma poenotenje strokovnega naslova na V. in VI. stopnji zahtevnosti. Vpeljali smo obvezna preverjanja dodatnih znanj in veščin: (prioritetno pri že zaposlenih zdravstve- nih tehnikih, ki končujejo študij na visoki šoli za zdravstvo). Izvedena je bila mednarodno pri- znana šola za pridobitev naslova enterostomalni terapevt. Poleg tega so bila izvedena številna notranja funkcionalna izobraževanja.
V sodelovanju z Medicinsko fakulteto je bilo organizirano podiplomsko izobraževanje iz bol- nišnične higiene za medicinske sestre. Iz skupnih sredstev za izobraževanja smo že tretje leto izvedli izobraževanja s področja pedagoško-an- dragoških vsebin in s področja vodenja in upra- vljanja. Ginekološka klinika je bila soorganizator konference z mednarodno udeležbo na temo rojstvo. V marcu 2006 je bila v sodelovanju s Sekcijo medicinskih sester babic organizirano odmevno mednarodno srečanje strokovnjakinj na temo "Izkušnje babic po svetu".
Strokovni razvoj
Prednostna naloga je vpeljevanje procesne metode dela, ki jamči celostno obravnavo pacienta s stališča medicinske sestre , načrto- vanje in spremljanje vseh aktivnosti ter oceno
doseženih ciljev. Ob tem uvajamo prenovljeno, enotno dokumentacijo. Pomemben dosežek je zaključek strokovnega standarda » i. v. poti«.
Učbenik je v fazi strokovne recenzije. Oblikovali smo ocenjevalno lestvico za določitev uporabe pripomočkov za različno stopnjo inkontinence.
Sledi testiranje v klinični praksi na petih kliničnih oddelkih. Izveden je bil nadzor nad dnevnim kategoriziranjem pacientov. Ugotovljena je bila več kot osemdeset-odstotna skladnost kategorij.
Področje kakovosti in varnosti
Vzpostavili smo mrežo medicinskih sester na nivoju SPS in SOE in seznam objavili na intra- netnih straneh Področja za zdravstveno nego in oskrbo KC Ljubljana. Nadaljevali smo s prijavlja- njem neželenih dogodkov v zdravstveni negi, ki jih spremljamo že od leta 2001 ter podatke o kazalnikih kakovosti (število padcev, število razjed zaradi pritiska) posredovali na MZ.
Izvedli smo nacionalno anketo o zadovoljstvu in izkušnjah pacientov na treh kliničnih oddelkih..
Izvedli smo 9 rednih strokovnih nadzorov v operacijskih prostorih in 3 izredne strokovne nadzore. Sodelovali smo pri pripravi metodo- logije za izvedbo strokovnih nadzorov oziroma izvedbo notranje presoje celotne dejavnosti posameznega kliničnega oddelka.
Področje bolnišnične higiene
Medicinske sestre in sanitarni inženirji so v skladu s prednostno nalogo vodstva KC aktivno
sodelovali pri pripravi strokovnih kriterijev za izbor medicinskih pripomočkov in storitev iz higienskega, ekonomskega in ekološkega vidika.
Sodelovali smo v pripravi navodil za nadzor nad vodovodnim omrežjem. Sodelovali smo pri zbiranju podatkov o bolnikih z rezistentnimi bakterijami in se vključili v izvedbo preventivnih cepljenj proti gripi. Na posameznih enotah smo dodatno izobraževali delovne time na temo preventivnih ukrepov pred prenosom okužb.
Področje javnih razpisov
Medicinske sestre so pripravile strokovne kri- terije za številne materiale oziroma storitve. Ob tem je pomembno poudariti, da je za sleherni razpis potrebno dobro poznavanje strokov- nega področja, zakonskih predpisov, okoljske zakonodaje in celotne logistike KC.
Prostovoljno delo
Na področju prostovoljnega dela smo dosegli izredni napredek. Povečala se je motiviranost zaposlenih za vključevanje prostovoljcev in tako je njihovo število naraslo na 61.
Področje oskrbovalnih služb
V Bolnici dr. Petra Držaja se je v sodelovanju s Tehničnimi službami vzpostavilo delovanje posteljne postaje za potrebe celotne bolnišnice.
Izvedena je bila notranja revizija preskrbe s perilom, ki bo osnova za nadaljnje korake pri obvladovanju procesov in stroškov.
Glavna medicinska sestra KC, Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.
Zdravstvena
in babiška nega v letu 2006
V letu 2006 smo se soočili z več kot sto-odstotnim povečanim obsegom dela iz naslova izvajanja kliničnega pouka za študente visokih zdravstvenih šol. Izobraževalni programi so se v skladu z bolonjsko usmeritvijo spremenili, povečal se je delež klinične prakse, vendar vse brez dodatnih zaposlitev in brez povečanih fi nančnih virov s strani šolskih institucij.
Klinični center je akreditiran kot učna baza in pritiski vseh zdravstvenih šol iz cele Slovenije so zelo veliki.
Poročilo
Vida Linec, univ. dipl. ekon., pomočnica generalne direktorice za ekonomsko področje
Pomembno je doseganje zadovoljstva bolnikov in zaposlenih
Delovanje zavoda je potekalo na osnovi spre- jetih ciljev in smernic, postavljenih na podlagi poglobljene analize stanja na strokovnem in poslovnem področju. Aktivnosti so bile usmer- jene v doseganje večje učinkovitosti poslova- nja, v doseganje višje kakovosti zdravstvenih storitev, zadovoljstva bolnikov in zaposlenih.
Program prioritetnih aktivnosti je obsegal večjo preglednost poslovanja po posameznih organizacijskih enotah, reorganizacijo upra- vljanja, reorganizacijo nemedicinskih služb, izboljšanje nabavnega procesa, izboljšanje izrabe človeških virov in izboljšanje tehnične opremljenosti ter njene izkoriščenosti.
Uspešno
izpolnjen delovni program
V letu 2006 je bil uspešno izpolnjen delovni program, saj je bilo na bolnišnično zdravlje- nje sprejetih 100.777 bolnikov, kar pomeni 4.520 oziroma za 4,7 odstotkov bolnikov več kot v letu 2005. Planirani delovni program je bil presežen za 0,9 odstotka oziroma 901 bolnika. Z izpolnitvijo dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob in s presega- njem rednega prospektivnega programa so se občutno skrajšale čakalne dobe. Z boljšo organiziranostjo dela in izboljšano učinko- vitostjo v bolnišnični obravnavi bolnika se je nadaljevalo skrajševanje ležalne dobe, ki sedaj znaša 5,96 dni.
Prihodki zdravstvenih programov niso sledili povečanju obsega opravljenih storitev, saj je bila realna rast prihodkov 1,6 odstotkov, obravnavanih bolnikov pa 4,7 odstotkov.
Poleg nizkih cen enkratnih dodatnih progra- mov so morale vse bolnišnice v letu 2006 opraviti še dodatno odstotek programa akutne bolnišnične obravnave. Klinični center je tako moral zagotoviti zdravljenje iz lastnih virov za
še dodatno 698 bolnikov. Tudi v specialistič- no ambulantni dejavnosti je bilo potrebno z enakimi sredstvi opraviti večji obseg obravnav.
Sredstva, namenjena za opravljanje terciarne dejavnosti, se realno ne povečujejo oziro- ma se glede na povečanje števila bolnikov celo zmanjšujejo. Iz analize trendov gibanja bolnikov ter prihodkov in odhodkov v zadnjih letih ugotavljamo, da višina prihodkov na bolnika pada, prav tako pa prihodki ne sledijo najnovejšim prenosom medicinskih dosežkov v prakso.
Ukrepi za izboljšanje
poslovanja so dali pozitivne učinke
V poslovanju se kažejo pozitivni učinki aktiv- nosti za izboljšanje poslovanja, ki so pote- kale na različnih področjih z vključitvijo vseh organizacijskih enot. Mesečno smo analizirali vzroke odstopanj med planiranim in realizira- nim programom, ki vplivajo na fi nančni rezultat in sprotno pripravljali programe ukrepov za sanacijo poslovanja posameznih organiza- cijskih enot. Ukrepi za izboljšanje poslovanja so bili usmerjeni predvsem na racionalizacijo porabe zdravil, racionalizacijo porabe medi- cinskih in drugih materialov, racionalizacijo na področju laboratorijske diagnostike, raciona- lizacijo na področju radiološke diagnostike, racionalizacijo na področju bolniške prehrane in dietoterapije ter racionalizacijo na področju stroškov dela.
Ciljno smo okrepili delo številnih multiprofesi- onalnih in multidisciplinarnih strokovnih skupin, ki so izdelale strokovne kriterije in standarde za nabavo opreme in materialov. Aktivnosti na področju urejanja nabavnih cen, javnih razpisov in doseganju komercialnih popustov so se izrazile v zmanjšanju stroškov materiala in storitev.
Kljub prizadevanjem za izboljšanje poslovanja pa z vsemi ukrepi ni bilo možno kompenzirati negativnega vpliva preseganja programa, ki ni bil plačan ter zaostrenega in neadekvatnega sistema fi nanciranja zdravstvenih storitev. Kli- nični center je v poslovnem letu 2006 izkazal presežek odhodkov nad prihodki v višini 644 mio SIT, kar predstavlja le 0,8 odstotka vseh prihodkov. Glede na preteklo leto je presežek odhodkov zmanjšan za 43 mio SIT.
Ocenjujemo, da bi Klinični center v primeru doslednega fi nanciranja bolnišničnega zdra- vljenja po doseženi uteži SPP lahko pridobil dodatna fi nančna sredstva, s katerimi bi bili zagotovljeni primerni pogoji poslovanja. Priča- kujemo, da bomo v letu 2007 uspeli pridobiti dodatna sredstva za programe, ki so bili v letu 2006 prekoračeni, da bo narejen naslednji korak k doslednemu plačevanju hospitalnih storitev po doseženi uteži SPP in da bodo programi realizirani le v obsegu dogovorje- nega delovnega programa. Tako bi lahko bili vzpostavljeni ustreznejši pogoji za izvajanje dejavnosti in poslovanje bi potekalo v okviru načrtovanih fi nančnih sredstev.
Poslovanje Kliničnega centra Ljubljana je bilo v letu 2006 v največji meri usmerjeno k uresničevanju dogovorjenih programov v okviru sprejetega Splošnega in Področnega dogovora za bolnišnice, Pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev z ZZZS in izvajanju dodatnih programov.
Novosti na www.intranet.kclj.si
• Tednik KC je odslej dosegljiv tudi na spletu, vsak teden vam postreže z novimi informacijami in dogajanji v KC.
• Nova so tudi Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicin- skih pripomočkih, skupaj z donatorsko pogodbo
Poročilo
Leto 2006
je bilo v znamenju javnih razpisov
S pomočnikom generalne direktorice za komercialne zadeve Miho Žemljo, univ.dipl.org. smo se pogovarjali o nabavah opreme v preteklem letu.
Na področju nabav in razpisov je bil v letu 2006 narejen velik napredek. Kakšno stanje stanje ste prevzeli in kako ste se lotili urejevanje tega področja?
» Res je. V letu 2006 je bil na komercialnem področju ter na področju javnih razpisov narejen velik napredek. Analiza obstoječega stanja je namreč pokazala najslabšo pokri- tost nabave z javnimi naročili na področju medicinskega materiala in sicer kot posledica pomanjkanja ali neažurnosti strokovnih krite- rijev za oblikovanje razpisne dokumentacije.
Tako smo imenovali kar 41 strokovnih komisij s skupno 185 člani medicinskega osebja, ki so takoj pričeli pripravljati, oz. defi nirati strokovne kriterije za medicinske materiale. Pri tem je velik del odgovornosti prevzela zdravstvena nega, za kar se ji iz komercialnega sektorja lepo zahvaljujemo «.
Bi lahko rekli, da je bilo leto 2006 v znamenju javnih razpisov ?
» Lahko bi tako rekli. V letu 2006 je namreč Klinični center izvedel kar 74 objav javnih razpisov v skupni ocenjeni letni vrednosti 8.855 mio SIT (36,9 mio EUR). V primerjavi z letom 2005, ko smo izvedli 62 objav javnih razpisov v skupni ocenjeni letni vrednosti 5.496 mio SIT (22,9 mio EUR), je to velik napredek. Ker pa so bili nekateri javni razpisi objavljeni za triletno obdobje, je tako skupna ocenjena vrednost vseh objavljenih javnih razpisov v letu 2006 presegla 19.000 mio SIT (79 mio EUR). «
Kakšna je struktura teh razpisov?
Je veliko naročil male vrednosti?
Ali KC sodeluje v centralnih javnih razpisih Ministrstva za zdravje?
» Poleg že navedenega je Klinični center v letu 2006 enajstkrat pristopil k centralnim javnim
razpisom MZ v skupni ocenjeni letni vrednosti 1.000 mio SIT (4,1 mio EUR); na MZ se je izvajal tudi postopek oddaje javnega naročila za nabavo zdravil, le-ta pa se je pričel že v letu 2005.
V letu 2006 smo izvedli tudi 189 postopkov oddaje javnih naročil male vrednosti.
Naj na koncu poudarim, da je bila vsa nabava opreme, vse storitve tekočega in investicijske- ga vzdrževanja ter vse investicije izvedeno s postopki oddaje javnega naročila. «
Za katero blago, opremo ali storitve pa smo prvič izvedli javne razpise? Bi lahko potrdili, da je šlo za oranje ledine?
» V mnogih primerih prav gotovo, saj se je medicinsko osebje, ki je pri pripravi strokovnih kriterijev sodelovalo, mnogokrat prvič srečalo s tem področjem dela. V nadaljevanju bomo tako kriterije vsako leto samo še dopolnjevali.
Opravljeno je bilo veliko delo. Lahko pa potr- dim, da so ga odlično opravili. Ko so strokovni kriteriji opredeljeni, pa se delo komercialnega sektorja nadaljuje.
Prvič smo objavili javne razpise za nasle- dnje programe: za razkužila in sredstva za nego kože, medicinske pline, farmacevtske kemikalije in droge, dializni material – hospital, diagnostična sredstva in laboratorijski material, papirno in toaletno konfekcijo, vrečke, razši- ritev in integracijo modulov v PIS, podporo IT storitvam in drugo. «
Kaj vas še čaka v prihodnosti ?
»Nekatere komisije za opredelitev strokovnih kriterijev svoje delo sedaj končujejo, tako da smo, oz. bomo v prvi polovici 2007 objavili javne razpise za naslednje programe: zdravila, katetre, peritonealno dializo – CAPD, RTG fi lme, stente, srčne zaklopke in pacemakerje, žilne endoproteze, material za oskrbo rane, operacijski material, sisteme za infuzijo in transfuzijo, sredstva za pranje in čiščenje, stori-
tev čiščenja, vzdrževanje opreme posameznih proizvajalcev (n.pr. Drager, Philips ipd.), vzdrževanje endoskopske opreme in drugo.
Naj na koncu poudarim, da poleg navedenih aktivnosti v komercialnem sektorju izvajamo še celo vrsto ostalih, komercialnih aktivnosti za obvladovanje nabavnih procesov.
Prvi rezultati so spodbudni in se med drugim izkazujejo tudi z znižanjem nabavnih cen materialov v letu 2006 ter skrajšanjem vezave zalog materiala v skladiščih. «
Polona M. Lečnik Wallas; Služba za odnose z javnostmi
NOVA OPREMA
v vrednosti nad 20.900 eur, ki je bila dobavljena od januarja do marca 2007
Nevrološka klinika je iz združenih sredstev KC dobila ultrazvočni digitalni aparat v vrednosti 120.396,18 EUR.
Klinični oddelek za otroško kirurgijo Kirur- ške klinike je dobil oscilacijski respirator v vrednosti 29.070,99 EUR ter dva respiratorja za novorojenčke z oscilacijsko ventilacijo, v vrednosti 50.778,02 EUR . Nakup obeh aparatov je bil zagotovljen iz združenih sredstev KC.
Dva parnokonvekcijska aparata sta bila kupljena za potrebe Službe bolniške prehrane in dietoterapije in sicer iz sredstev amortizacije v vrednosti 49.905,12 EUR.
Za potrebe Kliničnega inštituta za radio- logijo je bil nabavljen ultrazvočni aparat z barvnim doplerjem za področje abdomna in mehkih tkiv. Vrednost aparat je 207,811 26 EUR, sredstva so bila zagotovljena iz združenih sredstev KC.
Poročilo
prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., pomočnik strokovne direktorice za izobraževanje
Izobraževalna
dejavnost – terciar I
Dodiplomsko izobraževanje
Na Kliničnem centru poteka obsežno izo- braževanje študentov Medicinske fakultete, Visoke šole za zdravstvo, Fakultete za farma- cijo in ostalih fakultet povezanih z medicinskim znanjem. Samo medicincev, ki so vključeni v klinično izobraževanje v KC je preko 1300.
Aktivno smo sodelovali s kurikularno komisijo za prenovo študija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kompletna prenova študija poteka v skladu z evropskimi smerni- cami in bolonjsko deklaracijo in bo zahtevala veliko več kliničnega pouka, ki se bo izvajal v Kliničnem centru. V letu 2006 smo izdelali program za študij 1. in 2. letnika. Skupaj s koordinatorjem kliničnih kateder smo izdelali metodologijo za spremljanje pedagoških ur Medicinske fakultete, ki se izvajajo v Kliničnem centru.
Podiplomsko izobraževanje
Aktivno smo sodelovali s Komisijo za sekun- darijat in Svetom za izobraževanje na Zdrav- niški zbornici Slovenije. Večina specializacij v 2006 je že potekala po novem programu.
Zato smo skupaj z Zdravniško zbornico posodobili in povečali seznam glavnih in neposrednih mentorjev v KC. V letu 2006 je v Kliničnem centru doktoriralo 36 kolegov, kar je v primerjavi s 15 doktorati iz leta 2004 velik porast.
Stalno izobraževanje
Pridobili smo podatke o naročenih revijah in številu članarin za CMK. Na podlagi tega smo se odločili za organizacijo lastne digitalne knjižnice. Pogajanja smo začeli v maju in jih končali v decembru. Vplačali smo paket Ovid in BMJ (Brisih Medical Journal) po izjemno ugodni ceni. Trenutno so v pripravi navodila in tehnične rešitve za popoln dostop do revij omenjenih ponudnikov.
Na začetku leta smo ustanovili projektno skupino za pripravo virtualnega učnega centra. Ogledali smo si virtualne učne centre v Bologni in Mainzu, ter napravili idejni projekt.
Projekt smo predstavili Strokovnemu svetu, večjim enotam KC in Medicinski fakulteti.
Skupina je pripravila tudi osnovne načrte pro- storske ureditve in išče sponzorje. Junija smo oddali CRP projekt za virtualni učni center na ARRS, ki pa je bil žal odklonjen.
Aktivno sodelujemo v pripravi pravilnika za izobraževanje, ki je trenutno že spisan v obliki osnutka. Skupaj s Službo za razvoj kadrov smo pripravili projekt za individualne baze znanja.
Druge aktivnosti
Pripravili smo predloge besedila za spremem- bo Statuta KC in Akta o ustanovitvi glede for- miranja Sveta za izobraževanje. Formirali smo neformalno skupino za izobraževanje, ki se bo takoj po sprejetju novega Statuta preime- novala v Svet za izobraževanje. Skupina se je dvakrat sestala in si razdelila osnovne naloge.
Izdelali smo obrazec za prijavo pedagoške dejavnosti v okviru terciara I. Obrazec je izdelan po zahtevah ZZZS in je razposlan po klinikah.
Sodelovali smo v komisiji za ovrednotenje terciarne dejavnosti. Okvirno smo izračunali število opravljenih pedagoških ur in ugotovili, da to ne more biti edina osnova za izračun pedagoške dejavnosti iz naslova Terciara I.
Nujno potrebno bo opredeliti kriterije, ki bodo ovrednotili predvsem obremenitev celotne infrastrukture KC zaradi obsežne pedagoške dejavnosti.
Nagrade in priznanja
NAGRAJENKA PROGRAMA
“ZA ŽENSKE V ZANOSTI”
Naša mlada raziskovalka Luca Lovrečić, dr.
med, dipl. biol., je izmed 32 prijavljenih kandidatk, ena od dveh prvih nagrajenk programa “Za ženske v znanosti”, v okviru katerega L’Oreal in UNESCO spodbujata vlogo žensk v znanosti. Nagrajenki iskreno čestitamo in ji na nadaljnji poti želimo še veliko uspehov!
PODELITEV PRIZNANJA MOL VODJI REŠEVALNE SLUŽBE KC
Vodja reševalne službe KC g. Zuhdija Haj- darevič, dipl. zn. je na podelitvi priznanj Mestne občine Ljubljana na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 8.
marca 2007, prejel iz rok župana Zorana Jankovića zahvalno listino za dolgoletno uspešno delo na tem področju. Podelitev je potekala v atriju Mestnega muzeja Ljubljana.
MEDNARODNO PRIZNANJE NAJBOLJŠI ŠTUDENTKI
Ga. Maja Kojovič, dr. med., specializantka nevrologije (mentor: prof. dr. Zvezdan Pir- tošek, KO za nevrologijo) je na zaključnem izpitu iz nevrologije na National Hospital for Neurology and Neurosurgery, Queen Square, v Londonu prejela Pat Harris Prize kot najboljša študentka.
Poročilo
Realizacija delovnega programa januar - februar 2007
Elementi programa
letni plan
Realizacija januar - februar %
realizacije plana
Indeks
2006 2007 2007/2006
OP srca 953 188 190 19,9 101,1
Transplantacije 156 27 34 21,8 125,9
srca 6 1 5 83,3 500,0
jeter 10 1 2 20,0 200,0
ledvic 41 7 5 12,2 71,4
roženice 40 6 7 17,5 116,7
KM 30 8 14 46,7 175,0
pljuč 1 0 0 0,0
avtologna TR hondrocitov 25 4 1 4,0 25,0
gojenje in presaditev kože 1 0 0 0,0
ledvice s trebušno slinavko 2 0 0 0,0
Dialize (ZZZS) 66.341 10.568 10.161 15,3 96,1
PROGRAM Planirano Obdobje : JANUAR - FEBRUAR 2007
Leto 2007
Planirano ob- dobje tekoče
leto
Realizirano obdobje preteklo leto
Realizirano obdobje tekoče leto
2 3 4 5 6=5/3 7=5/4
Število hospitaliziranih bolnikov 97.459 16.244 16.041 16.418 101,1 102,4
Program ZZZS (bolniki) 95.659 15.944 15.782 16.120 101,1 102,1
Drugi plačniki (bolniki) 1.800 300 259 298 99,3 115,1
Vse postelje 2.273 2.273 2.392 2.273 100,0 95,0
Ležalna doba 5,96 5,96 5,58 5,86 98,3 105,0
Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 62,45 68,76 81,9 110,1
Doječe matere (ZZZS) 1.866 311 341 388 124,8 113,8
Spremljevalci (ZZZS) 130 22 29 27 122,7 93,1
Neak. obravnava - štev. dni (ZZZS) 28.814 4.802 9.330 6.330 131,8 67,8
Obiski v spec.ambulantah 694.898 115.807 309.149 314.760 271,8 101,8
Program ZZZS (obiski) 688.978 114.831 308.294 313.920 273,4 101,8
Drugi plačniki (obiski) 5.920 976 855 840 86,1 98,2
Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 40.049 41.970 44.966 112,3 107,1
Odpuščeni bolniki za ZZZS 95.659 15.944 15.782 16.120 101,1 102,1
iz mesta Ljubljane 32.370 5.395 5.370 5.634 104,4 104,9
iz preostalega dela regije Ljubljane 34.487 5.748 5.657 5.740 99,9 101,5
iz drugih regij 26.555 4.426 4.380 4.382 99,0 100,0
V ospredju
Izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi je stalnica
V našem zavodu smo že pred 15. leti po- stavili izhodišča za sistematično načrtovanje izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi in oskrbi; pred nekaj leti pa smo zastavili strategijo in izvedbene načrte za realizaci- jo zastavljenih izobraževalnih ciljev. Tako potekajo večkrat letno delavnice z naslovom
»Klinični center – moja delovna organizacija«
za zaposlene sodelavce v oskrbi. Glavne medicinske sestre so celo desetletje sistema- tično pridobivale znanja o vodenju, uvajanju sprememb, reševanju problemov, zagotavlja- nju kakovosti in predvsem ravnanju z ljudmi.
Številne sodelavke in sodelavci pridobivajo dodatna znanja preko strokovnih sekcij in drugih izobraževalnih inštitucij.
Pobuda o izvedbi nacionalnih poklicnih kvalifi kacij
Pred štirimi leti smo iz Strokovnega sveta zdravstvene nege KC posredovali na Razšir-
jeni strokovni kolegij pobudo za nadgradnjo izobraževanja zdravstvenih tehnikov na VI.
kvalifi kacijski ravni. Žal s predlogom in argu- menti nismo uspeli prepričati članic RSKZN (predvsem predstavnic visokih strokovnih šol). Uspeli pa smo jih prepričati s pobudo o izvedbi Nacionalnih poklicnih kvalifi kacij pri zdravstvenih tehnikih na najzahtevnejših po- dročjih zdravstvene nege. Priprave potekajo.
Predvidevamo, da bomo začeli z izvedbo prvih treh (zdravstveni reševalec, ortoped- ski tehnolog in zobozdravstveni asistent) v jesenskem času.
V zadnjem času se pojavljajo iz naših vrst pobude za izvedbo specializacij tudi na ravni višje oz. visoke strokovne izobrazbe, torej pri višjih oz. diplomiranih medicinskih sestrah.
Specializacije za medicinske sestre
V KC že sedaj potekajo obsežna funkcio- nalna izpopolnjevanja za višje in diplomirane medicinske sestre kot so: mednarodna enterostomalna šola, hospitalna higiena v
povezavi z Medicinsko fakulteto, intenzivna nega in terapija otroka in odraslega in številne druga, ki bi jih z malo truda lahko verifi cirali kot specialistični študij v skladu z izhodišči Zakona o visokem šolstvu. Spremembe zakonodaje na področju visokega šolstva dajejo možnost izvedbe specializacij tudi univerzitetni ustanovi kot je KC, brez obvezne udeležbe izobra- ževalne institucije, kot je npr. Visoka šola za zdravstvo, kar je veljalo do spremembe zakonodaje.
S konsenzom vodstva KC se bomo lotili te zahtevne naloge. Za to nalogo izpolnjujemo vse pogoje; tako kadrovske kot tudi pro- storske, vsebinske in materialne. V interesu vodstva KC je, da zagotavljamo sami tista strokovna izpopolnjevanja in izobraževanja svojem sodelavcem, za katera smo usposo- bljeni in jih dopušča slovenska zakonodaja.
Imeli bomo najbolje usposobljene strokovnja- ke, svoje delo bodo opravljali kakovostno in v koraku z najnovejšimi dognanji vseh strok, ki se vključujejo v zdravljenje in zdravstveno nego pacientov.
Jelka Mlakar, viš. med. ses., svetovalka, področje za zdravstveno nego in oskrbo
Razvoj kadrov v zdravstveni negi
Zdravstvena nega je pomemben del zdravstvenega sistema, ki jo izvajamo srednje medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege in višje/diplomirane
medicinske sestre ter profesorice zdravstvene vzgoje. Zaradi nenehnega razvoja vseh znanosti in ved se tudi v naši stroki zavedamo, da je dodiplomsko izobraževanje samo vstopni pogoj za delo. Le z nenehnim učenjem in pridobivanjem novih znanj in spretnosti lahko kakovostno in učinkovito obvladujemo delovne naloge v zadovoljevanju pacientovih potreb in zdravljenja.
Leta 1998 je bila vzpostavljena nacionalna transplantacijska mreža v Sloveniji, leta 1999 je organizacijo in koordinacijo priprave bolnikov na presaditev jeter na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo prevzela Mojca Kolman. Od začetka lanskega leta se
ponovno ukvarjam s koordinatorstvom, ki zahteva polni delovni čas. Zaradi pomanjka- nja medicinskih sester na našem opravljam še delo nadzorne medicinske sestre bolniškega oddelka. Kot koordinator imam več nalog.
Večino je mogoče dokumentirati.
• Vsako sredo na Kliničnem oddelku poteka transplantacijski konzilij, na katerem vodim zapisnik konzilija o predstavitvi bolnikov kot možnih kandidatov za pripravo na presa- ditev jeter in o spremljanju stanja bolnikov pred in po presaditvi.
Jelka Kotar, dipl. med. ses., KO za gastroenterologijo
Vsak bolnik je nov izziv
Moji otroci so me v različnih starostnih obdobjih spraševali, kaj počnem kot medicinska sestra. Ob naštevanju del in
nalog so se najpogosteje ustavili ob besedi »skrbim«. Kot doma? Da, kot doma skrbim, da vse teče lepo in prav. Sem
namreč koordinator priprave bolnika pred presaditvijo jeter in vodenja bolnika po presaditvi jeter.
V ospredju
• Vodim čakalno listo za presaditev jeter, kar zajema vodenje in posredovanje podatkov o uvrstitvi, začasnem ali dokončnem umiku s čakalne liste. Zaradi boljše preglednosti so bolniki na čakalni listi vodeni po vrstnem redu glede na višino točk po MELD-u. Le-ta se ohranja po pravočasnem obnavljanju podatkov na Slovenijatransplant-u, kar zahteva tedenske, mesečne ali tromesečne odvzeme krvi.
• Tedensko spremljam in dokumentiram stanje bolnikov na čakalni listi po telefonu ali osebno, v primeru zapletov se konzultiram z lečečim hepatologom. Trenutno je na seznamu pet bolnikov in dve bolnici, ena od njiju čaka skoraj leto in pol. Dolga čakalna doba in umiranje bolnikov na čakalni listi je posledica majhnega števila darovanih organov, kar se v medijih redno predstavlja.
• V postopku priprave po protokolu povsem samostojno koordiniram preiskave ter konziliarne preglede, zbiram, vodim bolni- kovo pisno in slikovno dokumentacijo in se tudi pogovarjam z bolnikom o njegovem zdravstvenem stanju. Vsak bolnik ve, da je lečeči hepatolog vsakodnevno obveščen o poteku priprave, v primeru poslabšanja jetrne funkcije, patologije drugih organskih sistemov, možnih kontraindikacij pa takoj!
• Pri bolniku v začetnem – spoznavnem pogovoru ugotovim, koliko je informiran o jetrni bolezni, zapletih, pravilnem higien- sko-dietetičnem načinu življenja pred in po presaditvi jeter. Med hospitalizacijo postopno posredujem konkretno znanje, pridobljeno iz svojih izkušenj in izkušenj bol- nikov. Pomembno je, da čimprej vzpostavim zaupanje tako pri bolniku kot pri njegovih bližnjih.
Prav vsak bolnik je nov izziv: kako v čim- krajšem času opraviti po protokolu štirinajst konziliarnih pregledov pri moškem, petnajst pri ženski, pred konziliarnimi pregledi pa poskrbeti za številne preiskave. Delo in naloge koordinatorja so specifi čne, zahtevajo nepre- stano obnavljanje in samoinciativno pridobiva- nje novega znanja, iskanje literature, izmenjavo izkušenj s koordinatorji ostalih področij, komunikacijske sposobnosti, pa tudi določeno mero optimizma in entuziazma.
Prav gotovo je to eden od poklicev medicin- skih sester, ki je primeren za klinično specia- lizacijo!
Delal sem s hudo prizadetimi bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB), ki ne okvari samo zmožnosti gibanja, pač pa pogosto povzroči depresijo, motnje spomina, bolečine, avtonomne motnje. Ravno takrat smo uvajali zapleteno metodo zdravljenja s subkuta- no infuzijo apomorfi na – metodo, ki je od bolnika in skrbnika zahtevala dobro razume- vanje bolezni, delovanja zdravila in stranskih učinkov, od zdravstvenih delavcev pa poleg tega tudi neprestan nadzor in opazovanje ter poučevanje bolnikov. Na oddelku smo sicer imeli klasične vizite, a te so bile precej različne od tistih enolično mirnih (»vlečenje črtic«), ki smo jih v osemdesetih letih bili navajeni na Nevrološki kliniki. Tu, v starinskem okolju viktorijanske nevrološke bolnice v Londonu, je bil pristop drugačen, sodoben. O bolniku so, vsak s svojega stališča, spregovorili specia- lizant, fi zioterapevt, logoped, specializirana sestra, delovni terapevt, starejši nevrolog … Kmalu sem spoznal, da kot zdravniki dobro obvladamo le nekaj segmentov obravnave bolnikov s PB: dobro smo razumeli patoge- nezo, zdravljenje in stranske učinke. Razumeli
smo izjemen pomen izobraževanja bolnika in skrbnika, razumeli tudi, da se pri PB za tre- senjem lahko skriva neprepoznana depresija, grozeča motnja spomina, obup zaradi izmali- čene telesne podobe – a za take ‘malenkosti’
(ki pa so bile bolniku dostikrat bolj pomembne kot tresenje) je nevrologom običajno zmanj- kalo časa. Morda so bili prvi, pragmatični začetki delovanja specializiranih sester za PB (‘Parkinson Disesase Nurse’) povezani s tem dejstvom. A kmalu se je pokazalo, da speci- alizirano znanje sestri ne omogoča samo, da nadaljuje tam, kjer zdravniku zmanjkuje časa – ampak veliko več: da bolniku nudi ekspertno znanje, stroki pa povezovalno vlogo v mul- tidisciplinarnem timu. Okolje je vzpodbujalo samostojno delo specializirane sestre – na oddelku, v samostojnih posvetovalnicah in v ambulantah, v bolnikovem domačem okolju.
To pa je bilo mogoče seveda zgolj ob stalnem izobraževanju in stalnem preverjanju znanja, odločitev in ukrepov, ki jih je izvajala specia- lizirana sestra. Člani tima smo drug drugega sicer ves čas neformalno izobraževali in s tem mimogrede izgrajevali prijetno in kolegialno atmosfero, a prav tako so bili pomembni tudi
formalni ‘nadzori’ (‘audit’), kjer je specializirana sestra v strukturiranem pogovoru s starejšo kolegico ali nevrologom preverjala ustreznost svojega dela. Nadzori so potekali v strokovno resnem, a sproščenem in dobronamernem vzdušju, ugotovljene nepravilnosti pa so bile usmerjene v izboljšanje sistema in ne v kritiko posameznika.
V londonskih bolnicah so takrat vsakodnevne izkušnje dokazale, da so specializirane sestre pri delu bolj motivirane in samozavestne, da je sodelovanje z zdravnikom in drugimi so- delavci bolj partnersko in kolegialno, potreba sestre po stalnem izobraževanju bolj izrazita, obravnava bolnika bolj osebna in skrbna, predvsem pa neprimerljivo bolj strokovna. Te izkušnje so potrdile tudi primerjalne študije in vse več evropskih držav se odloča za izo- braževanje specializiranih sester. Čas je, da tudi v Sloveniji delo specializiranih sester ne bo zgolj minljiv odsev trenutne naklonjenosti oddelka ali predstojnika, ampak zavestna odločitev stroke in zdravstvene politike.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., Nevrološka klinika
Pogled zdravnika na timsko delo
Ena najbolj dragocenih izkušenj, ki sem si jih pridobil med svojim večletnim delom v Londonu je bila izkušnja timske
obravnave bolnika in ustvarjalno sodelovanje s sodelavci različnih strok, predvsem pa specializiranih medicinskih sester.
V ospredju
Začetki v tujini
Prva specializirana medicinska sestra je začela delovati leta 1989 v Angliji, večji napredek pa je leta 1992 pomenila pobuda Združenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (Parkinson Disease Society), zdravnikov nevrologov in farmacevtskih podjetij, ki so organizacij- sko, strokovno in fi nančno vzpodbudili delo specializiranih medicinskih sester – Parkinson’s Disease Nurse Specialist (PDNS). Danes je na področju Anglije preko 250 PDNS, prav tako v skandinavskih deželah ter državah Beneluxa.
Zdravstvena politika Evropske skupnosti in Svetovne zdravstvene organizacije poudarja vlogo MSSP in z različnimi projekti vzpodbuja njihovo vključitev v zdravstvene in stanovske ustanove.
Kaj pa pri nas?
V Sloveniji je koncept specializirane medicin- ske sestre relativno nov. V nevrologiji je bilo področje parkinsonizma prvo, ki je skušalo sistematično opredeliti aktivno vlogo medicin- ske sestre pri obravnavi bolnika s Parkinsonovo boleznijo. V Sloveniji se je potreba po taki me- dicinski sestri pojavila konec osemdesetih let, ko smo z vrnitvijo prof. Pirtoška leta 1989/90 začeli uvajati nova zdravljenja. Leta 1989 so se bolniki tudi v Sloveniji organizirali v društvo Trepetlika in izrazili potrebo po medicinski sestri z dodatnimi znanji. Potrebo po profi lu take medicinske sestre je sicer neformalno, pa vendar jasno podprl Inštitut za klinično nevrofi - ziologijo, dokončno pa ga je utrdila ustanovitev Centra za ekstrapiramidne bolezni leta 2000.
To so bile pomembnejše stopnice, ki so vodile k razvoju medicinske sestre specializirane za ekstrapiramidne bolezni pri nas.
V Sloveniji smo deloma prevzeli že znane mo- dele MSSP iz drugih evropskih držav, deloma
pa smo ob nekaterih posebnostih izgrajevali nam lasten model MSSP.
Sama sem se prvič srečala z bolnikom s Parkin- sonovo boleznijo leta 1986. Nič kaj dosti nisem vedela o tej bolezni, sem pa kmalu ugotovila, da brez dodatnega znanja ne bom mogla delati na tem področju. Zato sem se začela že zgodaj sistematično izobraževati ob nesebični podpori prof. Pirtoška. Ob upoštevanju znanj s področja zdravstvene nege, managementa, andragogike, psihologije, nekaterih vej medi- cine npr. nevrologije, psihiatrije, farmakologije in v sodelovanju z nevrologom, lahko zdaj po vrsto letih izobraževanja relativno samostojno obravnavam in vodim bolnika s PB in družino skozi vsa obdobja bolezni.
Vlogo pri obravnavi bolnikov s PB in njihovih skrbnikov, ki zajema tako strokovni kot organi- zacijski vidik, sem razdelila na:
• Obravnavo bolnika neposredno po postavi- tvi diagnoze (preverim, kako je bolnik sprejel diagnozo; preverim odziv na uvedeno terapijo; vzpostavim bolj pristen odnos z bol- nikom in družino za nadaljnje sodelovanje).
• Obravnavo bolnika v zgodnji fazi bolezni (vzgoja in izobraževanje - posredujem znanja o bolezni, o medikamentozni terapiji v zgodnji fazi, o življenskem režimu).
Pomembno je, da podajanje informacij prilagodim starosti in izobraženosti bolnika in da bolezen razlagam stopenjsko.
• Obravnava bolnika v napredovali fazi bolezni (posredujem poglobljeno znanje o bolezni in komplikacijah, o terapiji in stranskih učinkih zdravil, nudim podporo pri spreje- manju spremenjene telesne podobe, ki je lahko zelo neprijetna za bolnika in svojce,
aktivno sodelujem z nevrologom pri nadaljnji diagnostiki in terapiji, ocenjujem stopnjo napredovanja bolezni s semikvantitativnimi lestvicami. Za bolnike, ki so na parenteral- nem zdravljenju (apomorfi n, duodopa), or- ganiziram redne ambulante, kjer kontroliram tehnično pravilnost izvajanja terapije, pravilne doze in kombinacije zdravil, pregledujem vbodna mesta in jih sproti saniram, spre- mljam motorične in nemotorične učinke zdravil in bolezni same.
• Sodelovanje v multidisciplinarnem timu, ki deluje v okviru Centra za ekstrapiramidne bolezni, katerega soustanoviteljica sem bila leta 1999/2000. Sodobna medicina se tudi na področju nevrologije vse bolj zaveda, da je najuspešnejši model obravnave bolnika multidisciplinarni in timski (nevrolog, MSSP, psihiater, socialna delavka, fi zioterapevtka, delavna terapevtka, psihologinja, farmako- loginja, občasno logopedinja, po potrebi genetik, gastroenterolog in dietetik).
• Druge aktivnosti MSSP - sodelujem z družinskim zdravnikom; sodelujem s farma- cevtskimi družbami, servisnimi službami, s študenti, z društvi itd.
Bogate izkušnje, ki sem si jih ob delu prido- bila kot specializirana sestra, so pomembno oblikovale moje videnje vloge in položaja medicinskih sester tudi kasneje, ko sem pred leti prevzela delovno mesto glavne sestre kliničnega oddelka. Danes razumem, da tudi (in zlasti) ob izjemnem razmahu medicinskih strok medicinska sestra lahko ohrani svoje dostojan- stvo, avtonomijo in strokovnost. Morda zveni paradoksalno, a pri tem bo uspešnejša, če bo delala v tesni povezavi z zdravniki in ostalimi sodelavci, v ustvarjalni in vzpodbudni atmosferi multidisciplinarnega tima, s svojim specialistič- nim ekspertnim znanjem, ki bi moralo biti tudi formalno začrtano in priznano.
Lidija Ocepek, specializirana medicinska sestra s področja parkinsonizma
Specializirana
medicinska sestra s
področja parkinsonizma
Razvoj medicinskih nevroloških strok je silovit, zlasti na področju novih zdravljenj Parkinsonove bolezni. Ta so bolj
raznovrstna kot kdajkoli prej, obenem pa tudi bolj zapletena. Od bolnika zahtevajo precejšnjo stopnjo vpogleda in
razumevanja, od zdravstvenih delavcev, zlasti medicinske sestre, pa več znanja in bolj aktivno stanovsko vlogo. Eden od
odgovorov na ta izziv je profi l specializirane medicinske sestre s področja parkinsonizma (MSSP).
Iz dela
Iz teorije v prakso
Po uspešno opravljenem izobraževanju smo postopoma pričeli teoretično znanje prenašati v prakso zdravstvene nege. Najprej so na vsakem bolniškem oddelku obravnavali po procesni metodi dela le enega bolnika v III. ka- tegoriji zahtevnosti zdravstvene nege. Ko smo zaključili z enim bolnikom, smo v proces dela zajeli drugega bolnika. Na tak način smo delali štiri mesece. V mesecu septembru 2005 pa smo zajeli že vse bolnike v III. kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege. V Procesu zdravstvene nege smo imeli tudi vse bolnike, ki so bili premeščeni iz enote intenzivne terapije na oddelek.
V KO za gastroenterologijo smo se dogovo- rili, da bodo sprejemne anamneze izpolnjevali zdravstveni tehniki, kontrolo nad anamnezo
pa bo opravila medicinska sestra, ki bo tudi postavila sprejemne negovalne diagnoze, cilje in naredila načrt zdravstvene nege. V enoti intenzivne terapije, pa zdravstveni tehnik izpol- ni sprejemno anamnezo, postavi sprejemne negovalne diagnoze, cilje in načrtuje zdra- vstveno nego. Dnevno planiranje se izvaja po jutranjih opravilih.
V februarju 2006 smo s procesno metodo dela zajeli tudi bolnike, ki so v II. kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege.
Ko smo pridobili dovolj izkušenj, smo v letu 2006 organizirali sestanek, kjer je vsaka člani- ca negovalnega tima predstavila svoj primer.
Teh sestankov sta se udeležili tudi mag. Maja Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg. in Alenka Roš, glavna medicinska sestra SPS Interne
klinike. Ob takem načinu dela smo lahko te- densko izmenjavali izkušnje in se medsebojno dopolnjevali.
Sistem za
računalniško vodenje diagnoz
Zaradi vodenja statističnih podatkov o negovalnih diagnozah, je glavna medicinska sestra Karmen Laznik vpeljala sistem za računalniško vodenje sprejemnih, vmesnih in odpustnih negovalnih diagnoz, istočasno pa tudi evidenčno vodenje izvajalcev procesne metode dela. Ob odpustu bolnika se vse negovalne diagnoze vnese v računalnik, prav tako izvajalce procesne metode dela. Glavna sestra na koncu meseca izdela mesečno statistiko negovalnih diagnoz. Za leto 2006 smo lahko že izdelali preglednico, v kateri smo primerjali število vseh odpuščenih bolnikov, s številom odpuščenih bolnikov obravnavanih po procesni metodi dela.
V Kliničnem oddelku za
gastroenterologijo se zavedamo, da je potreben napredek tudi na področju zdravstvene nege. Cilj je jasen, zato pričakujemo tudi večji uspeh.
Carmen Bobnar Sekulič, dipl. med. ses., Karmen Laznik, viš. med. ses., univ. dipl. org.
Potek procesne metode dela
V KO za gastroenterologijo smo v aprilu 2005 pričeli z učno delavnico z naslovom »Proces zdravstvene nege v praksi», pod vodstvom mag. Maje Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg. in ostalimi članicami izobraževalne skupine Kliničnega centra. Učne delavnice so se udeležili vsi zaposleni v zdravstveni negi, vključno z glavno medicinsko sestro kliničnega oddelka za gastroenterologijo.
KAJ JE PROCES ZDRAVSTVENE NEGE?
Je sistematična metoda dela v zdravstveni negi, ki zagotavlja kako- vostno in celostno obravnavo bolnikov z vidika potreb po zdra- vstveni negi. Poteka skozi štiri faze: ugotavljanje potreb, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje. V KC Ljubljana smo na podlagi Zakona o zbirkah podatkov v zdravstvu, ki v zbirki Evidenca zdravstvene nege predvideva tudi zbiranje podatkov o negovalnih diagnozah, zasnovali projekt uvajanja negovalnih diagnoz. Negovalna diagnoza je podatek, ki ga medicinska sestra pridobi v prvi fazi procesne metode dela in je osnova za vse nadaljnje postopke zdravstvene nege. Dobro diagno- sticiranje zahteva s strani medicinske sestre veliko znanja, izkušenj in sposobnosti kritičnega presojanja podatkov. Celostna procesna
obravnava bolnikovih potreb je načelo, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno nego, kar je vodilo tudi medicinskih sester, zaposlenih v KC Ljubljana, kjer si prizadevamo biti in ostati najboljša slovenska bolnišnica. Tako smo v KC Ljubljana leta 2004 začeli sistematično uvajati procesno metodo dela preko učnih delavnic skupaj s preno- vljeno negovalno dokumentacijo, ki je osnova procesne metode dela.
Naš cilj je, da bi se celostno in sistematično obravnaval vsak bolnik v KC Ljubljana, tudi z vidika zdravstvene nege.
mag. Maja Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg., pomočnica glavne medicinske sestre UKC in vodja projekta
Iz dela
Slepota in slabovidnost
Slepota in slabovidnost predstavljata različne stopnje okvare vida, ki jih ni možno popraviti s standardnimi očali ali kontaktnimi lečami, odpraviti operativno ali z zdravili. Okvara vida predstavlja oviro za posameznika pri opra- vljanju dnevnih aktivnosti. Pojem rehabilitacije slepih in slabovidnih zajema vrsto medicinskih, pedagoških, psiholoških in drugih obravnav, ki naj bi povrnile čim več izgubljenega vida, ali drugače, izgubljeni vid čim bolje nadomestijo z novimi znanji, načini in tehnikami obnašanja, samoorganiziranja, delovanja itd.
Kako poteka delo v ambulanti?
Delo v ambulanti za slepe in slabovidne na Očesni kliniki je usmerjeno v medicinsko rehabilitacijo oseb z ostanki vida (»low vision«
rehabilitacija). Aktivnosti rehabilitacije vida so namenjene izboljšanju vida na daljavo, srednjo razdaljo in bližino, izboljšanju sposobnosti branja ter zmanjšanju fotofobije.
Medicinska rehabilitacija poteka individualno in je usmerjena predvsem v iskanje in uporabo preostalega funkcionalnega vida. Z ustreznimi tehničnimi pripomočki lahko dosežemo okre-
pitev vidne funkcije tako, da ljudje z okvarjenim vidom svoj preostali vidni potencial kar najbolje izkoristijo. Tovrstna rehabilitacije postaja vse pomembnejša, saj tudi pri nas narašča število slabovidnih ljudi s še uporabnim, a neizkori- ščenim vidom. Pri medicinski rehabilitaciji vida, diagnostičnem in terapevtskem programu sodelujeta oftalmolog in medicinska sestra.
Obravnava bolnika in optični pripomočki
Obravnava bolnika v ambulanti za slepe in slabovidne obsega:
• oceno vidne zmogljivosti,
• izbiro in predpis ustreznega pripomočka,
• prikaz funkcioniranja optičnih pripomočkov,
• svetovanje in uvajanje uporabe optičnega pripomočka,
• kontrolni pregledi za ugotavljanje stopnje adaptacije na predpisane pripomočke,
• sodelovanje z društvi, organizacijami ter
• sodelovanje s posamezniki za pomoč slepim in slabovidnim,
• posredovanje zdravstveno-vzgojnega gradi- va.
Optičnih pripomočkov je več vrst, različnih oblik in imajo različne lastnosti. Izbira vrste in oblike pripomočka je odvisna od vrste in stopnje okvare vida.
Povečevalne lupe so ene najbolj uporabnih pripomočkov in so na voljo v zelo različnih modelih, specialni sistemi leč ali teleskopska očala so namenjeni gledanju na bližino ali daljavo.
Za osebe z majhnim ostankom vidne funkcije so zelo uporabna tudi video (elektronska) povečevala. Na voljo so tudi prenosna video povečevala, optični čitalci (skenerji), ki omo- gočajo prenos tiskanega besedila v zvočno obliko v samo nekaj trenutkih. Digitalne
zvočne knjige omogočajo prebiranje različnih tekstov, od knjig do revij in dnevnih časopisov.
Celostno in aktivno vključevanje medicinskih sester – pomemben je odnos do bolnika
Medicinske sestre v ambulanti za slepe in slabovidne se aktivno vključujemo v am- bulantno obravnavo slepih in slabovidnih.
Pri vsakem pacientu s pregledom ocenimo vidno zmogljivost in glede na vrsto in stopnjo okvare vida predstavimo tudi ustrezne optične pripomočke.
Ob pregledu tudi triažiramo bolnike gleda na nujnost prednostne obravnave pri oftalmo- logu (otroci, dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo ipd.).
Ko zdravnik oftalmolog predpiše optični pri- pomoček, je pomembno, da bolnika naučimo uporabljati predpisani pripomoček, saj je od pravilne uporabe odvisna funkcionalnost le - tega. Sam odnos do bolnika, način izvajanja učenja in nenehno vzpodbujanje pripomorejo, Danica Potočnik s.m.s.
Nov pogled na svet -
ambulanta za slepe in slabovidne
Število slabovidnih in slepih z ostanki vida v razvitem svetu in tudi pri nas skokovito narašča. To lahko pripišemo hitremu večanju števila starejših ljudi, hkrati pa uspešnemu razvoju oftalmologije kot celote. Vedno manj je popolnoma slepih in ti lahko prav z ustrezno rehabilitacijo velikokrat razmeroma normalno živijo. Na Očesni kliniki že od leta 1995 deluje ambulanta za slepe in slabovidne, kjer se medicinske sestre srečujemo z vso razsežnostjo in kompleksnostjo problema slepote in slabovidnosti.
CELOSTNA REHABILITACIJA BOLNIKOV
Poleg ustanov, ki skrbijo za medicinsko rehabilitacijo vida, imajo pomembno vlogo pri celostni rehabilitaciji bolnikov društva slepih in slabovidnih. Na nivoju države deluje Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Medicinske sestre sodelujemo z društvom slepih in slabovidnih in sezna- njamo bolnike z možnostjo vključevanja v dejavnosti društva. Članstvo v društih je prostovoljno, člani društva pa so praviloma bolje informirani o pravicah in ugodnostih.
Snežana Gačevska Didić, dipl.m.s.
Iz dela
da bolnik sprejme optični pripomoček za svojega. Po šestih mesecih do enega leta po- novno pokličemo bolnika na kontrolni pregled.
Medicinske sestre pri tem dobimo povratno informacijo, ali bolnik pripomoček uporablja oziroma ali še ustreza njegovi vidni zmoglji- vosti. V primeru, da zaradi poslabšanja stanja optični pripomoček ni več primeren, skupaj s bolnikom izberemo novega. Bolnika nato pregleda še oftalmolog, ki mu tudi predpiše ustrezni pripomoček. Z uporabo teh pripo-
močkov se kvaliteta življenja ljudi z okvaro vida bistveno izboljša. Z zdravstveno vzgojnimi nasveti pomagamo pacientom najti pravi način življenja in nov pogled na svet.
Pomembno je stalno izobraževanje ter pridobivanje specialnih znanj
Za kakovostno obravnavo bolnikov v ambulanti za slepe in slabovidne je potrebno veliko dodatnega specialnega znanja tako
medicinske sestre kot oftalmologa. Pri nas je medicinska sestra dejansko v vlogi »low vision« terapevta. V Skandinaviji je to podro- čje delovanja zelo razvito, saj za medicinsko rehabilitacijo slepih in slabovidnih skrbi tim strokovnjakov, kot so: oftalmolog, optometrist, low vision terapevt, psiholog itd.
Le Monde diplomatique – April 2007
7
Kostanjevica na Krki
Pleterje
Prijave na: www.monde-diplomatique.si ali tel.: 01 430 40 11/12
Program:
830 -1030 prihod in registracija 1030 -1330 kolesarjenje
1400 -1430 nagovor sodelujočim in pogostitev
1500 -1700 prosti program in vodnje po zbirki galerije Božidar Jakac
v soboto 26. maja, ob 10.30 uri s štartom in ciljem v Kostanjevici na Krki, kjer bomo zbrali sredstva za nakup respiratorja
za Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Kliničnega centra v Ljubljani.
KLUB PODPORNIKOV ČASOPISOV
Vabimo vas na rekreativni dobrodelni kolesarski maraton
Etapa A: 52.4 km, etapa B: 21.6 km
u
Opravičilo
V zadnjem glasilu smo v rubriki »Kaj menijo o nas« povzeli iz anketnega vprašalnika citi- rani stavek »ko je bila moja žena v bolnici, je vse o njeni bolezni zvedela njena neprija- teljica in potem trosila po vsej okolici. To nas moti: prosimo…..«
Iz teksta je za pozornega bralca razvidno, da gospod ne govori o svoji izkušnji, ko je ležal na KO za plastično kirurgijo, temveč nas opozarja na izkušnjo žene, ki pa ni ležala na KO za plastično kirurgijo. KO za plastično kirurgijo preverilo in izkazalo se je, da je naše predvidevanje pravilno.
Gospod je bil na KO za plastično kirurgijo zelo zadovoljen.
Uredništvo
Informatika
Osnovne sestavine sistema so:
• komunikacijsko omrežje s pasivno (optični in bakreni vodniki) in aktivno opremo (stikala in druga oprema v komunikacijskih vozliščih),
• centralna strojna oprema (strežniški in pomnilniški sistemi) z ustrezno sistemsko programsko opremo,
• periferna strojna oprema (delovne postaje, tiskalniki) z ustrezno sistemsko programsko opremo,
• uporabniške računalniške rešitve,
• podpora storitvam informacijske tehnologije (upravljanje z vsemi sestavinami sistema in pomoč končnim uporabnikom).
Razpoložljivost informacijskega sistema je rezultat pravilnega delovanja vseh njegovih sestavin. Motnja ali odpoved najšibkejšega čle- na neposredno povzroči motnje ali celo izpad celotnega sistema. Zato je zelo pomemben ravnotežen razvoj vseh sestavin sistema.
Stanje sistema in izboljšave v letu 2006
Pretežni del komunikacijskega omrežja KC Ljubljana je bil zgrajen pred letom 2000, ko so bile zahteve glede zmogljivosti bistveno manjše. V letu 2006 je bila izvedena delna konsolidacija aktivne mrežne opreme, še vedno pa ostaja odprto vprašanje podvojene opreme na ključnih komunikacijskih vozliščih.
Kot najbolj kritično ozko grlo v omrežju ostaja povezava med glavno stavbo KC Ljubljana in Bolnico Petra Držaja (BPD). Tudi na področju centralne strojne opreme je bila z nabavo strežniškega sistema (Blade center) in diskov- nega polja izvedena pomembna tehnološka izboljšava. Kritična točka ostaja centralni stre- žnik IBM (star 7 let), na katerem se še vedno izvajajo nekatere ključne rešitve, stare tudi 12 in več let (Bolnišnični informacijski sistem – BIS, Kadrovska evidenca, Evidenca opravljenega dela, Obračun plač, Evidenca osnovnih sred- stev). Vse te rešitve so tehnološko zastarele, zato je potrebno nujno izvesti njihovo temeljito prenovo. Na ta način se bo centralni strežnik razbremenil in odpadel bo pomemben strošek
licenčnine za sistemsko programsko opremo.
Lokalni informacijski sistemi so se uvajali v skla- du z možnostmi KC Ljubljana, da bi zagotovili primerno zmogljivo periferno strojno opremo (delovne postaje in tiskalnike). Glavnina del je bila opravljena na Interni kliniki, Kirurški kliniki, Ginekološki kliniki, Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Ortopedski kliniki. So- časno so se izvajale tudi aktivnosti na področju integracije rešitev. Pomemben napredek je bil uresničen tudi na področju elektronskega arhiviranja zdravstvene dokumentacije. Glavni vsebinski projekt pa je bil vsekakor prilagoditev vseh obstoječih rešitev za prevzem evra.
Leto 2007 in naprej
Strežnik je ob kritičnih dnevih preobremenjen, kar se odraža na motenem delovanju in izpadih sistema. Zato najpomembnejši projekt v letu 2007 predstavlja postopno zamenjavo raču- nalniških rešitev, ki se odvijajo na centralnem strežniku IBM.
Pri tem je potrebno upoštevati naslednja dejstva:
• Zamenjava BIS-a, ki se odvija na centralnem strežniku, bo možna šele takrat, ko bodo uvedene lokalne rešitve. Zato je potreb- no zaključiti z uvajanjem na Interni kliniki, Kirurški kliniki, Ginekološki kliniki, Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Or- topedski kliniki. Hkrati pa je potrebno zago- toviti podobne lokalne rešitve na Nevrološki kliniki, Pediatrični kliniki, Dermatovenerološki kliniki, Očesni kliniki, Kliniki za otorinolarin- gologijo in cervikofacialno kirurgijo, Klinič- nem inštitutu za rentgenologijo in Centru za medicinsko rehabilitacijo. Zamenjava BIS-a je nujna tudi zaradi načrtovanih sprememb na kartici zdravstvenega zavarovanja (KZZ) v letu 2008, ki pa jih v BIS-u brez zelo visokih stroškov sploh ni možno uresničiti.
• Zamuda pri zamenjavi BIS-a se odraža tudi na projektu Integracijske hrbtenice, ki je neposredno povezan z uvajanjem lokalnih informacijskih sistemov. Ker je BIS še vedno v uporabi v precejšnjem delu KC Ljubljana, lahko samo BIS na nek način zasilno opravlja
funkcijo integracijske hrbtenice. S tem pa se še dodatno obremenjuje centralni strežnik.
Iz istega razloga zamujajo tudi povezave z zunanjimi inštitucijami (Medicinska fakulteta, Onkološki inštitut, Zavod za transfuzijsko medicino,…).
• Prenova Poslovnega informacijskega sistema (Kadrovska evidenca, Evidenca opravljenega dela, Obračun plač, Evidenca osnovnih sredstev) je neposredno povezana s prenosom obdelav iz centralnega strežni- ka. Zamuda pri prenovi lahko povzroči v primeru uveljavitve Zakona o javnih usluž- bencih dodatne stroške zaradi obsežnih prilagoditev obstoječe Kadrovske evidence in Obračuna plač.
V prvi polovici leta načrtujemo tudi vzposta- vitev optične povezave med glavno stavbo KC Ljubljana in BPD. Bistveno zmogljivejša povezava bo omogočala uporabnikom v BPD hitrejši dostop do informacijskih virov. Hkrati se bodo lahko odpravile podvojene strežniške zmogljivosti na lokaciji BPD, ki so bile uvede- ne prav zaradi premalo zmogljive povezave.
Investicije v komunikacijsko omrežje KC Ljubljana so potrebne tudi zaradi načrtovane uvedbe radiološkega informacijskega sistema (RIS) ter sistema arhiviranja in komunikacije slik (PACS – ‘ Picture Archive and Communi- cation System’).
Pomemben del aktivnosti v letu 2007 bo namenjen tudi pripravi in zagotovitvi infor- macijske podpore klinikam, ki bodo preselile svojo dejavnost v novogradnje (Nevrološka klinika, Pediatrična klinika, Klinika za otorinola- ringologijo in cervikofacialno kirurgijo). V letu 2007 se načrtuje tudi vzpostavitev sistema za podporo storitvam informacijske tehnologije v skladu s priporočili ITIL (‘Information Technolo- gy Infrastructure Library’). Projekt vzpostavitve sistema vsebuje pet procesov (upravljanje incidentov, upravljanje problemov, upravljanje sprememb, upravljanje izdaj in upravljanje konfi guracije) ter reorganiziranje centra za pomoč uporabnikov z enotno vstopno točko za prijavo napak.
dr. Milan Črv, univ. dipl. ekon., vodja Informacijskega centra
Informacijska podpora procesom v Kliničnem centru Ljubljana
Informacijski sistem KC Ljubljana ima visoke zahteve glede razpoložljivosti, saj mora zagotavljati nepretrgano podporo
24 ur dnevno vse dni v letu.
Informatika
Odgovornost in pošiljanje informacij po e-pošti
Elektronska pošta je orodje, ki omogoča hiter prenos razmeroma velike količine podatkov.
Pravica do uporabe e-pošte zahteva tudi ustrezno odgovornost uporabnika. Vsako poslano sporočilo odraža tudi samo podobo inštitucije in ne nazadnje izobraženost in pro- fesionalnost tistega, ki pošilja. Tako kot dopisi, je tudi elektronska pošta formalen dokument.
Slabo zasnovana elektronska pošta, polna slovničnih napak in slengovskih izrazov, brez navedene zadeve ali obljubljene priponke, ne prispeva k boljši komunikaciji in ustvarjanju podobe pošiljatelja.
Nasveti in priporočila pri pisanju, pošiljanju in uporabi e-pošte
V elektronsko pošto ne sodi pretirana upo- raba različnih grafi čnih dodatkov (“smejko- tov”, utripajočih rožic, srčkov, sončkov, …).
Najboljše priporočilo o uporabi e-pošte je, da jo uporabljate na način, ki ne moti ali omejuje druge.
Priporočamo še naslednje:
• Vaš e-predal je namenjen za začasno odla- ganje neprebrane e-pošte. Potrebno ga je redno prazniti ter arhivirati le pomembnejša sporočila.
• Prepričajte se, da program ne preverja e- pošte na strežniku prepogosto (ne več kot na 10 minut), saj bi lahko prišlo do preobre- menjenosti strežnika.
• Nikoli ne pošiljajte datotek, ki so večje od 7 MB. Gre za izredno težke dokumente (slike, prezentacije, grafi čne priloge, fi lmi), ki nikoli ne bodo dospeli do prejemnika.
• Večje dokumente lahko do naslovnika pošljete preko drugih servisov (Yousendit, FTP) ali na druge načine (USB ključ, CD, razdelitev datotek na krajše delčke).
• Ne pošiljajte verižnih pisem naprej. Ne samo preobremenjenost strežnikov, temveč tudi možnost virusov se s tem močno poveča.
• Pri pisanju elektronskega sporočila velja pravilo, da kadar se uporablja velike črke, pošiljatelj VPIJE. Zato velikih črk, razen v redkih primerih ne uporabljamo.
• E-pošta je lahko uraden ali oseben doku- ment, lahko je pomembna ali nepomembna.
Z vsako od teh ravnajte na primeren način.
• Še oseben nasvet; E-pošta je v tonu komuniciranja hladna. Ne uporabljajte je kot
nadomestek za telefon (pri telefonu barva glasu in dinamika govora pripomoreta k boljšem razumevanju) ali osebni kontakt (kjer imata pomembno vlogo imata tudi obrazna mimika in govorica telesa). Svoje misli skušajte izraziti na kratek, jasen in razumljiv način.
Varovanje informacij
Pred pošiljanjem preverite, če je e-pošta naj- primernejši način za pošiljanje informacije, ki jo želite poslati. Varnost e-pošte je na nivoju raz- glednice. Obstajajo resne zakonske omejitve pri pošiljanju določenega nabora podatkov, recimo 2. odstavek 14. člena ZVOPa določa:
“Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagoto- vljena njihova nečitljivost oziroma neprepo- znavnost med prenosom.”
dr. Milan Črv, univ. dipl. ekon., vodja Informacijskega centra
E-pošta
Orodje, ki govori tako o KC kot tudi o nas
Vsi zaposleni v Kliničnem centru imajo pravico do kreiranja in uporabe e-pošte s končnico kclj.si, vendar nekateri še vedno raje uporabljajo druge naslove. Elektronska pošta je orodje s pomočjo katerega v Kliničnem centru komuniciramo, si izmenjujemo informacije ter se medsebojno obveščamo. V tako velikem sistemu kot je KC, je
zaželeno, da ima vsak zaposleni svoj elektronski naslov, prispela sporočila pa redno pregleduje in nanje tudi odgovarja.
Modrost ni zdravilo, ki bi ga lahko zaužili.
ISKRICA
Foto: Mirko Jurko
