INTERNO INTERNO INTERNO INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2013 | številka 04 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2013 | številka 04

(1)

Upravljanje človeških virov v UKC Ljubljana

NAGRADNA KRIŽANKA

Komuniciranje po elektronski pošti Intervju z glavno medicinsko sestro UKC Ljubljana

INTERNO

INTERNO INTERNO

INTERNO

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2013 | številka 04Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2013 | številka 04

(2)

VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Tudi v letu 2013 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasne- je do 16. septembra 2013. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digital- ni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne hono- riramo.

34 27 16

KAZALO

03 UVODNIK

KDO SMO MI

04

»Samo veliki premiki v razmišljanju in ravnanju nas lahko obdržijo nad vodo«, pogovor z Erno Kos Grabnar, glavno medicinsko sestro UKC Ljubljana

06

»Za selitev si intenzivno prizadevamo več kot deset let«, predstojnik KO za hematologijo, prof. dr. Peter černelč, dr. med.

08

Služba za investicije

AKTUALNO

10

»Potreba po hlajenju je postala standard, ki ga včasih nismo poznali«, pogovor z Majo Mazej, Vodjo Tehnično-vzdrževalnih služb

12

Upravljanje človeških virov v UKC Ljubljana

14

Razmišljanje člana Sveta UKC Ljubljana Marka Alaufa po zadnji seji

15

Komuniciranje po elektronski pošti

15

Kolesarnica odslej desno ob ploščadi glavne stavbe

16

Strokovna izmenjava v Gani

18

Pisanje spletnih vsebin (3.)

18

Priprave UKC Ljubljana na obisk ocenjevalcev za Priznanje rs za poslovno odličnost 2013

UKCL SMO LJUDJE

20

»Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, ima v sistemu kakovosti zdravstvene oskrbe pomembno vlogo«, pogovor z Mojco Dolinšek

22

»Življenje je krasno, če iščemo lepoto v vseh in v vsakem«, pogovor z upokojeno prof. dr. Sašo Markovič

23

Martina Dolinar: medicinska sestra z velikim srcem

UTRIP UKCL

24

Slikarski čopiči na Velem Lošinju

24

Konferenca Evropskega združenja za zdravljenje ran je tokrat potekala v Köbenhavnu

25

Medicinski simulacijski center tudi za izvajalce zdravstvene in babiške nege

PREBERITE

26

S tehniko do zdravja

27

spremenjena obravnava nujnih primerov abdominalne kirurgije

28

18. srečanje prezgodaj rojenih otrok v Mostecu

29

Bistvene novosti Zakona o delovnih razmerjih

31

Kdaj je sestanek? Da boste pravilno zapisali uro

32 POGLED NAZAJ

Carl Ferdinand Cori - pravnuk slovenskega zdravnika F. V. Lipiča in Nobelov nagrajenec za medicino iz leta 1947

34 ANKETA:

Kaj v poletnih dneh počnete najraje? Je to za vas bolj lahkoten čas tudi potem, ko se vrnete z dopusta? Kje po navadi dopustujete?

35 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH

36 NAGRADNA KRIŽANKA

(3)

Spoštovani bralci!

V zadnjih mesecih se v slovenskem prostoru srečujemo z zelo intenzivnimi razpravami o našem zdravstvu. Prebivalci Slovenije se seznanjamo z mnogimi nevarnostmi in gro- žnjami glede naše prihodnosti in zato smo toliko bolj občutljivi glede vsega, kar se do- gaja z našim zdravstvenim sistemom. Pred nami so zelo verjetno korenite spremembe sistema. Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo že poslalo nekatere ključne zakone, ki urejajo zdravstveni sistem. Zdi pa se, da prave ideje o tem, zakaj moramo zdravstveni sistem spremeniti, ni. Kot da se ustvarjalci teh sprememb ne zavedajo ključnih osnov, to pa so načela in vrednote, na katerih mora temeljiti zdravstveni sistem.

Vrednote so pomemben del zdravstva in zdravstvenega varstva, še posebej pa izstopajo v javnem zdravstvu. So tisti del okolja zdravstvene organizacije, ki določa delovanje institucije. V okviru teh vrednot je treba oblikovati optimalne pogoje za vsestranski razvoj organizacije, še posebej takšne, kot je Univerzitetni klinični center Ljubljana. Te vrednote morajo biti brezčasne.

Prvi dve sta zakonitost in gospodarnost delovanja sistema. Zakonitost in gospodar- nost morda nista najpomembnejši načeli, kadar ocenjujejo delo posameznih institucij sistema zdravstvenega varstva. Nedvomno pa ti dve načeli predstavljata temelj in prvi pogoj, na katerem je sploh moč graditi razvoj institucije v javnem sistemu in razvijati druga načela.

Temeljno načelo zdravstvenega varstva v evropskem prostoru pa je solidarnost. Če- prav se nanaša predvsem na pobiranje in zbiranje sredstev, saj v osnovi predvideva, da vsakdo prispeva skladno s svojimi zmožnostmi oziroma v sorazmerju s prihodki, se prav tako nanaša tudi na izvajalce zdravstvenih storitev, saj hkrati predvideva, da naj bi imel vsakdo zagotovljeno enako dostopnost do zdravstvenih storitev, ko jih potrebuje. Ta drugi del pa se nanaša tako na sistem razporejanja sredstev med izvajalce kot na same izvajalce, saj so dolžni zagotavljati dostopnost pod enakimi pogoji.

Iz načela solidarnosti izhaja načelo pravičnosti. To načelo se izrazito udejanja skozi izvajalce zdravstvenih storitev, saj je treba vsakemu posamezniku ne glede na njegove plačilne možnosti zagotoviti zdravstveno obravnavo pod enakimi pogoji. Izvajalci zdra- vstvenih storitev se morajo zato močno zavedati pomena vrednote pravičnosti in morajo preprečevati vsako obliko privilegiranja in neenake dostopnosti.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se zavedamo teh vrednot in načel. Smo njihov branik. Tako politikom kot tudi vsem Slovencem sporočamo, da ne glede na spremembe ostajamo zadnja ustanova upanja in zaupanja za slovenske bolnike in nji- hove svojce.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Avgust 2013, številka 04

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime

Fotografija na naslovnici: 123RF Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

INTERNO

UVODNIK

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL

(4)

»SAMO VELIKI pREMIKI V

RAZMIŠLJANJU IN RAVNANJU NAS lahko obdržijo nad vodo«

Po še eni potrditvi mandata smo se pogovarjali z Erno Kos Grabnar, pomočnico generalnega direktorja za zdravstveno nego – glavno medicinsko sestro UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

»V bolnišnici se moramo vsi zavedati, da gre za odgovornost do skupnega, javnega denarja: naj se ne sliši pretirano, a varčno moramo ravnati s sleherno rokavico, s sleherno brisačo. To je in bo naša odgovornost,« pravi Erna Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego.

E

rna Kos Grabnar je z julijem prevzela tretji mandat pomočnice generalnega direktorja za zdravstveno nego. Kot pravi, je svoj program pisala na podlagi pridobljenih izkušenj, spoznanj in dose- danjih dosežkov ter vse skupaj povezala s sodobnimi trendi zdravstvene nege.

Drugačen, centraliziran pristop, enako- mernejša obremenjenost kadra in širša strokovna usposobljenost, ki omogoča večjo mobilnost osebja, so za »obdrža- nje nad gladino vode« preprosto nujni.

Njena velika želja je, da bi s sistematič- nim pristopom izboljšali zadovoljstvo zaposlenih ter povečali njihovo pripadnost UKC Ljubljana.

»

KOT VEDNO NA PrVO mESTO POSTAVLjAm LjUDI, NAšE SODELAVCE. ZAVEDAm SE, DA jE OSEbjE NAjVEčjE bOGASTVO – TO VELjA ZA VSAKO USTANOVO, šE POSEbEj PA ZA bOLNIšNICO.

«

(5)

KDO SMO MI

Nedavno ste začeli še en mandat. Kaj bo vaša prednostna naloga?

»Kot vedno na prvo mesto postavljam ljudi, naše sodelavce. Zavedam se, da je osebje največje bogastvo – to velja za vsako ustanovo, še posebej pa za bolnišnico. Prizade- vali si bomo, upam, da skupaj s celotnim vodstvom, da pride do spremenjene organizacijske kulture. Spremembe na bolje so možne samo skupaj z našimi ljudmi.«

Naši zaposleni sicer – sodeč po anketah – niso najbolj zadovoljni.

čemu to pripisujete?

»Tega se zavedam in to si želim spremeniti.

Zagotovo prvi vzrok lahko iščemo v vse- splošnem stanju družbe, ki je z zamikom udarilo tudi nas. Nismo bili še pripravljeni.

Varčujemo na vseh področjih, strogo smo omejili izplačilo nadurnega dela, hudo smo omejeni pri nadomeščanju odsotnosti … Drug pomemben dejavnik pa je, da nimamo vzpostavljenega zadostnega internega komuniciranja. Ljudje ne vedo, kaj se dogaja. Ne vedo, da sleherni dan bijemo bitko, da dobimo vsa potrebna zdravila in materiale. Sama izredno pogrešam, da bi bilo med vodji in sodelavci na oddelkih več dnevne komunikacije in da bi bili vsi obveščeni o pomembnih pa tudi o manj pomembnih stvareh. Da bi tudi zaposlene vprašali za mnenje, kje vidijo uporabne rešitve in kako jih izpeljati. Če bomo vsi skupaj sprejeli dejstvo, da moramo delovati skrajno odgovorno, da nam je zaupan v upravljanje javni – moj, vaš denar –, bomo tok lahko obrnili v pravo smer.«

Kaj konkretno pa ste si za izboljšanje komuniciranja in odnosov zadali vi?

»Ponovno si bom prizadevala oživiti sistem stalnega izobraževanja glavnih medicinskih sester, kakšno je vodenje v kriznih razme- rah, kako motivirati sodelavce. Pomembno se mi tudi zdi, da določeno kritično maso vodij usposobimo glede vitkega pristopa in da skupaj s pristojnimi službami vzpostavi-

mo boljšo notranjo komunikacijo med zaposlenimi. Pomembno je, da vsi sprejema- mo skupne vrednote UKC Ljubljana – našo vizijo, cilje. Odvisni smo od pacientov, možnost čezmejnega zdravljenja predstavlja za nas tako grožnjo kot izziv.«

če pogledate na preteklo obdobje, je pomemben dosežek zagotovo odprtje Negovalne bolnišnice.

»Če smem začeti tako: v svojem progra- mu sem izhajala iz več stvari, iz skupnih dosežkov v preteklem obdobju, iz izkušenj in spoznanj, ki sem jih pridobila, ter iz po- znavanja širšega in ožjega okolja. Zagotovo je Negovalna bolnišnica eden od največjih dosežkov. Z odprtjem in vodenjem smo dokazali, da znamo uspešno organizirati in voditi področje zdravstvene nege in da

je timsko delo lahko pravi užitek. Eden od večjih dosežkov je tudi to, da smo uspeli uvesti triažiranje bolnikov v vseh urgentnih ambulantah, s čimer je čakanje na pregled varnejše, zagotovo je tudi zadovoljstvo ne- koliko višje. Zadovoljni smo z doseženim;

predvsem pa sem vedno znova ponosna na vse naše ljudi, ki ne glede na to, da so časi negotovi in da iz meseca v mesec ne vedo, kakšno bo na koncu plačilo, s pri- padnostjo in odgovornostjo delajo v korist pacientov.«

Veliko delate tudi glede usposobljenosti osebja …

»Dobra strokovna usposobljenost osebja je za varnost pacientov ključnega pomena.

Medicinske sestre v intenzivnih terapijah, v operacijskem bloku, pri anesteziji, na ur- genci, na dializnem oddelku in še marsikje drugje so odlično strokovno usposobljene.

To odličnost nam priznavajo tudi tuje dele- gacije, ki prihajajo v našo hišo. Gre za sis- tematično vodeno usposabljanje, obvezno šestmesečno kroženje vseh diplomiranih medicinskih sester (v dveh letih) v enoti intenzivne terapije III. stopnje; usposablja- nja se zaključijo s preverjanjem in izdajo certifikata UKC Ljubljana.«

UKC Ljubljana si prizadeva za mednarodno akreditacijo: zakaj je pomembna iz vidika zdravstvene nege?

»Vsi pristopi, ki jih narekuje akreditacija, nam bodo v veliko pomoč: gre za vzpo- stavitev varnega fizičnega okolja, obvezne sestrske anamneze in načrta dejavnosti v zdravstveni negi. Diplomirana medicinska sestra je glavni koordinator načrtovanega odpusta. Velik poudarek je na ugotavljanju strokovne usposobljenosti osebja. Skratka imeti moramo napisane številne standarde postopkov, navodil za delo, imeti pregle- dno dokumentacijo, sledljivost itd. Glavne medicinske sestre so poleg koordinatorjev za kakovost zelo dejavne v pripravi pogojev za pridobitev akreditacije.«

Večkrat poudarjate, da moramo v zdravstvu delovati kot tim.

Kako se tega držimo v UKC Ljubljana?

»V zdravstvu je timski model dela edini možni, saj zagotavlja varno in kakovostno obravnavo pacientov ter prinaša zadovoljstvo pri delu. Partnerski način dela si želim tudi pri vodenju. Strog hierarhični odnos ne spodbuja ustvarjalnosti. Včasih se od- pre vprašanje o dvotirnem vodenju. Imamo statut, v katerem so jasno napisane pristojnosti predstojnika, za področje zdravstvene nege in oskrbe pa je odgovorna glavna medicinska sestra, ki tesno sodeluje in se dogovarja s predstojnikom oziroma z direk- torjem. Zato bom iskrena, na tem področju osebno še nisem popolnoma zadovoljna, med posameznimi profili si želim spoštlji- vejšega sodelovanja. Eno tipičnih področij, na katerem moramo delati skupaj, so kli- nične poti, kar sem zapisala tudi v program dela za naslednja štiri leta. Klinične poti so eno od najpomembnejših orodij za varnejše in učinkovitejše delo. Gre za standardizaci- jo vseh postopkov, materiala, kadra. Vse je vnaprej predvideno, napisano in zato veliko lažje, varnejše in tudi hitrejše. Preiskave se ne podvajajo. Eden od majhnih, a pomembnih korakov pri številnih kliničnih poteh, je klic medicinske sestre na dom pacienta dan po njegovem odpustu. Takšno ravnanje, ko pacienta tudi po odpustu vprašamo, kako se počuti, dokazano zmanjša povratke v bolni- šnico. V splošnem pa se moramo vsi zavedati, da delamo drug ob drugem, ne eden

»Ena od majhnih, a pomembnih izboljšav, je klic medicinske sestre na doma pacienta dan po njegovem odpustu. Tak korak predvidevajo številne klinične poti. Iz izkušenj vemo, da so pacienti in svojci zelo veseli vprašanj o počutju in o morebitnih težavah, s takim pristopom se dokazano zmanjšajo povratki v bolnišnico.«

nadaljevanje na naslednji strani

(6)

»ZA SELITEV SI INTEN- ZIVNO pRIZADEVAMO več kot deset let«

Predstojnik KO za hematologijo, prof. dr. Peter černelč, dr. med., si želi, da bi se v nove prostore lahko preselili pred novim letom

V

predpoletnem času smo skupaj z ministrom za zdravje rS, Tomažem Gantarjem, javnosti prvič pokazali pre- novljene prostore bodočega Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike.

Pred dokončno selitvijo manjka še opre- nad drugim; vsi strokovnjaki bi morali

delovati z roko v roki.«

Kako pa bi vi izboljšali učinkovitost obravnav?

»Čim več procesov bomo morali stan- dardizirati, torej udejanjiti klinične poti. Drugič: kader je treba čim širše strokovno usposobiti, s čimer bomo zagotovili večjo mobilnost, tudi v ho- rizontalni smeri. Zakaj ne bi v skladu z našo filozofijo »pacient v središču po- zornosti« medicinskih sester, ki skrbijo za srčne paciente, usposabljali tako v okviru Kliničnega oddelka za kardiolo- gijo kot v okviru Kliničnega oddelka za kardiovaskularno kirurgijo? In tretjič, preseči moramo lokalno organiziranost in vpeljati centraliziran pristop.

Tudi akreditacija nam narekuje, da so določena strokovna področja centralno vodena in nadzorovana. Za današnje razmere je popolnoma nesprejemljivo, da ena medicinska sestra – ne glede na potrebe – lahko dela samo na enem oddelku. Zagotoviti bomo morali centralni pregled nad vsemi enotami intenzivne terapije III. stopnje, operacijskimi medicinskimi sestrami, dializnimi medicinskimi sestrami itd. – tako kot so že organizirane anestezijske medicinske sestre. V tujini si vse bolj prizadevajo za smotrno izkoriščenost kadra, strogo načrtujejo dnevne klinike, kjer se vrata zvečer zaprejo, in ločeno organizirajo 24-urno obravnavo. To še posebej velja za bolne otroke.«

Z izselitvijo takratnega KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo iz pritličja glavne stavbe se je prvič pokazala uresničljiva možnost, da v nekaj letih izvedemo prenovo.

ma, že zdaj pa smo se s prof. Petrom černelčem, dr. med., predstojnikom KO za hematologijo, pogovarjali, kaj bodo izboljšane razmere prinesle bolnikom in zaposlenim.

»Želim vam prijeten, zdrav dopust, kjer koli že boste. Vrnite se v svojo bolnišnico, ki vas potrebuje.«

(7)

KDO SMO MI

»Oddelek je obnovljen, čakamo pa še opremo. Zato vse potencialne dobavitelje pozivam, naj se obnašajo korektno in naj nabave ne zavlačujejo z raznimi pritožbami, kar se rado dogaja.«

Prostori novega oddelka KO za hematologijo so obnovljeni; kaj še manjka pred selitvijo?

»Uvodoma naj poudarim, da je prenova novega oddelka potekala v roku in bila korektno izvedena; vse aktivnosti so potekale usklajeno. Investicijo je – ob pripravi dokumentacije s strani UKC Ljubljana – vodilo Ministrstvo za zdravje RS. Oddelek je obnovljen, čakamo pa še na opremo. Zato vse potencialne dobavitelje pozivam, naj se obnašajo korektno in naj ne zavlačujejo nabave z raznimi pritožbami, kar je v zdravstvu skoraj pravilo. Hkrati si tudi želimo, da bi dobili kakovostno in preizkušeno opremo po standardih UKC Ljubljana, saj nam le taka omogoča takojšnjo uporabo.«

Kako daleč pa smo pri nabavi opreme?

»Razpisi so dejansko v zaključni fazi.

Poleg opreme je velik zalogaj tudi organizacija dela; z novim oddelkom se bo zahtevnost dela povečala, potreba po osebju bo večja. Predvidevamo, da bomo potrebovali okoli 22 novih ljudi, predvsem diplomiranih medicinskih sester in tudi zdravnike specialiste. Trenu- tno so številni kolegi pred upokojitvijo in kadrovsko moramo zagotoviti nadalj- njo rast oddelka. Obseg dela na novem oddelku bo zagotovo večji za okoli 20 odstotkov, predvsem na račun najzah- tevnejših obravnav, kot je presaditev krvotvornih matičnih celic.«

Zakaj? Ker bomo sprejeli več bolnikov?

»Predvsem zato, ker bo obravnava bolnikov kakovostnejša, predvsem pričakujemo manj zapletov v poteku zdravljenja in boljši nadzor bolnikov med zdravljenjem. Razlika je, ali je v eni sobi en sam bolnik, ali so trije, ali pa jih je, kot to velja zdaj na obstoječem oddelku, celo osem. Nadzor nad bolniki bo uveden 24 ur dnevno, to pa zahteva več osebja, dodatno znanje in boljše informiranje.«

Kaj je tisto, kar bo prispevala selitev?

»Zelo pomembno je, poleg že naštetega, da povečujemo število enoposteljnih sob za najzahtevnejše bolnike – tiste, ki potrebuje- jo intenzivno zdravljenje s citostatiki (akutna levkemija in maligni limfomi). Povečalo se bo tudi število postelj za presaditev krvotvornih matičnih celic. Za obe našteti področji bo na voljo 22 sob oziroma postelj. Izbolj- šane možnosti za bolnike zagotovo pomeni-

Pred dokončno selitvijo manjka še oprema.

nadaljevanje na naslednji strani

»

rAZLIKA jE, ALI jE V ENI SObI EN SAm bOLNIK, ALI SO TrIjE, ALI PA jIh jE, KOT TO VELjA ZDAj NA ObSTOjEčEm ODDELKU, CELO OSEm. NADZOr NAD bOLNIKI bO NA NOVEm ODDELKU UVEDEN 24 Ur DNEVNO.

«

(8)

SluŽbA zA INVESTICIJE

Pomembna vez med projektanti, izvajalci in uporabnikom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Denis Kegl

S

lužba za investicije deluje od druge polovice leta 2012 kot samostojna delovna enota v okviru Sektorja za strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve na Zaloški cesti 14.

Pred tem je bila del Tehnično vzdrževalne službe (zdaj Tehnično vzdrževalnega sektorja).

V službi nas je zaposlenih samo šest in strokovno pokrivamo celotno področje investicij za Univerzitetni klinični center Ljubljana z vidika gradbeništva, strojnih in elektronapeljav. Naše delo zajema:

•

začetne oglede prostorov, ki so potrebni prenove, in pogovor z uporabniki prostorov glede njihovih pričakovanj ob prenovi;

•

pregled obstoječega stanja prostorov, ki vključuje oceno dotra- janosti gradbenih elementov (sten, tlakov, stropa, stavbnega pohištva, opreme prostorov …), elektronapeljav (električnih raz- delilnikov tako z vidika starosti opreme kot tudi kapacitet, samih napeljav, električne opreme, ožičenja, splošne in zasilne razsve- tljave, javljalnikov požarov …) in strojnih napeljav (vodovodnih in kanalizacijskih napeljav, medicinskih plinov, prezračevanja in hlajenja prostorov …);

•

določitev obsega prenove prostora, pri čemer se upoštevajo: potrebe uporabnikov, zahteve medicinske stroke ter vrste dejavnosti, ki se odvijajo v tem prostoru (ambulanta, zdravniška ali bolniška soba, soba za intenzivno terapijo, operacijski prostor, rentgenski prostor, administrativni prostor …) in zahteve gradbene, elektro in strojne stroke s stališča zakonskih določil, standardov, predpisov in smernic pri prenovi prostorov glede na njihovo namembnost;

•

priprava strokovnih zahtev, ki so podlaga bodisi za pridobitev ustreznih ponudb za izvedbo del (pri manjših adaptacijskih po- segih) bodisi za pripravo projektne in investicijske dokumentacije (pri celovitih adaptacijah večje finančne vrednosti) oziroma so podlaga za pripravo javnega razpisa;

•

sodelovanje v komisijah za javne razpise, kar zajema: pregledi in ustrezne dopolnitve razpisne dokumentacije (z vidika gradbene, elektro in strojne stroke), vodenje ogledov ponudnikov, priprava odgo- vorov na vprašanja ponudnikov med objavo razpisa na portalu javnih naročil, strokovni pregled in podrobna analiza prispelih ponudb;

•

nadzor nad izvajanjem del, pregled in potrjevanje oziroma zavr- nitev računov za izvedena dela, pregled in prevzem prenovljenih prostorov …;

jo, da bomo porabili znatno manj protimikrobnih zdravil, kar je na obstoječem oddelku stalnica. Izjemno izboljšanje je tudi, da bodo vse sobe imele filtriran zrak z nadtlakom, zaradi česar bo zmanjšana možnost okužb z mikroorganizmi, predvsem spora- mi gliv, kar bolnike z oslabljenim imunskim sistemom najbolj ogroža.«

Ali lahko pričakujemo, da bo selitev možna že letos?

»Vsekakor upamo, da čim prej, še pred novim letom. Ravno zato tudi pozivam vse dobavitelje, naj zavoljo skupnega interesa ne izrabljajo možnosti neupravičenih pritožb. Vsi si želimo, da bi oddelek zaživel čim prej.«

Kako dolgo si sicer vi osebno prizadevate za selitev?

»Intenzivno? Zagotovo več kot deset let. Najprej smo imeli težave s tem, da smo sploh našli primeren prostor in sredstva za izvedbo. Z izselitvijo takratnega KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo iz pritličja glavne stavbe se je prvič pokazala uresničljiva možnost, da v nekaj letih izvedemo prenovo. Lokacijsko je bila to edina možnost: hematološki bolniki so izjemno zahtevni, s pri- dobitvijo novih ustreznih prostorov skupaj s štirimi posteljami za intenzivno zdravljenje bolnikov, ki se jim poslabša zdravstveno stanje, ne bomo premeščali na KOIIM in respiracijski center infekcijske klinike, obravnava bo celostna. Slikovno diagnostiko bomo še naprej izvajali na Kliničnem inštitutu za radiologijo, ob- sevanje celega telesa pred presaditvijo KMC pa na Onkološkem inštitutu. Vsaka dislocirana enota bi bila povezana z večjimi tve- ganji za bolnike.«

Glede selitve ste bili ves čas v stiku s civilno družbo in imeli njihovo podporo.

»Res je. S povečevanjem zahtevnosti zdravljenja bolnikov je bila njihova podpora vse večja; skupaj smo si želeli izboljšati pogoje.

Zagotovo je podpora javnosti – poleg strokovnih argumentov – pomembna.«

Kje pa je sicer KO za hematologijo v svetovnem merilu?

Prostorske razmere so popolnoma neprimerne, kaj pa zdravljenje?

»Po načinu zdravljenja smo zagotovo v vrhu najrazvitejših držav v svetu, tudi rezultati so podobni. Je pa dejstvo, da smo zaradi neprimernih prostorskih razmer primorani uporabiti znatno večje število protimikrobnih zdravil. Nov oddelek bo tako pomenil tudi večjo ekonomsko učinkovitost ali, kot radi rečemo, se bo samo- financiral. Namesto da bi vlagali v uporabo velikega števila protimikrobnih zdravil (letno smo za to namenili tudi nekaj 100.000 evrov), bo to vloženo v izboljšane razmere. Izjemno pomembno za KO za hematologijo je tudi, da imamo lastni specialistični la- boratorij in diagnostiko za vso državo. Majhnost države je lahko prednost, saj imamo s tem nadzor nad uspešnostjo zdravljenja v vsej državi.«

(9)

KDO SMO MI

•

sodelovanje pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije, načrtovanju in izvajanju remontov, pri pripravi strategije razvoja UKC Ljubljana, pri pripravi le- tnih planov investicij in investicijskega vzdrževanja ...;

•

priprava vseh vhodnih dokumentov za začetek postop- ka naročanja storitev, opreme, izvedbe del, beleženje in priprava poročil o porabi načrtovanih sredstev ...

•

Sodelujemo pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije, pozneje tudi pri postopkih javnega naro- čanja in izvedbi vseh investicij, ki jih vodi Ministrstvo za zdravje.

LETOS ImAmO V UKC LjUbLjANA

NAčrTOVANE TE INVESTICIjE, VKLjUčNO S PrIPrAVO POTrEbNE DOKUmENTACIjE, SODELOVANjEm PrI rAZPISU IN NADZOrOm NAD IZVEDbO:

•

prenova dotrajanih energetskih transformatorjev v glavni transformatorski postaji TP 626 v hospitalu;

•

pohlajevanje dela Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja;

•

dobava in namestitev novega sistema za brezprekini- tveno napajanje (UPS) za hospital;

•

zamenjava hladilnih agregatov, ki pokrivajo hospital in diagnostično-terapevtske službe (objekt DTS);

•

adaptacija oziroma ureditev prostorov sprejema in odvzema krvi na Kliničnem inštitutu za klinično ke- mijo in biokemijo (Poliklinika, trakt A, I. nadstropje);

•

izvedba pohlajevanja Ortopedske klinike;

•

preureditev bolniških sob v sobe za intenzivno nego na Nevrološki kliniki;

•

prenova prezračevanja Inštituta za medicinsko rehabilitacijo;

•

adaptacija prostorov vodstva KO za kirurške infekcije;

•

delna prenova Centralne sterilizacije zaradi zahtev akreditacije;

•

izdelava projektne dokumentacije za intenzivno terapijo v prostorih nekdanje pralnice v kleti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja;

•

izdelava projektne dokumentacije oddelka za intenzivno terapijo in nego mater po carskem rezu;

•

adaptacija ambulantnih prostorov KO za abdominalno kirurgijo na Polikliniki;

•

prenova prostorov KO za gastroenterologijo v kleti in pritličju objekta na Japljevi ulici 2;

•

adaptacija prostorov v hibridno operacijsko sobo z novim rentgen- skim aparatom na Kliničnem inštitutu za radiologijo;

•

adaptacija rentgenskih prostorov z dobavo novega večfunkcijskega rentgenskega aparata;

Poleg vodenja investicij po sprejetem letnem planu skušamo glede na svoje zmožnosti ugoditi tudi željam drugih uporabnikov, ki investicij niso planirali pravočasno oziroma jim investicije niso bile odobrene. Zato vzporedno pripravljamo potrebno dokumentacijo in opravljamo nadzor tudi pri drugih manjših investicijah, kot so vzdrže- valna in manjša adaptacijska dela na različnih klinikah zaradi zahtev akreditacije, obnova strešnih kritin in strelovodov, obnova sanitarij, preureditev sob v sobe za aseptične posege, energetske sanacije … Za zaključek naj povemo, da kakovost in cena izvedenih del ne te- meljita samo na dobrih projektih in dobro usposobljenih izvajalcih, temveč tudi na dobro pripravljeni projektni nalogi, ki jo mora ob pomoči stroke pripraviti sam uporabnik. Le na osnovi dobro pripra- vljene projektne naloge (lahko tudi idejna zasnova z opisom) lahko namreč projektanti ugotovijo oziroma razberejo želje in zahteve upo- rabnika, zato je pravočasno in konkretno sodelovanje med Službo za investicije in med samim uporabnikom še toliko pomembnejše.

V službi je zaposlenih šest oseb, ki strokovno pokrivajo celotno področje investicij za Univerzitetni klinični center Ljubljana z vidika gradbeništva, strojnih in elektronapeljav. Na fotografiji Denis Kegl, vodja Službe za investicije.

(10)

»pOTREBA pO HLAJENJU JE pOSTALA STANDARD, KI

GA včASIh NISmo pozNAlI«

Pogovor z majo mazej, vodjo Tehnično-vzdrževalnih služb Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V

roči dnevi v nehlajenih prostorih iz leta v leto povzročajo preglavice, letos pa nam je kratek čas hlajenje pona- gajalo tudi v glavni stavbi UKC Ljubljana, ki je sicer hlajena. O načrtih ter o tem, kako se obnese hlajenje v bolnišnicah, smo spregovorili z majo mazej, vodjo Tehnično-vzdrževalne službe, kjer je 127 zaposlenih.

Letos poleti smo se srečali s težavami glede hlajenja v glavni stavbi: kaj je bil vzrok?

»V UKC Ljubljana se iz leto v leto srečujemo s težavami glede hlajenja ne samo v glavni stavbi, temveč tudi drugod. Predvidevamo, da bo namestitev dveh novih agregatov, za kar je bil izveden razpis na Ministrstvu za zdravje RS, izvedena oktobra ali novembra.

Vsekakor pa smo zadovoljni, da smo skupaj s Službo za investicije uspeli zagotoviti nov hladilni agregat v okviru UKC Lju- bljana.«

Namestitev novega agregata je bila pa precej hitra.

»Res je. Pri javnih naročilih se vedno srečujemo s počasnim odvijanjem in dejstvo je, da do takih težav letos sploh ne bi prišlo, če bi uspeli postopke za na- bavo novega agregata izvesti prej. Smo pa veseli in hvaležni, da se je izvajalec kar najbolj angažiral, da je bil agregat pripeljan v izjemno kratkem času in je deloval že po mesecu dni od uvoda v delo. Nov agregat uspešno hladi.«

»Priporočljivo je, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od 6 stopinj Celzija, saj to lahko neugodno vpliva na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika; pomembno je, da imajo možnost izbire in da lahko temperaturo ročno uravnavajo.«

»Treba bi bilo izdelati celostno strategijo za področje hlajenja oziroma narediti kratkoročni in dolgoročni načrt obnove zgradb ali, če je to potrebno, novogradnje.

Zagotovo bi bilo denimo nujno, da je nova urgenca čim prej dokončana: na posameznih oddelkih, denimo na oddelku za intenzivno terapijo (CIT), KVIT in na KO za intenzivno interno medicino (CIM), se že kaže, da prostori in napeljave ne ustrezajo osnovnim potrebam medicine. Takih primerov je še veliko,« pravi Maja Mazej.

(11)

Kaj vse pa z obstoječim sistemom v glavni zgradbi UKC in DTS Ljubljana sploh hladimo in kakšne so sicer potrebe?

»Z obstoječimi viri hladu omogočamo hlajenje operacijskih sob, diagnostike, lekarne, sterilizacije, kuhinje, v večji meri pa tudi bol- niških sob v glavni zgradbi. Ocenjujemo, da s trenutnimi viri lahko zadostimo potrebam po hlajenju do zunanje temperature 30 stopinj Celzija. Pri višjih zunanjih temperaturah pa bomo uspešno hladili po namestitvi dveh novih močnejših hladilnih agregatov. Žal pa vse težave ne bodo odpravljene, ker bi bilo treba za nekatere toplotno najbolj obreme- njene oddelke (npr. CIM CIT in KVIT) močno povečati tudi količino dovodnega zraka. To bo možno šele pri celoviti obnovi oddelka.

Na novih stavbah imamo veliko dela z od- pravljanjem reklamacij. Vsaka nepravilnost pri izgradnji se kaže v neustreznem delova- nju še drugih sistemov. Težave z napeljavami izvirajo predvsem iz faznosti izvedbe, tipičen primer je Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, kjer bomo odpra- vili neustrezno delovanje pri sanitarni hladni vodi in hladni vodi za hlajenje zraka v klima- tih. Potem sledi optimizacija prezračevanja.

Na Pediatrični kliniki smo večje težave sani- rali, predvsem glede sanitarne vode, ostaja pa še težava sobe s podtlakom ... Glede na vse to bi potrebovali ekipo, ki bi se ukvarjala samo z reklamacijami.«

Pa starejše stavbe?

»Pri starejših stavbah se spoprijemamo s težavo dotrajane napeljave, ki ne ustreza se- danjim potrebam medicine. Danes se v me- dicini uporablja veliko število medicinskih pripomočkov in aparatur, vse to pa zahteva ustrezne elektroenergetske vire in ustrezne temperaturne delovne pogoje, kar pa zahteva hlajenje. V celotnem UKC Ljubljana so hlajene intenzivne terapije, operacijske dvorane in oddelki intenzivne nege, vendar so napeljave in tudi prostori v veliki meri že zelo do- trajani in potrebni celovite obnove. Na starih zgradbah je hlajenje najbolj obremenjenih prostorov rešeno z lokalnimi sistemi SPLIT, ki pa za bolnišnico niso profesionalna reši- tev, so pa izhod v sili, dokler ne bomo imeli več denarja za celovite rešitve.«

Si želite, da bi postopoma lahko omogočili hlajenje v vseh stavbah?

»Seveda. Treba bi bilo izdelati celostno strategijo za hlajenje oziroma narediti krat- koročni in dolgoročni načrt obnove zgradb ali, če je to potrebno, novogradnje. Zago- tovo bi bilo denimo nujno, da je nova urgenca čim prej dokončana: na posameznih oddelkih, denimo na oddelku za intenzivno terapijo (CIT), na oddelku za intenzivno terapijo KO za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike (KVIT) in na KO za intenzivno interno medicino (CIM), se že kaže, da prostori in napeljave ne ustrezajo osnovnim potrebam medicine. Z dokončanjem nove urgence bi to rešili. Letos bo šlo v izvedbo hlajenje bol- niških sob na Ortopedski kliniki, projektira se hlajenje za južni del na infekcijski kliniki in zahodni del gastro klinike. Projektira se tudi hlajenje na dializi v pritličju hospitala.

Za prenovo intenzivne terapije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročična stanja so projekti že narejeni, vendar se je ustavilo pri finančnih sredstvih. Vsi ti projekti se izvajajo v službi za investicije, s katero sodelujemo pri projektiranju in izvedbi. V razpisu je tudi prenova prezračevanja Inštituta za medicinsko rehabilitacijo, ki se bo predvidoma izve- dla še letos.«

V vročih dneh sicer vsako leto izdate navodila za ravnanje zaposlenih.

Kakšna so ta navodila?

»Sodelavcem svetujemo, da prezračujejo ponoči, ko temperature padejo, podnevi pa poskrbijo za maksimalno senčenje prostorov in zapiranje oken.

Prosimo, da se ob vkloplje- ni hladilni napravi okna ne odpirajo, ker tako hladen zrak dobesedno spuščamo skoznje in obremenjujemo hladilni sistem ter pove- čujemo stroške za hlajenje.

Svetujemo, da se prostor prezrači, zaprejo okna in vklopi hlajenje. Tako lahko

vsak posameznik prispeva k racionalni rabi energije in zmanjševanju stroškov za ener- gente. Še vedno velja, da je strošek za hlajenje petkrat večji kot za ogrevanje. Svetujemo tudi vnos zadostne količine tekočine. Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS si zelo prizadevamo, da bi prihodnje leto dokončno zago-

tovili, da s hlajenjem, vsaj v glavni stavbi, ne bi bilo več težav.«

Kako se vam zdi, da so ljudje zadovoljni z obstoječim hlajenjem?

»Dejstvo je, da je to popolnoma odvisno od posameznika: ob preverjanju stanja npr. v bolniški sobi v glavni zgradbi se je izkazalo, da je bilo v isti sobi enim bolnikom že mal- ce prehladno, drugim pa še vroče in se niso mogli uskladiti, koliko hladiti. Dobro ugodje v prostoru je doseženo takrat, ko je zadovolj- nih 80 odstotkov uporabnikov. Priporočljivo je, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od 6 stopinj Celzija, saj to lahko neugodno vpliva na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika; pomembno je, da imajo možnost izbire in da lahko temperaturo ročno uravnavajo.

Res pa je, da se v zadnjih letih srečujemo z vse bolj vročimi poletji, pa tudi vse bolj dolga so. Potreba po hlajenju je tako postala standard, ki ga včasih nismo poznali: hlajeni so trgovski centri, hlajenje imamo v avto- mobilih … Zato je normalno pričakovati, da so hlajene tudi bolnišnice. A v bolnišnici je bistveno težje zagotoviti hlajenje: omejeni smo že s konstrukcijo objektov in namemb- nostjo prostorov, predvsem pa s sredstvi.

Seveda je hlajenje bolnišničnih objektov specifično in je odvisno od vrste zahtevnosti prostorov. V navadnih bolniških sobah je konvekcijski sistem hlajenja dopusten, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročična

stanja je primernejše hlajenje s hladnimi stropovi. Vsak način hlajenja ima svoje do- bre in slabe lastnosti. Pogosto smo omejeni že z dimenzijami objektov in iščemo kompromise pri vrsti hlajenja, upoštevamo izvedljivost, faznost izvedbe in razpoložljiva sredstva.

rEOrGANIZACIjA TVS Tehnično-vzdrževalno službo, katere vodja je maja

mazej, so letos reorganizirali: namesto služb gre zdaj se Tehnično-vzdrževalni sektor. »bistvena pridobitev je enakomerna porazdelitev pokrivanja področij. Z boljšo organizacijo dela si želimo še bolj temeljito pokrivati celoten UKC Ljubljana,« pravi maja mazej. Poleg Tehnično-vzdrževalnega sektorja je bila ustanovljena tudi samostojna enota – Služba za investicije. Vse investicije odslej samostojno vodi ta služba, njene naloge pa podrobneje predstavljamo na prejšnjih straneh.

AKTUALNO

(12)

UpRAVLJANJE človešKIh VIROV V UKC LJUBLJANA

Da bi omogočili čim učinkovitejši razvoj kadrov, je v teku prenova procesov upravljanja človeških virov.

rade Vučkovič, univ. dipl. org. in mag. majda može, dipl. org. men.

U

pravljanje človeških virov je dejavnost, ki temelji na spoznanju, da je človek z znanjem, sposobnostmi in mo- tiviranostjo najpomembnejši ustvarjalec nove vrednosti. Za dejavnost upravljanja človeških virov najpogosteje uporabljamo tujo kratico hrm (human resource managament). Poleg najpogostejšega slovenskega poimenovanja upravljanje človeških virov pa so v uporabi tudi izrazi:

človeški viri in ravnanje z njimi, ravnanje ljudi pri delu, vodenje zaposlenih. V UKC Ljubljana si prizadevamo, da bi področje upravljanja človeških virov čim bolj izbolj- šali, zato se je nedavno začela prenova.

KAj jE VLOGA hrm?

Vloga HRM je oblikovanje konkurenčne organizacije, usmerjene v prihodnost tako glede procesa dela kot zaposlenih. Oblikovanje strategije HRM postaja eno od glavnih stra- teških mest poslovnih funkcij, ki se kažejo v uravnoteženosti med usmerjenostjo v cilje in ljudi ter hkrati poleg ekonomskih meril upo- števajo tudi potrebe in interese zaposlenih.

Upravljanje človeških virov deluje kot proces, v katerem z razvojem kulture, voditeljstva, kompetenc in ustrezne organiziranosti veča- mo prilagodljivost organizacije ter njeno poslovno uspešnost. Izvedba procesa predstavlja poistovetenje zaposlenih z določenimi

vrednotami organizacije, kot so: razvoj, znanje in izobraževanje, zadovoljstvo zaposlenih in dobri medsebojni odnosi, stabilnost in ustvarjalnost, odličnost in učinkovitost.

hrm V UKC LjUbLjANA ZAVZEmA rAZLIčNA PODrOčjA IN SLUŽbE Upravljanje človeških virov se v UKC Lju- bljana najpogosteje povezuje z delom Ka- drovske službe in Službe za izobraževanje, ki sta »lastnici« večine procesov, ki sodijo v to dejavnost. V praksi se s tem področjem ne- posredno in posredno ukvarjajo tudi številne druge organizacijske enote in posamezniki.

(13)

1. pRoCeS STRATeGIJe človešKIh vIRov

8. ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

9. INTERNE / EKSTERNE POVEZAVE 3. ZAPOSLOVANJE 4. RAZVOJ

ZAPOSLENIH

5. UPRAVLJANJE TALENTOV

6. UPRAVLJANJE DELOVNE uSpešNoSTI

7. NAGRAJEVANJE IN BONITETE 2. RAZVOJ ORGANIZACIJSKIH ZMOGLJIVOSTI

10. UPRAVLJANJE KADROVSKO INFORMACIJSKEGA SISTEMA IN pRoCeSov RAzvoJA človešKIh vIRov

VODITELJSTVO KULTURA ORGANIZIRANOST KOMPETENCE

DEjAVNOST UPrAVLjANjA čLOVE- šKIh VIrOV ZAjEmA TE PrOCESE:

• pridobivanje novih kadrov (zaposlovanje),

• začetno usposabljanje in izobraževanje novozaposlenih,

• usposabljanje in izobraževanje zaposlenih,

• evidentiranje licenc za profile zaposlenih, ki jih zahtevajo predpisi glede na delovno mesto (zdravniki, medicinske sestre, ra- diologi, arhivarji …),

• letni razvojni razgovori (LRR),

• letni ocenjevalni razgovori (LOR),

• spremljanje zdravstvenega absentizma,

• sistemska obravnava pritožb zaposlenih,

• merjenje organizacijske klime,

• informiranje in obveščanje zaposlenih.

Večino teh procesov načrtujemo in izvajamo v skladu s pričakovanji in standardi stroke, priložnosti pa so pri analiziranju rezultatov in pri sprejemanju ukrepov ter njihovi evalvaci- ji. Številni procesi tega področja so urejeni in se izvajajo že od ustanovitve UKC Ljublja- na, glede na potrebe poslovnega okolja, zaposlenih in vodstva pa jih je treba nenehno prenavljati, prilagajati ter posodabljati.

Z NAmENOm VEčjE UčINKOVITOSTI jE V TEKU PrENOVA PrOCESOV Da bi v naši ustanovi omogočili učinkovitejši razvoj kadrov ter vsem, ki se s tem nepo- sredno ukvarjajo, zagotovili učinkovitejša orodja in pripomočke za sistematično razvi- janje, spremljanje, usmerjanje in motiviranje zaposlenih, se je vodstvo UKC Ljubljana odločilo za prenovo oziroma posodobitev sistema za upravljanje človeških virov; za pripravo je zadolžena Služba za organizacijo in razvoj logistike. Pri izvajanju posameznih faz projektne naloge proaktivno sodelujejo še druge organizacijske enote (Kadrovska služba, Služba za izobraževanje, Služba za odnose z javnostmi …), v katerih se izvajajo temeljni procesi s področja HRM.

Namen naloge je poiskati sistemske rešitve za načrtovanje, vrednotenje, motiviranje in nagrajevanje, usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje, komunikacijo in odnose med zaposlenimi ter pridobivanje, razvoj in selekcijo kadrov ter upravljanje talentov.

NALOGA ObSEGA TrI PODPrOjEKTNE NALOGE:

1. Kadrovski procesi - proces pridobiva- nja/spremljanja kadrov, izobraževanja, izpopolnjevanja, licenciranja in obvladovanja absentizma/prezentizma.

2. Kompetence in osebnostna rast zaposlenih - opredelitev kompetenc v sis-

temizaciji, kompetenčni red in sistem pristojnosti, pooblastil in odgovornosti, napredovanje in nagrajevanje, letni razvojni razgovori kot orodje za načrtovanje zaposlenih, karierni načrti, ključni kadri, ocenjevanje zaposlenih.

3. Organizacijska kultura in medsebojni odnosi - zadovoljstvo zaposlenih, nači- ni in postopki notranjega komuniciranja, razvoj modela vodstva, mirno reševanje sporov in zaščita zaposlenih pred trpin- čenjem.

Za usklajevanje, izvedbo, nadzor in zaklju- ček projektne naloge je zadolžena projektna skupina, ki jo je imenoval generalni direktor UKC Ljubljana. Sestavljajo jo posamezniki različnih profilov in interesnih skupin. Za izvedbo posameznih podprojektnih nalog so imenovane tri delovne skupine, v katerih sodelujejo člani projektne skupine in strokovnjaki za posamezna področja. S takšno organizacijsko strukturo je zagotovljeno, da so v prenovo procesov HRM vključeni tako izvajalci posameznih procesov HRM kot tudi uporabniki rezultatov teh procesov.

Projekt ima več faz (analiza stanja, prenova procesov, informatizacija posameznega procesa, implementacija posamezne rešitve, izobraževanje in usposabljanje izvajalcev in uporabnikov, priprava priročnika, zaključno poročilo). Do zdaj je bila opravljena analiza stanja, v teku pa je faza prenove procesov za posamezne sklope.

Shema: Proces strateškega upravljanja človeških virov. Vir: Management Consulting.

AKTUALNO

(14)

razmišljanje člana sveta

UKC LJUBLJANA pO ZADNJI SEJI ^*

Pismo objavljamo v celoti, ker marko Alauf, eden od predstavnikov zaposlenih UKC Ljubljana, z njim naslavlja tudi svoje sodelavce.

marko Alauf

s

poštovani predsednik Sveta UKC Ljubljana, gospod Franc Cukjati,

samo v nadzorni funkciji, v obravnavanju različnih anonimk in spre- mljanju finančnih rezultatov, ampak ga vidim predvsem kot aktivnega soustvarjalca politike delovanja UKC Ljubljana. To vlogo od mene in drugih članov Sveta zaposleni želijo in zahtevajo. Žal pa smo vnesli neodločnost, nemir in nezaupanje.

Spoštovani predsednik, vem, da nimam izkušenj v politiki in nisem vešč taktike glasovanja ter tudi nisem podrobno seznanjen z vizijo ustanovitelja glede nadaljnjega vodenja UKC Ljubljana, imam pa še toliko zdrave pameti, da me prej omenjeno glasovanje žali in predvsem skrbi, da ne postane stalna praksa pri uveljavljanju in sprejemanju določenih sklepov. Zato svoje delo v svetu in predvsem zaupanje zaposlenih postavljam pod vprašaj, saj sem jim odgovoren za svoje delo v tem organu.

Ta razmišljanja bom predstavil zaposlenim, ki jih zastopam, in seveda bom od njih zahteval zjasnitev o mojem delu oziroma o moji za- menjavi v Svetu UKC Ljubljana, če menijo, da sem napačno razumel njihovo voljo in interes UKC Ljubljana.

Podobno predlagam tudi za vas, da preverite zaupanje pri ustano- vitelju. Seveda je to lahko le moja skromna želja in moje osebno mnenje, ki ga moram in ga tudi imam pravico izraziti kot član Sveta in predstavnik dela zaposlenih. Zahtevam tudi magnetogram seje ali vsaj avdio posnetek.

Lep pozdrav, Marko Alauf, član Sveta UKC Ljubljana

*5. seja Sveta UKC Ljubljana, 11. julij 2013, osrednji točki dnevnega reda: imenovanje generalnega direktorja UKC Lju- bljana in imenovanje glavne medicinske sestre UKC Ljubljana.

preden predstavim zaposlenim, ki jih predstavljam v Svetu, svoje po- glede na njegovo delo in postavim pred njih vprašanje o nadaljnjem zaupanju v svoje delo v Svetu, vas in druge člane Sveta seznanjam s svojimi ugotovitvami.

Na zadnji seji ob glasovanju za generalnega direktorja se mi je razkril način delovanja nekaterih članov Sveta. Glasovanje z neveljavnimi glasovnicami je milo rečeno smešno. Seveda je to legitimno in – očitno v politiki običajen način za doseganje ciljev. Verjetno boste tudi ugovarjali, da se zaradi tajnega glasovanja ne ve, kateri člani so tako glasovali, razen tistih, ki smo svojo odločitev pred glasovanjem napovedali.

Da ne slepomišimo in se ne pretvarjamo. Večini članov Sveta, ki jo imate predstavniki ustanovitelja, ni ustrezalo imenovanje kandidata, ki je edini izpolnjeval zahtevane pogoje in predstavil ustrezen program. To ustreznost je ugotovila tudi komisija v svojem poročilu in celo v razpravi na sami seji ni bilo podanih dvomov o primernosti kandidata. Vsaj pri večini razpravljavcev. A glej ga zlomka, ostale so besede, pri glasovanju pa je bil razviden namen. Za vsako ceno onemogočiti imenovanje določenega kandidata. Če je bil že v ozadju neki interes za to, bi pričakoval bolj domišljen in inteligenten način – vsaj enakovrednega kandidata. Nikakor ne favoriziram določene- ga kandidata, vendar smo bili predstavniki zaposlenih pripravljeni podpreti najboljšega kandidata, ki bi kot generalni direktor deloval v korist UKC Ljubljana. Prej omenjeni kandidat je pač zadovoljeval naša pričakovanja.

Da ima UKC Ljubljana zdaj dva vršilca dolžnosti na najvišjih funk- cijah, je skrb vzbujajoče in nikakor ni v korist dobremu delu naše ustanove. Pa, če to želite slišati ali ne, tukaj je tudi del odgovornosti članov Sveta. V času, ko stanje v državi ni ravno rožnato in ko je financiranje zdravstva in s tem tudi naše ustanove problematično, je treba imeti v ustanovi, kjer je zaposlenih več kot 7700 ljudi, v kateri zdravniško pomoč poišče največ ljudi, kjer izobražujemo in usposa- bljamo vrhunski medicinski kader – sposobno, trdno in kompetentno vodstvo tudi s podporo zaposlenih, ki bo zasledovalo smernice in vizijo delovanja, ki ga postavi Svet. No, nekih konkretnih ciljev in smernic za naslednje obdobje Svet še ni postavil!? Običajno to stori- jo predstavniki ustanovitelja (tako je bilo namreč v prejšnjem Svetu, ko so predstavili svojih pet usmeritev). Seveda lahko to storimo tudi mi predstavniki zaposlenih. Seveda to znamo in zmoremo, vendar je to predvsem vloga ustanovitelja in ne nazadnje nam manjka tista večinska podpora, ki jo imate vi. Vsekakor pa ne vidim vloge Sveta

(15)

KOLESARNICA ODSLEJ DESNO ob ploščADI GLAVNE STAVBE

Služba za odnose z javnostmi

č

eprav ste mnogi s tem že seznanje- ni, vas želimo ponovno opozoriti, da uslužbenci UKC Ljubljana lahko za komuniciranje po elektronski pošti uporabljamo SAMO pošto iz domene kclj.si. V UKC Lju- bljana je namreč komuniciranje po elektronski pošti opredeljeno s Politiko elektronske pošte (http://www.intranet.kclj.si/admin/

dokumenti/00000c20-000014c1-politika_

el._po%C5%A1te_v_ukc_lj..pdf), v kateri je izrecno navedeno, da se za službeno komuniciranje sme uporabljati le pošta iz domene nekdo@kclj.si. Vse tiste, ki pošte v domeni kclj.si še nimate urejene (ali za službeno komunikacijo uporabljate celo pošto v drugih

domenah), prosimo, da to čim prej uredi- te. Prijavnica za pridobitev uporabniškega imena v javnem strežniku UKC Ljubljana je dostopna na intranetu (zavihek Informatika, Prijavnica za pridobitev elektronske pošte v strežniku UKC Ljubljana ali na povezavi:

http://prijavnica.intranet.kclj.si/).

V vseh adremah (razpošiljanje obvestil iz tajništev, naročena obvestila o clippingu medijskih objav ipd.) bomo kot naslovnike v prihodnje uporabljali zgolj domeno kclj.si.

Enotnost pri uporabi e-pošte od nas zahteva tudi mednarodna akreditacija.

Kako na domačem računalniku nastavimo svoje ime?

Če spletna pošta našega e-poštnega naslova ne izpisuje pravilno, si lahko pomagamo s spodnjimi navodili.

1. Do spletne pošte dostopamo prek intraneta.

2. Po prijavi s svojim uporabniškim imenom in geslom se nam prikaže prejeta pošta. Nad njo izberemo povezavo

»možnosti«.

3. Izberemo povezavo »Osebne informacije«.

4. Vpišemo podatke v polja »Polno ime« in »E-mail Address«.

5. Ko to storimo, desno spodaj kliknemo gumb »Pošlji«.

Kako v času dopustov nastaviti avtomatski odzivnik?

Vse sodelavce prosimo, da v času odsotnosti nastavijo avtomatski odzivnik, ki sporoči, da so nedosegljivi – ter kdo jih nadomešča. Odsotnost najlažje nastavimo na intranetu, zavihek Spletna pošta, potem pa izberemo zavihek možnosti, nadalje Nastavitve sporočila o odsotnosti.

Po vpisu želenega besedila izberemo možnosti Nastavi. Ko želimo obvestilo o odsotnosti ukiniti, ponovimo postopek in izberemo možnost Ukini.

N

a začetku julija smo sodelavcem (in obiskovalcem) omogočili parkiranje koles desno ob ploščadi glavne stavbe UKC Ljubljana. Vse, ki uporabljate kolesa, zato prosimo, da koles ne puščate več neposre- dno pred vhodom v glavno stavbo, saj je to doslej povzročalo preglavice: moten je bil do- stop za invalide in paciente. Z na novo posta- vljenimi stojali desno od stavbe želimo rešiti problematiko parkiranja koles in predvsem omogočiti nemoten promet na intervencijski poti oziroma na poti za invalide. Varnostnik bo neprimerno postavljena kolesa prestavil. 

KOMUNICIRANJE pO eleKTRoNSKI pošTI

Uslužbenci UKC Ljubljana lahko za komuniciranje po elektronski pošti uporabljamo samo domeno kclj.si

AKTUALNO

(16)

STROKOVNA IZMENJAVA V GANI

raven zdravstvenega sistema v Gani težko doseže raven katere koli razvite države – izjemno slaba higiena, komunikacija ter organiziranost

Aleš Porčnik, študent 6. letnika medicine

D

el poletja sem preživel v Gani, ki je med zahodnoafriškimi državami najrazvitejša. Enomesečno strokovno iz- menjavo, organizirano prek Društva štu- dentov medicine Slovenije, sem opravljal v mestu Kumasi. Po velikosti je to drugo

največje mesto in ima toliko prebivalcev kot celotna Slovenija. Delal sem v bolni- šnici Komfo Anokye Teaching hospital, ki kot javna terciarna ustanova pokriva ves centralni in severni del države.

DO NADZOrNIh ZDrAVNIKOV STrAhOSPOšTOVANjE

Odločil sem se, da v tem času podrobneje spoznam delo na oddelku za plastično kirurgijo. Organizacijsko je ta oddelek sestavljen iz treh ekip; A, B in C. Vsako ekipo sestavljajo nadzorni zdravnik, specialisti, specializanti, sobni zdravniki in tudi študenti medicine. Do nadzornih zdravnikov čuti cel oddelek veliko strahospoštovanje in ti zdravniki veljajo za zelo cenjene. Ambulantno delo je potekalo v dveh razmeroma majhnih sobah, in sicer je bila večja namenjena nadzornemu zdravniku, manjša pa specializantom, ki so si morali deliti eno mizo. Zraven sta bili še dve manjši sobici, ki sta služili za klinični pregled. Če

je prišel kak težji primer, je glavno besedo prevzel nadzorni zdravnik. Vse prisotne je poklical v eno sobo, tako da se je vse ambulantno delo za nedoločen čas ustavilo. Želel je, da s pomočjo njegovih vprašanj podreje- ni sami pridejo do odgovora. Njegova vloga

mentorja je za zdravnike tukaj neprecenljiva.

Vse znanje in izkušnje želi deliti z drugimi in jih tako usposobiti za čim boljše zdravnike. V diskusiji sem na trenutke sodeloval tudi sam

in občasno opazil primanjkljaje v znanju nad- zornikovih podrejenih.

KAOTIčNO rAZPOrEjENIh 50 POSTELj, hIGIENA DALEč ZA NAšImI STANDArDI

Bolniki so večinoma prihajali zaradi kroničnih razjed na okončinah najrazličnejših etiologij, opeklin in njihovih posledic, raznih poškodb pri prometu in delu, rakavih kožnih obolenj ter različnih malformacij okončin (polidak- tilija, makrodaktilija ipd.). Bolniki pridejo po zdravstveno pomoč po navadi prepozno, ko so že nastopili lokalni ali sistemski zapleti in so bile posledice nepopravljive. Oddelek za plastično kirurgijo je bil sestavljen iz dveh velikih prostorov: v enem ležali pediatrični, v drugem pa vsi drugi bolniki po operacijah.

Površina vsakega prostora je bila podobna odbojkarskemu igrišču, v njem pa kaotično razporejenih okoli 50 postelj. Zaradi izrazitega pomanjkanja prostora so v prostoru ležali tudi vsi bolniki po ortopedskih, pediatričnih in ne- vrokirurških operacijah kakor tudi po operacijah iz področja splošne kirurgije. Zaradi slabe organizacije so bili pacienti iz enega oddelka razpršeni kar po celotnem prostoru. Higiena je bila daleč za našimi standardi. V celotni sobi, ki je bila neaklimatizirana, je bilo zgolj Komfo Anokye Teaching Hospital, kirurški blok C.

Ekipa B oddelka za plastično kirurgijo.

(17)

Velik skupni prostor, kjer ležijo bolniki po plastičnih, ortopedskih, pediatričnih in nevrokirurških operacijah ter tudi po operacijah iz področja splošne kirurgije.

Presaditev kožnega presadka celotne debeline iz predela dimelj na palmarno stran prstanca in mezinca desne roke pri otroku. Korekcija fleksijskih kontraktur po neustrezni obravnavi opekline, nastale zaradi vrele vode.

eno razkužilo za roke, pa še tisto je bilo redko kdaj uporabljano. Prenos bolnišničnih okužb je tako na oddelkih nekaj popolnoma normalnega.

Najpogostejše in hkrati tudi najbolj rezistentne okužbe so predstavljale Pseudomonas spp., Klebsiella spp. in Proteus spp. Največkrat so se za ustrezno izbiro antibiotika odločali kar na podlagi barve okužene rane in ne na podlagi kultur. Če je barva npr. zelena, gre skoraj zagotovo za okužbo z bakterijo Pseudomonas spp.

TEŽAVE PrI OPISU ZDrAVSTVENIh TEŽAV IN OGrOmNE ZAmUDE

Odnos med zdravniki in bolniki je povsem drugačen od odnosa, ki smo ga navajeni. Med zdravnikom in pacientom skorajda ni nobene interakcije. Bolniki so večino časa tiho, zdravniki pa so ravnodušni in ne kažejo empatije. Ker je večina prebivalstva neizobražena, svojih zdravstvenih težav ne znajo ustrezno opisati. Za pridobitev ustrezne anamneze morajo tako zdravniki postaviti veliko preprostih vprašanj, kar pa ves proces obravnave močno podaljša. Na splošno potekajo vsi procesi v bolnišnici z ogromno zamudo. Nadzornega zdravnika lahko čakate na primer tudi po nekaj ur. Ura v bolnišnici tako za zdravnike kakor tudi za paciente sploh ne obstaja. Popolnoma druga- čen pa je odnos med samimi zdravniki. Med sabo so izjemno kolegi- alni in zmeraj nasmejani. Kadar koli se na hodnikih srečajo, se vedno pozdravijo s stiskom roke in značilnim tleskom s prsti. Bolnišnica je njihov dom, drugi možje v belem pa so kot bratje ali sestre.

Iz dela v bolnišnici kakor tudi iz poznejšega potovanja sem spoznal, da ima življenje v Gani svoje prednosti in slabosti. Življenjski tempo je umirjen, stresa zaradi časovne stiske sploh ne poznajo. Po drugi strani pa je organizacija zelo slaba, kar posledično pomeni slabšo časovno izkoriščenost. Raven zdravstvenega sistema v Gani težko doseže raven katere koli razvite države. Vsekakor sem vesel, da sem se rodil in izobraževal v Sloveniji. Na podlagi vseh pridobljenih iz- kušenj v tujini bi rad našemu zdravstvenemu sistemu v prihodnje prispeval največ, kar lahko.

Opekline predstavljajo zelo velik delež sprejemov. mehanizem nastanka je največkrat posledica bodisi požara na polju ali velikih strnjenih tržnicah bodisi direktnega stika z vrelo vodo oziroma oljem. Najpogosteje so opečeni otroci, ki so najbolj ogrožena skupina.

AKTUALNO

(18)

stic), opombe ali deli besedila, ki bi jih sicer postavili v narekovaje.

Poševni tisk je namreč težje berljiv kot navaden slog črk.

POUDArjAjTE S KrEPKIm IZPISOm

S krepkim izpisom poudarite ključne besede in besedne zveze v besedilu. S tem bralca usmerite na bistvo sporočila. Pomembno pa je, da s poudarki ne pretiravate in da izberete res bistvene dele besedila.

Dovolj je, če poudarite eno, dve ali največ pet ključnih besed v odstavku (odvisno od količine besedila v odstavku). Če je poudarjene- ga besedila preveč, izgubi svoj namen, tj. pritegniti pozornost.

Poudarjamo torej s krepkim izpisom in ne z več klicaji, velikimi tiska- nimi črkami ali s povečano velikostjo črk.

VKLjUčEVANjE SLIK

Kadar želite v vsebino vključevati slike, nam sporočite, na katerem mestu naj se ta prikaže, hkrati pa vas prosimo, da nam ob besedilu priložite visokoločljivo različico slike (najmanj 800 × 600 pikslov).

Pri izbiri fotografij in drugih slik poskušamo obdržati določen standard, tako se lahko zgodi, da vam kdaj kakšno sliko zavrnemo. Kot primer neprimernih slik so takšne, kjer so vključeni pacienti in je iz slike možno razbrati identiteto osebe.

Navodila so objavljena tudi na naši spletni strani Druga pravila in navodila za objavo spletne vsebine na naših spletnih straneh lahko najdete na naši intranetni strani, povezava do njih z naslovom »Kako do objave na spletu« je v desnem stolpcu strani.

Navodila so deloma povzeta po knjigi

Pisanje.com avtorjev Duške Mervar in Vuka Ćosića.

O

biskovalci naših zunanjih spletnih strani so večinoma ljudje, ki iščejo zdravstveno pomoč. Za takšne obiskovalce je zelo pomembno, da lahko do podatkov pridejo hitro in brez pretiranega iskanja. Da bi obiskovalcem to omogočili in da bi hkrati lahko do- segli čim bolj poenoteno sliko strani naše ustanove, smo sestavili enotna pravila za pisanje vsebine. Članek je del niza člankov o pisanju spletnih vsebin.

brEZ PrAZNIh IN NEDODELANIh STrAN

Podatek o tem, da je določena spletna stran v pripravi, je za uporab- nika nekoristen in večinoma pusti negativen vtis, saj je na povezavo prišel z željo, da pridobi iskane podatke. Zato se izogibajte objavi takšnih strani.

UPOrAbLjATE ALINEjE IN šTEVILčNE SEZNAmE

Pri naštevanju enakovrednih enot uporabljajte alineje, za zaporedje korakov in navodila pa številčne sezname. Uporabnik tako veliko laže in hitreje preleti besedilo in razbere sporočilo, kot če se ukvarja z dolgim povezanim besedilom. Seznami naj ne bodo predolgi (ne več kot šest alinej), za navedbe pa uporabljajte kratke povedi.

bESEDILO POrAVNAjTE LEVO

Večino besedila poravnajte levo, ne sredinsko ali desno. S tem boste ustvarili vertikalno pot, ki ji sledijo oči pri branju, in upoštevali intuitivnost branja od leve proti desni. S sredinsko poravnavo lahko poudarite naslove ali krajše izseke iz besedila.

PODčrTAjTE SAmO POVEZAVE

Podčrtano besedilo je v spletnem okolju znamenje za povezavo, zato ne podčrtujte drugih delov besedila.

PrEmIšLjENO PrI UPOrAbI POšEVNEGA TISKA

V splošnem velja, da na spletnih straneh poševni tisk uporabljamo samo v posebnih primerih, kot so citati (ki niso daljši od nekaj vr-

pISANJE SPLETNIH VSEBIN (3.)

Služba za uporabniško računalništvo

(19)

UKC Ljubljana je v začetku leta 2012 prejel mednarodno veljavni certifikat EFQM

»Priznani v odličnosti – Recognised for Excellence – tri zvezdice« za doseženo raven točk v intervalu med 300 in 400 točk v okviru ocenjevanja PRSPO 2012 in je edina slovenska zdravstvena ustanova s tem mednarodno veljavnim certifikatom.

pRIpRAVE UKC LJUBLJANA NA OBISK OCENJEVALCEV ZA PRIZNANJE

RS ZA poSlovNo oDlIčNoST 2013

mag. Peter Pustatičnik

V

UKC Ljubljana smo se tudi leta 2013 že tretjič uspešno prijavili na razpis za priznanje republike Slovenije za poslovno odličnost (PrSPO). To predstavlja najviš- jo državno nagrado za dosežke na po- dročju kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Podeljuje se na podlagi mednarodno sprejete in uveljavljene metodologije EFQm (evrop- ska nagrada za odličnost iz bruslja), ki je enaka v vseh državah Evropske unije.

Usklajevalni sestanek vodstva UKC Ljublja- na z zunanjimi ocenjevalci za PRSPO 2013 bo 19. avgusta. V sklopu tridnevnega obiska – presoje, ki bo izvedena septembra 2013, bodo ocenjevalci podrobno:

• preverili naše navedbe v samoocenitve- ni vlogi po posameznih merilih modela EFQM in mednarodne primerjave z drugimi odličnimi evropskimi univerzitetni- mi kliničnimi centri (1. voditeljstvo – vodenje zaposlenih in širjenje kulture odličnosti; 2. načrtovanje – jasnost in merljivost vizije ter ciljev UKC Ljubljana, klinik, KO; 3. upravljanje človeških virov – razvoj, kadrovska struktura, informiranje in motiviranje zaposlenih; 4.

upravljanje drugih virov – finance, zgradbe, izraba medicinske opreme in tehnologije, partnerstva, informacije …;

5. razvoj in upravljanje procesov; 6.

zagotavljanje uspešne obravnave in zadovoljstva pacientov ter dru- gih odjemalcev naših storitev (izidi zdravljenj in varna obravnava pacientov v primerjavi s primerljivimi kliničnimi centri; zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev z našimi storitvami, čakal- ne dobe; popolnost zdravstvene dokumentacije pacientov …); 7. rezultati v povezavi z zaposlenimi – usposoblje- nost, storilnost in uspešnost zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih (SiOK), absenti- zem – odstotek izgubljenih dni zaposlenih; 8. rezultati v povezavi z družbo in okoljem – ravnanje z nevarnimi snovmi

in odpadki, postopki in merili za zaščito oziroma evakuacijo v primeru katastrofe), poraba energije in vode; ugled UKC Lju- bljana v okolju; priznanja in nagrade UKC Ljubljana …;

• pregledali poslovanje z njihove strani vnaprej izbranih klinik, KO in drugih organizacijskih enot. O izboru klinik in KO bodo vodstva organizacijskih enot informirana po

usklajevalnem sestan- ku oziroma najpozneje do konca avgusta.

Končno oceno PRSPO 2013 bomo prejeli predvidoma novembra, svečana podeli- tev priznanj in mednarodnih certifikatov zmagovalcem PRSPO 2013 pa bo januarja 2014.

AKTUALNO

(20)

»bolNIšNIčNA hIGIeNA IN

pRepRečevANJe oKuŽb, pOVEZANIh Z ZDRAVSTVOM, IMA V SISTEMU

KAKOVOSTI ZDRAVSTVENE

OSKRBE POMEMBNO VLOGO«

Pogovarjali smo se z mojco Dolinšek, upokojeno pomočnico glavne medicinske sestre

za higiensko-epidemiološko področje UKC Ljubljana. Za omenjeno področje je skrbela dobrih dvajset let.

Za izvajanje bolnišnične higiene so sicer poleg znanja zaposlenih potrebni ustrezna oprema ter ustrezni prostorski in materialni pogoji, pravi Mojca Dolinšek, nekdanja pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko-

epidemiološko področje.

če pogledate nazaj, se vam zdi, da je skozi vsa leta vašega dela higiena dobila pomembnejše mesto v UKC Ljubljana?

Že vodstvo UKC leta 1991, predvsem glavna medicinska sestra gospa Polona Zupančič, in za njo vsa druga vodstva UKC Ljubljana so gradila in izboljševala področje v skladu z zakonodajo in strokovnimi spoznanji glede obvladovanja bolnišničnih okužb. Mesto pomočnice za higiensko-epidemiološko po- dročje je pomenilo priložnost razvoja struk- ture vodenja tega področja tudi na klinikah in kliničnih oddelkih. V vodstvu zdravstvene nege in tedaj tudi oskrbe smo delovali timsko v skladu s strateškimi cilji razvoja UKC Ljubljana – tudi glede obvladovanja okužb.

Najbrž so bili začetki precej drugačni kot danes.

Pred dvajsetimi leti je bilo področje skro- mno pokrito z zdravnikom, kliničnim epide- miologom in s posameznimi medicinskimi sestrami, zadolženimi za bolnišnično higi- eno v večjih klinikah. Danes imamo strukturo obvladovanja bolnišnične higiene in