INTERNO INTERNO INTERNO INTERNO
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2013 | številka 05Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2013 | številka 05Dobre prakse iz evrope:
varnost pacientov intervju s preDseDnikom
Sveta UKC LjUbLjana, Francem cukjatijem ObISK KO za abdOmInaLnO
KIrUrgIjO pO SeLItvI
nagradna KrIŽanKa
16
VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO
tudi v letu 2013 je naša želja, da bi zapo- sleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila.
prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasne- je do 15. novembra 2013. v uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. prispevke lektoriramo.
Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si
zaželena je pisava arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digi- talni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. prispevkov in fotografij ne honoriramo.
23 10
KAZALO
03 UVODNIK
KDO SMO MI
04
»Tudi politika mora opraviti svojo domačo nalogo«,pogovor s predsednikom Sveta, Francem Cukjatijem, dr. med.
06
Obisk KO za abdominalno kirurgijo po selitvi08
»Moje poslanstvo je pomagati bolnikom«, pogovor s srednjo medicinsko sestro Tino Šušteršič10
»Smo del verige, ki omogoča, da se pacient hitreje pozdravi«, obiskali smo Proteinsko-lipidni laboratorij Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijoAKTUALNO
12
UKC Ljubljana nujno potrebuje novo urgenco13
Obisk ocenjevalcev PRSPO v UKC Ljubljana14
Zaključne priprave UKC Ljubljana na presojo za pridobitev mednarodne akreditacije16
Dobre prakse iz Evrope: varnost pacientov17
Pogovor z udeleženci programa hOPE 2013 v Sloveniji15 UKCL SMO LJUDJE
»Bolniki si zaslužijo pozornost in naš čas« - o delu na KO za hematologijo Interne klinike
UTRIP UKCL
20
Eurospital 201321
Na Ginekološki kliniki odprli prostor za vpis rojstva v matični register21
Posteljni transporter22
Novost Reševalne postaje UKC Ljubljana za boljšo informiranost zaposlenih22
Donacija naprave za izdelavo homolognega lepilaPREBERITE
23
Zakaj trditve o koruptivnosti zdravnikov? razmišljanja dr. Pavla Kornhauserja25
Upokojil se je Miloš Kogej25
Na Ginekološki kliniki solidarni26
Pojasnilo glede vloge in odgovornosti UKC Ljubljana v postopkih zoper akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca27 JEZIKOVNI NASVET
Težave doktorjev in medicinskih sester
IN MEMORIAM
28
Vesne ni več, a v srcih bo vedno z nami29
Zdravku Krvini v spomin30 ANKETA:
»Kako sebe (svojo družino in otroke) zavarujete pred jesenskimi prehladi in virozami?«
31 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH
Spoštovani sodelavci,
prijetno poletje in čas dopustov sta za nami, pred nami pa delovna in vroča jesen.
Poleg vsakodnevnega dela nas v UKC Ljubljana vse tja do začetka novembra, ko pričakujemo presojevalce, čaka delo glede mednarodne akreditacije. Septembra smo na drugem pomembnem področju, poslovni odličnosti, presojevalcem za po- slovno odličnost že uspeli pokazati, kakšen napredek smo naredili v zadnjih letih;
med 10. in 12. septembrom letos je bila izvedena presoja ocenjevalcev EFQM v procesu ocenjevanja za priznanje RS za poslovno odličnost 2013. Presojevalci so obiskali več različnih enot, v splošnem pa opazili velik napredek v primerjavi z lan- skim letom na večini področij odličnosti. Zato, spoštovani sodelavci, smo lahko ponosni, da smo s skupnimi močmi naredili tako dober vtis in da smo v zadnjih letih navkljub težkemu družbenemu stanju vidno napredovali. Ponosni pa smo lahko tudi na to, da se je UKC Ljubljana na uradni svetovni lestvici najboljših bolnišnic (po Webometricsovi lestvici) znašel na 356. mestu – razen nas in Onkološkega inštituta namreč nobena od slovenskih bolnišnic od skupno enajstih ocenjenih ni uvrščena pod tisočim mestom.
Mednarodna akreditacija, na katero se pripravljamo, bo za našo bolnišnico velik zalogaj. Zavedam se, da je vsak od vas v zadnjem letu ogromno prispeval k temu, da lahko novembra pričakujemo zaključno presojo. Vsem vam in vsakemu posamezniku gre zahvala za veliko pripravljenost in velik trud, ki ste ga vložili v pripravo. Ob vsem delu z bolniki se nam včasih zdi, da tovrstnih birokratskih preverjanj ne potrebujemo, saj delo samo po sebi teče, a na koncu se vedno izkaže, da samo s tovrstnimi koraki naprej lahko zagotovimo vedno bolj kakovostno obravnavo bolnikov in izboljšamo delovne procese zaposlenih. Želimo si, da bi vsi tudi po presoji ponotranjili procese, ki bodo še bolj poenostavili delo s pacienti in komunikacijo med nami. Z dokončno vpeljanimi procesi in s trudom, da smo iz leta v leto boljši, dokazujemo tudi, da nam je še kako mar, da ostanemo konkurenčni primerljivim zdravstvenim ustanovam.
Vedno, ko nas delegacije iz tujih bolnišnic obiščejo z namenom, da bi si ogledale največjo slovensko zdravstveno ustanovo in se seznanile z zdravstveno obravnavo, so navdušene. Veseli nas, da smo v zadnjih letih gostili raznovrstne delegacije iz Japonske, Makedonije in Kuvajta ter da nas pomembni obiski čakajo tudi letos. Tuje delegacije običajno ne morejo prezreti dejstva, da omogočamo tako dobro oskrbo, čeprav je naš prihodek tako zelo nizek v primerjavi s tujimi bolnišnicami.
A z voljo – in večno mislijo, da smo tu za dobro svojih pacientov – se da, kar doka- zujete iz dneva v dan. Ob tej priložnosti se vam zato še enkrat zahvaljujem za vsako- dnevno delo in za posebno pripravljenost in pripadnost ob obeh pomembnih projek- tih: poslovni odličnosti in mednarodni akreditaciji. Upam, da bodo rezultati poslovne odličnosti tako spodbudni, kot je bil obisk, pa tudi, da bomo s ponosom opravili mednarodno akreditacijo. Tako se bomo lahko že v naslednji številki skupaj veselili.
interno glasilo univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Februar 2013, številka 05
Univerzitetni klinični center Ljubljana zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:
Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.
Uredniški odbor:
• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica
• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.
• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.
• prof. dr. helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica
• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.
• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.
• Blanka Šetinc Lektoriranje :
Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.
Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123rf, fotografija na naslovnici: 123rf Oblikovanje: ana vedlin
Tisk: partnergraf d.o.o.
Naklada: 3.000
Glasilo v elektronski obliki na:
http://www3.kclj.si
INTERNO
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., strokovna direktorica UKCL
UVODNIK
KDO SMO MI
»TUDI pOLITIKA MORA OpRAVITI svojo domačo nalogo«
O UKC Ljubljana smo se pogovarjali s predsednikom Sveta, Francem Cukjatijem, dr. med.
Služba za odnose z javnostmi, biserka marolt meden
V
Wikipediji o predsedniku Sveta UKC Ljubljana lahko preberemo te bio- grafske podatke: France Cukjati, slovenski teolog, zdravnik, politik in nekdanji jezuit.najprej se je zaposlil v obratni ambulanti v Litostroju (Šiška), nato pa v Iskrini ambu- lanti v Stegnah. Leta 1991 je postal direk- tor zdravstvenega doma na vrhniki, tri leta pozneje pa je dobil koncesijo za zdravnika zasebnika. dejavno je sodeloval tudi pri ustanavljanju zdravniške zbornice Slove- nije in bil štiri leta njen generalni sekretar.
v obdobju bajukove vlade ga je andrej bru- čan, takratni minister za zdravstvo, imeno- val za državnega sekretarja za osnovno zdravstvo. na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil na listi janševe SdS izvoljen za poslanca v državnem zboru, dve leti po-
zneje pa je postal vodja poslanske skupine SdS. v državni zbor republike Slovenije je bil izvoljen tudi leta 2004, ravno tako na listi tokrat zmagovite SdS. na ustanovni seji, 22. oktobra 2004, je bil s skoraj dvo- tretjinsko podporo izvoljen za predsednika državnega zbora. je poročen, ima štiri si- nove in dvanajst vnukov.
Svet UKC Ljubljana je organ upravlja- nja z enajstimi člani, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, eden je pred- stavnik mestne občine Ljubljana in eden predstavnik uporabnikov in zavarovan- cev. Se vam zdi sestava Sveta primerna?
Kako ste si zastavili način dela?
»Ta ključ sestave Sveta velja že vrsto let in kot vem ni bil nikoli problematiziran. Okvir in način delovanja Sveta sta sicer določena s statutom in poslovnikom, nad vsemi temi paragrafi pa je preprosta obveza storiti vse, kar je v naši moči, da bi delovanje zavoda (po)ostalo v ponos in zadovoljstvo tako bol- nikov kot zaposlenih.«
Letos se je prvič zgodilo, da je bil finančni načrt potrjen s strani ministrstva za zdravje šele junija. Svet UKC Ljubljana je finančni načrt sprejel že marca. Kako komentirate zaplete pri potrditvi finanč- nega načrta s strani ministrstva?
»Ni dovolj, da Svet zavoda sprejme finanč- ni načrt, potrditi ga mora tudi ustanovitelj.
In takratnega je minister zavrnil ter zahteval dopolnitve in popravke. Zavedam se, da v času krize, ko denarja vse bolj zmanjkuje, ni lahko sestaviti finančnega načrta, ki ne bi predvideval izgube in ga bolniki ne bi čutili na svojih ramenih. A prav v težkih položajih se pokaže sposobnost vodenja. Morda je Svet zavoda marca res prehitro, da ne rečem
»prelahkotno«, sprejel prvi predlog finanč- nega načrta.«
Franc Cukjati, predsednik Sveta UKC Ljubljana, je slovenski teolog, zdravnik, politik in nekdanji jezuit.
KDO SMO MI
na vsaki seji obravnavate sanacijske ukrepe, saj UKC Ljubljana že nekaj let posluje z izgubo. Ugotavljamo, da do izgube prihaja tudi zaradi preseganja programov, a ko UKC Ljubljana doseže program, od novembra dalje nobenemu bolniku ne zapre vrat. Se vam zdi mogo- če, da bi UKC Ljubljana kljub manjšim prihodkom in večjemu obsegu opravlje- nega dela posloval pozitivno? Kaj menite o praksi nekaterih koncesionarjev in bolnišnic, da po opravljenem programu za zzzS bolnike usmerjajo drugam?
»Seveda ni prav, da je breme racionalizacije naloženo le na ramena izvajalcev. Tudi politi- ka mora opraviti svojo domačo nalogo. Zato je Svet zavoda na svoji zadnji seji pozval ne le vodstvo zavoda, da intenzivneje nadaljuje sanacijske ukrepe, ampak tudi nosilce zdra- vstvene politike, »da vzpostavijo stabilno okolje poslovanja javnih zdravstvenih zavo- dov, s tem da se določi realna in stabilna cena zdravstvenih storitev in da se zagotovi plačevanje vsega opravljenega dela, ki ga zahteva standard oziroma košarica pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«.
Končno naj država določi takšno košarico pravic, ki jo je sposobna financirati.«
Kje vidite rezerve v UKC Ljubljana? Kje bi lahko še kaj prihranili?
»Vodstvo zavoda je prvo poklicano in uspo- sobljeno, da poišče rezerve in jih predstavi Svetu zavoda. Iskanje rezerv posameznih enot oziroma klinik, ki so še vedno globoko v rdečih številkah, pa bo vodstvo zavoda ver- jetno zahtevalo od vodstev teh enot. Osebno podpiram čim večjo finančno samostojnost posameznih enot, čemur pa seveda sledi tudi večja odgovornost za poslovanje.«
Svet med drugim odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja ter glavne medicinske sestre. Letos je vsem trem potekel mandat. Imenovali ste že glavno medicinsko sestro, strokovni in generalni direktor pa sta od poletja še vedno vedeja. menite, da vedejevstvo vpliva na vodenje tako pomembne usta- nove, kot je UKC Ljubljana?
»Vedejevstvo ni nič nenavadnega in pretre- sljivega. V.d. direktorja ima že v načelu vsa pooblastila, ki so lastna njegovi funkciji.
Prepričan sem, da bosta oba svojo funkcijo opravljala do naslednjih volitev enako skrb- no kot doslej.«
Kakšna bi bila po vašem mnenju primer- na kandidata za opravljanje teh pomemb- nih funkcij?
»Prvo in glavno merilo za izbiro kandidata je vedno to, ali je človek voljan in sposoben izpolnjevati vse naloge, ki mu jih nalaga sta- tut zavoda. Teh pa ni malo in med njimi so tudi težke in zoprne, kot na primer tista, da generalni direktor odgovarja ustanovitelju in Svetu zavoda za poslovni uspeh. Ali pa tista, da je predstojnik (ki ga imenuje in razrešuje generalni direktor zavoda) lahko razrešen, če ne zagotavlja usklajenega delovanja organi- zacijske enote.«
Kot eno od prioritetnih nalog ste si zadali spremembo statuta UKC Ljubljana. Ka- kšno je vaše mnenje o statutu in katere spremembe so nujne?
»Nekateri člani Sveta so odprli vprašanje ne- katerih določb statuta in sprejeli smo sklep, da vsi, ki imajo kakšne predloge, le-te pisno navedejo, nato pa jih pravna služba zavoda pripravi za obravnavo na Svetu. Podobno je bila sprožena tudi pobuda o prevetritvi Pravilnika o javnem naročanju in Poslovnika komisije za javna naročila. Take stvari pa po- tekajo počasi in ni pričakovati velikih spre- memb. Za kakršno koli spremembo statuta mora dati soglasje tudi ustanovitelj.«
po zUjF-u ima Svet UKC Ljubljana tudi pomembno vlogo pri potrjevanju zaposli- tev. Se vam zdi omejevanje zaposlitev v zdravstvu primerno? Lahko primerjamo javno upravo in zdravstvo?
»Krčenje zaposlitev v javnem sektorju po načelu uravnilovke seveda ni dobro. Gibanja potreb so v zdravstvu ravno nasprotna kot na primer v šolstvu. Če imamo v šolah manj otrok kot pred dvajsetimi leti, imamo med bolniki bistveno več starostnikov kot nekoč.
Tudi v samem zdravstvu in zaposlovanju v kli- ničnem centru je velika razlika, ali govorimo o zdravstvenem ali nezdravstvenem kadru.«
»
Krčenje zapOSLItev v javnem sektorju po načeLU UravnILOvKe Seveda nI dObrO. gIbanja potreb so v zDravstvu ravno nasprotna kot na prImer v ŠOLStvU. če ImamO v ŠOLah manj OtrOK KOt pred dvajSetImI LetI, pa ImamO med bOLnIKI bIStvenO več StarOStnIKOv KOt neKOč.«
Kaj menite o anonimkah, ki prihajajo na vaš naslov in na naslov KpK, o katerih teče beseda na sejah Sveta?
»Anonimke, ki nam jih ustanovitelj (Ministr- stvo za zdravje) pošlje v obravnavo in zahteva odgovor, smo seveda dolžni obravnavati. Tudi če anonimka vznemiri širšo javnost in s tem tudi člane Sveta zavoda, pričakujemo poja- snilo generalnega direktorja. Ne bi bilo prav, če bi se težave pometale pod preprogo.«
KDO SMO MI
OBISK KO ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO pO SELITVI
predstojnik oddelka meni, da je selitev smiselna, saj se je le tako lahko izboljšala oskrba nujnih pacientov, ki so jih prej vozili z lokacije v Šiški. diplomirana medicinska sestra Irena Felicita nadižar, medicinska sestra za področje izobraževanja, pa dolgoročno v selitvi vidi smisel tudi s stališča zdravstvene nege, vendar meni, da bi morali biti pogoji za selitev bolje izpolnjeni že pred samim dogodkom.
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak
Dober mesec po selitvi oddelka iz bolnišnice dr. Petra Držaja v Šiški v glavno stavbo UKC Ljubljana smo se pogovarjali z dvema sogovornikoma: z medicinsko sestro za področje izobraževanja, diplomirano medicinsko sestro Ireno Felicito Nadižar, in predstojnikom oddelka, doc. dr. Francem Jelencem, dr. med.
»
preprIčan Sem, da bOmO dOLgOrOčnO, Ob zagOtOvItvI dOdatnIh pOSteLj InOperaCIjSKIh KapaCItet, Še naprej LahKO deLaLI IzjemnO dObrO,
«
menI dOC. dr.FranC jeLenC, predStOjnIK OddeLKa.
S
elitev oziroma združitev Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo je bila nujna predvsem zaradi varnosti in kakovosti obravnave pacientov in ne na- zadnje tudi zaradi racionalizacije dela. za naše zaposlene, ki so se v času dopustov selili z lokacije v Šiški v novo okolje glavne stavbe UKC Ljubljana, je bila selitev precej stresna; srečali so se z novim delovnim okoljem, novimi sodelavci ter z veliko bolniki. do zdaj se je izkazalo, da delo na preseljenem oddelku tudi zaradi skupne- ga truda sodelavcev in vodstva poteka, seveda pa so naleteli tudi na določene težave. Septembra, dober mesec po seli- tvi oddelka iz bolnišnice dr. petra držaja v Šiški v glavno stavbo UKC Ljubljana, smo se pogovarjali z dvema sogovornikoma:s predstavnico zdravstvene nege, diplo- mirano medicinsko sestro Ireno Felicito Nadižar, in predstojnikom oddelka, doc.
dr. Francem Jelencem, dr. med.
»naŠ CILj Še naprej OStaja zadOvOLjen paCIent«
»Mnogi sodelavci kljub delu v ne popolno- ma primernih pogojih, čezmernemu številu pacientov in dodeljenim dodatnim nalogam niso tožili zaradi naporov, ampak so se tru- dili dnevno vzpostavljati čim boljše pogoje
Sogovornica priznava, da so ob selitvi na- stopile določene težave: pacientov je bilo precej, zaposleni v zdravstveni negi, ki so bili predhodno locirani v BPD, pa so se morali takoj vključiti v delo. Dogovarjanje je moralo potekati hitro in učinkovito, saj zaradi čezmernega števila pacientov ni bilo časa za postopno uvajanje v novo delovno okolje. »To, da bodo pri tako zahtevnem projektu, kot je selitev celotnega oddelka, nastale določene težave, smo pričakovali.
KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klini- ke UKC Ljubljana je pred selitvijo v glavno stavbo deloval na dveh ločenih lokacijah brez ustrezne diagnostike. Selitev smo iz- vedli z namenom kakovostne in izboljšane za kakovostno delo. Delali smo tudi dlje, in
sicer s ciljem, da se razmere čim prej ure- dijo oziroma vzpostavijo pogoji za normalen potek dela. Še naprej pa ostaja naš cilj zado- voljen pacient,« pove Irena Felicita Nadižar, dipl. m. s. iz KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Nekateri kirurški posegi in nanje vezana zdravstve- na nega so se izvajali samo v prostorih na Zaloški cesti (transplantacije jeter, kirurgija jeter, trebušne slinavke, kirurško zdravljenje debelosti), medtem ko se je proktološka de- javnost izvajala samo na lokaciji BPD. Potre- ben je bil in je medsebojni prenos znanja, zato načrtujejo določena izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi.
KDO SMO MI
»Zavedamo se, da se pri selitvi vsega ne da narediti naenkrat. Optimalno bi bilo, da bi bilo v nekaterih sobah manj pacientov, a trenutno to pač ne gre,« pove predstojnik.
Vsem sodelavcem, ki tudi po preselitvi na novo lokacijo delajo z izjemnim zanosom in prek njihovih pričakovanj, gre izjemna pohvala.
»
dO bOLnIKOv SO zapOSLenI v zdravStvenI negI SKUŠaLI veS čaS deLOvatI taKO,da SeLItve ne bI ObčUtILI,
«
pOve Irena FeLICIta nadIŽar.
obravnave – vse v korist naših bolnikov,« je povedal predstojnik, doc. dr. Franc Jelenc.
čaKajO Še dOdatne pOSteLje Ob našem obisku so bile sobe 4. nadstropja v glavni stavbi UKC Ljubljana precej polne.
Kot je povedal predstojnik, delo poteka, a bi bilo lahko zagotovo še izboljšano, če bi do- bili še dodatne postelje, o katerih se z vod- stvom še pogovarjajo (pogovor smo opravili v začetku septembra, op. p.). »Zavedamo se, da se pri selitvi vsega ne da narediti naen- krat. Optimalno bi bilo, da bi bilo v nekaterih sobah manj pacientov, a trenutno to pač ne gre,« pove predstojnik. Trenutno imajo na oddelku 94 postelj, pričakujejo še dodatnih 20. Oba sogovornika se strinjata, da je seli- tev smiselna, saj se je le tako lahko izboljša- la oskrba nujnih pacientov, ki so jih prej na diagnostiki prevažali iz bolnišnice dr. Petra Držaja in tako izgubljali dragocene minute.
»Zaposleni v zdravstveni negi so skušali do pacientov ves čas delovati tako, da selitve ne bi občutili. Seveda pa so se posledice selitve kazale na zaposlenih, kljub temu pa velja zahvala vsem, ki so se izjemno trudili.
Neizbežno je bilo spoznavati številne nove sodelavce, sodelavci iz BPD so se morali navajati na drugačno organizacijo, paciente s še težjo patologijo, zaposleni z Zaloške ceste pa so morali vložiti določen trud tudi v pomoč sodelavkam pri čim hitrejši vključitvi v novo okolje. Nastali so tudi novi timi. Tru-
dimo se zagotavljati najboljšo možno oskrbo pacientov v danih okoliščinah. Zaposleni v zdravstveni negi si želimo čim hitrejše za- gotovitve novih prostorov in bolj optimalnih delovnih pogojev,« pove sogovornica.
bOLnIKI vednO na prvem meStU
»Vsem sodelavcem, ki tudi po preselitvi na novo lokacijo delajo z izjemnim zanosom in prek njihovih pričakovanj, gre izjemna pohvala,« pove doc. dr. Franc Jelenc. »Za- gotovo so bili v dneh selitve – in še danes so – čezmerno obremenjeni, za kar se jim zahvaljujem. Prepričan sem, da bomo dol- goročno, ob zagotovitvi dodatnih postelj in operacijskih kapacitet, še naprej lahko delali izjemno dobro,« meni predstojnik.
Zdravstvena obravnava vseh, ki oskrbo po- trebujejo, poteka brez posebnosti. Z dobro organizacijo in izkoriščenostjo vseh kapa- citet je UKC Ljubljana zagotovil nemoteno izvajanje elektivnega programa – to je pro- grama načrtovanih operacij. Glede na načrt dela in dogovore z zavarovalnico bodo na omenjenem oddelku leta 2013, ne glede na selitev, oskrbeli nekoliko večje število bol- nikov od načrtovanega. To pomeni okoli 360 posegov mesečno.
KDO SMO MI
»MOJE pOSLANSTVO
JE POMAgATI BOLNIKOM«
tina Šušteršič, srednja medicinska sestra, je po 33 letih dela v bolnici dr. petra držaja spremenila svoje delovno okolje – po preselitvi in delu na področju abdominalne kirurgije dela v Urgentnem kirurškem bloku glavne stavbe UKC Ljubljana Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak
T
ina Šušteršič, 33 let, zaposlena na KO za abdominalno kirurgijo Kirurške kli- nike v bolnici dr. petra držaja v Šiški, je nedavno začela delati na novem delovnem mestu – v urgentni ambulanti št. 35 Ur- gentnega kirurškega bloka. za pogovor smo jo izbrali tudi zato, ker je nedavno prejela pisno pohvalo, v kateri je med dru- gim pisalo: »diskretno naličena, urejena pričeska, čista uniforma, prijazne besede, nasmeh, toplina, plemenitost – vse to je značaj človeka. pod takimi neprijaznimi pogoji (pisec je s tem opisoval neprimerne prostorske razmere na urgenci, op. p.) in z nasmehom na licu dela le človek, ki spo- štuje in ima rad svoj poklic,« je pisalo v pohvali sorodnice bolnika, ki je ob čakanju spremljala njeno delo. »moje poslanstvo je pomagati bolnikom. ne vidim se drugje in ne predstavljam si, da bi v službo hodila s kepo v želodcu. ponosna sem na to, kar sem – gre za težek, a hkrati za zelo human poklic,« sproščeno pove tina Šušteršič.Kaj vam pomenijo pohvale bolnikov?
»Pohvala je zagotovo dodatni motiv za vztrajno prizadevanje za boljšim. Rojena sem bila v meščanski družini in medicina nam ni bila tuja, danes pa sem samo še bolj prepričana, da je to moje poslanstvo. Iz Ma- kedonije sem se preselila pred dobrimi 37 leti, sprva načrtovala študij medicine, a je ljubezen prevladala … Odločila sem se za poklic medicinske sestre in danes vem, da bi se, če bi se še enkrat rodila, odločila po- polnoma enako. Delo z bolniki me bogati.«
po preselitvi iz bolnišnice dr. petra držaja v Šiški ste se srečali z novim delovnim okoljem. Kje točno ste locirani?
»V Urgentnem kirurškem bloku delam v ambulanti številka 35, ki zavzema področje abdominalne kirurgije, urologije in kardi- ovaskularne urgence. Na začetku je bil to zame, ki sem bila 33 let vajena delovnega
»Odločila sem se za poklic medicinske sestre in danes vem, da bi se, če bi se še enkrat rodila, odločila popolnoma enako. Delo z bolniki me bogati,« pove medicinska sestra Tina Šušteršič.
»
mI SmO tU prvOtnO zaradI bOLnIKOv. Kadar Sem z njImI, preprOStO OdmISLIm zUnanjI Svet.«
KDO SMO MI
mesta v Šiški, precejšen šok, a sem se po 'hitrem konziliju' s svojimi domačimi takoj pomirila. hčerka mi je rekla: 'Mami, bodi to, kar si.' Zelo hitro sem se prilagodila nove- mu okolju; izjemno vesela sem, da delam v čudovitem timu, ki mi je pripravljen poma- gati in me sprejema z odprtim srcem. Sem se pa seveda morala naučiti kar nekaj novih stvari – prej se denimo nisem srečevala s travmatologijo. Ampak moje prepričanje je, da mora biti medicinska sestra vsestranska.
Zagotovo pa je k moji hitri adaptaciji veliko pripomogla tudi Stanka Košir, vodja Urgen- tnega kirurškega bloka, s svojo prijaznostjo in korektnostjo. Veliko mi pomeni, da so nas vsi lepo sprejeli, četudi smo bili na prejšnji lokaciji nekoliko odrinjeni.«
Ocenjujete, da vaše timsko delo že teče?
»Da. Strokovnost po toliko letih seveda ni vprašljiva, se je pa pri selitvi treba navaditi nove lokacije in drobnih malenkosti, kot je recimo postavitev opreme in delovnih pripo- močkov.«
povejte nam kakšno izkušnjo iz svoje dolgoletne kariere, ki se vas je še pose- bej dotaknila.
»Kadar je človek bolan, je spremenjen.
Spomnim se zgodbe iz svojih začetkov, ko sem delala v intenzivni terapiji. Mlad bolnik iz Srbije, tridesetletnik s karcinomom, je pri reanimaciji žal umrl. Zame je bil to velik šok, točila sem solze. Še danes sem prepričana, da s tem ni nič narobe: prav je, da kdaj tudi sočustvujemo in potočimo kakšno solzo.«
Kako pa potem predelate takšne težke položaje? jih odmislite?
»Dejansko sem zelo paradoksalna osebnost;
po eni strani sem trdna, prava borka, po dru- gi strani pa zelo ranljiva. Seveda nekatere zgodbe bolnikov nosim s sabo tudi domov
in tudi danes potočim kakšno solzo. Se pa trudim ločiti zasebno in poslovno življenje – ko prestopim vrata bolnišnice, se prepustim ritmu in dogajanju na kliniki.«
Kaj se vam zdi pri delu v ambulanti najpomembnejše?
»Zagotovo prvi stik z bolnikom. Moj dobri prijatelj je nekoč rekel: topla beseda je več kot pet apaurinov. Prijazna beseda in na- smeh sta še kako pomembna, še bolj pa to, da si vzamemo čas in prisluhnemo. Če vsa leta to nosiš s sabo, ni težko tudi delovati tako.«
zadnja leta se borimo s težkim finančnim stanjem. ali to kaj vpliva na vaše delo?
»Življenje v današnji splošni klimi Slovenije, polni neprijaznosti in koruptivnosti, seveda vpliva, a mi smo tu prvotno zaradi bolnikov.
Kadar sem z njimi, preprosto odmislim zu- nanji svet. Stresni del službe pa odpravljam s športom, umetnostjo in potovanji. Z mo- žem sva prepotovala že 65 držav.«
tina Šušteršič je z nami delila tudi svojo pesem, ki jo je napisala po tem, ko ji je tomo havliček, dr. med., po poškodbi uspešno operiral roko:
Zahvalna pesem
Je izpoved, utrinek hrepenenja, pečat duše s težo trpljenja.
Pogled skozi okno v sivo pajčevino neba z negotovim nemirom, ki sega do mojega dna.
In je jesen z veliko bolečino roke, s težo zloma, ki cefra misli v oboke.
Ti sivi zidovi klinike travme, to moje nepokretno telo, lice s solzami pokrito, bolečine, ki zvenijo v nebo!
Zavlečem se pod odejo, kjer me objeme tema, žalost preplavi vse misli, čakajoč jutra negibnega.
Na travmo pripeljejo malčka, zasliši otroški se jok,
prikaže se doktor Havliček, rešitelj odraslih, otrok.
Poškodbe kosti, mišic pacientov rešuje NAJ kirurg tega sveta, odpravlja spretno bolečine, tako kot nihče drug ne zna!
Tudi moje stiske se loti, zanj ni preprek na tej poti!
Iskrenost, prijazna beseda, resnica njegovih oči odplavljajo neznosne bolečine, ko me nežno bodri.
Zdravnik ČUDODELNIK ozdravil mi je rokos sjajem v očeh in z VERO globoko!
Sedaj je pesem zahvale sklenjena za doktorja HAVLIČKA!
»
zeLO hItrO Sem Se prILagOdILa nOvemU OKOLjU;IzjemnO veSeLa Sem, da deLam v čUdOvItem tImU, KI mI je prIpravLjen pOmagatI In me Sprejema z OdprtIm SrCem. Sem Se pa Seveda mOraLa naUčItI Kar neKaj nOvIh StvarI, a mOje preprIčanje je, da mOra bItI medICInSKa SeStra vSeStranSKa.
«
KDO SMO MI
»Smo Del veRIGe, KI omoGočA, DA SE PACIENT HITREJE POZDRAVI«
Obiskali smo proteinsko-lipidni laboratorij Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo, v njem pa naleteli na izjemno zagnanost – iz leta v leto sledijo tehnološkemu napredku
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak
V
enem od enajstih laboratorijev Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo (KIKKb) skupno deset zaposlenih (od tega štirje s polovičnim delovnim časom) dnevno opravi oko- li petsto preiskav. na raznovrstnih aparaturah in z izjemno na- tančnostjo pri ročnih analiznih metodah posameznim klinikam ali oddelkom pošiljajo rezultate o tem, ali imajo posamezniki sum na nevroboreliozo, kakšna je njihova ledvična funkcija, kaj bi bil lahko vzrok anemije (pomanjkanje železa ali kaj drugega), ali pri pacientih obstaja sum na škodljivo rabo alkohola, ali obstaja sum na plazmocitom, ali gre za akutno ali kronično vnetno stanje, ali gre za pomanjkanje alfa-1-antitripsina in še in še. za opravljanje tovrstnih preiskav je potrebno izurjeno osebje z visokim strokov- nim znanjem. Ob našem obisku smo dojeli, da laboratoriji nikakor ne delujejo kot samostojne enote, temveč so dejavno vključeni v proces zdravljenja pacienta.najpOgOStejŠa preISKava je preSejanje za pLazmaCItOm
Proteinsko-lipidni laboratorij je specializiran za diagnostiko vseh vrst proteinov v vseh bioloških materialih – serum, plazma, likvor, urin, punktati telesnih votlin. V laboratoriju sta zaposlena dva specialista medicinske biokemije, dva inženirja laboratorijske biomedicine in šest laboratorijskih tehnikov, njihova področja dela pa se prekrivajo.
Glavna preiskava, ki jo opravljajo, je t. i. presejanje za plazmacitom, kar opravljajo s preiskavo S-Elektroforeza beljakovin. Za elektroforezo uporabljajo sodobno metodo kapilarne elektroforeze, kar omogoča, da je preiskava končana v osmih minutah (samo analizni del na ana- lizatorju). »Gre za postopek, s katerim ločimo molekule beljakovin glede na njihov električni naboj v raztopini elektrolita pod vplivom električnega polja, na podlagi tega pa dobimo krivuljo ali proteino- gram, sestavljen iz šestih frakcij. Iz frakcij potem razberemo porazde- litev beljakovin v pacientovem vzorcu,« razloži Mladen Krsnik, spec.
med. biokem., vodja Proteinsko-lipidnega laboratorija. Porazdelitev beljakovin pove ogromno, razlaga sogovornik; s tem ugotavljajo plaz- mocitomska obolenja, pri čemer prihaja do nekontroliranega razra- sta plazma celic v kostnem mozgu, kronična ali akutna vnetja, jetrna ali ledvična obolenja idr. Odkar tovrstnih preiskav ne opravljajo več
»Proteinsko-lipidni laboratorij KIKKB je z leti postal referenčni laboratorij v Sloveniji,« pove vodja laboratorija Mladen Krsnik, spec. med. biokem.
»
v prIhOdnje bI bILO treba UpOrabItI vSe SILe, da Se medSebOjna KOmUnIKaCIja čIm bOLj OLajŠa In Ob UpOrabI najnOvejŠe tehnOLOgIje bO StrOKOvnjaKOm OStaLO Še več čaSa za razvIjanje StrOKe na pOSameznIh pOdrOčjIh.«
ročno, izvidi do naročnikov lahko pridejo v štirih urah, včasih pa je celoten postopek elektroforeze vzel kar osem ur ali več. »Tehnologija omogoča, da smo hitrejši in zanesljivejši, napak je manj. Vsekakor v laboratoriju stremimo k večnemu koraku naprej; naša naslednja želja je, da bi imeli na voljo tudi (naj)novejšo tehnologijo, npr. masni spek- trometer, ki pomeni korak naprej v proteinski diagnostiki in bi nam v enem delu trenutno delo olajšal, v drugem pa bi imeli možnost razši- riti nabor preiskav. Trenutno vse te preiskave opravljamo z rutinskimi metodami (elektroforeze različnih izvedb, imunonefelemoterija), ki so na voljo na trgu,« pove vodja.
KDO SMO MI
Dnevno opravijo okoli petsto preiskav.
Posameznim klinikam ali oddelkom pošiljajo rezultate o tem, ali imajo posamezniki sum na nevroboreliozo, kakšna je njihova ledvična funkcija, kaj bi bil lahko vzrok anemije (pomanjkanje železa ali kaj drugega), ali pri pacientih obstaja sum na škodljivo rabo alkohola, ali obstaja sum na plazmocitom, ali gre za akutno ali kronično vnetno stanje, ali gre za pomanjkanje alfa-1-antitripsina in še in še.
Skupno deset zaposlenih svoje delo opravlja na raznovrstnih aparaturah; pri ročnem delu sta potrebni izjemna natančnost in izurjenost osebja z visokim strokovnim znanjem.
tehnOLOgIja nIKOLI ne bO pOpOLnOma nadOmeStILa čLOveKa
Proteinsko-lipidni laboratorij KIKKB je z leti postal referenčni laboratorij v Sloveniji. Že pred 20 oziroma 25 leti so s pomočjo Žive Flisar, spec. med. biokem., takratne vodje laboratorija, začeli intenzivno informatizacijo in edinstveno uvajanje ekspertnih sistemov v proces dela. »Ekspertni sistem je pomembno olajšal delo zaposlenih, saj del strokovnega procesa namesto človeka opravi računalnik.
S tem se zmanjša število napak in smo bolj učinkoviti, ostane nam več časa za posebno- sti, ki jih nikoli ne zmanjka,« pove Mladen Krsnik. Na vprašanje, ali vse večji napredek v tehnologiji pomeni, da je človek popol- noma nadomestljiv in da se utegne zgoditi, da bodo na koncu vse prevzeli računalniki in stroji, odgovarja: »Kljub vsej avtomatizaciji in spektakularnemu razvoju na koncu odloča človek. Ekspertni sistemi, ki so skupek baze (pre)številnih rezultatov analiz na eni strani in znanja ter izkušenj znanstvenikov, strokov- njakov na drugi, bodo imeli v prihodnosti če- dalje vidnejšo vlogo. Zato ni bojazni, da po- dročje laboratorijske medicine izgublja svoje mesto, ravno nasprotno. Čim več rezultatov bo na voljo, tem več dela bomo imeli z nji- hovo interpretacijo. Spremeniti se bo moral le naš pristop.«
v nenehnem StIKU S pOSameznImI OddeLKI
Zaposleni v laboratoriju so v nenehnem sti- ku z zdravniki pacientov. Vodja kot pomanj- kljivost ocenjuje, da ne dostopajo do vseh pacientovih podatkov, temveč dobijo zgolj ime in rojstni datum. »V času izjemnega tehnološkega in informacijskega napredka še vedno delamo preveč (nepotrebnih) kora- kov. Če bi razpolagali tudi z drugimi podatki – diagnoza pacienta, dodana zdravila itd.- bi bistveno lažje interpretirali izvide, predvsem pa bi prihranili čas, kadar je kakšen primer bolj nenavaden. Takrat vedno pokličemo zdravnika ali pa zdravnik pokliče nas in se posvetujemo o tem, kaj bi rezultati lahko po- menili. Delo v zdravstvu je interdisciplinarno.
V prihodnje bi bilo treba uporabiti vse sile, da se medsebojna komunikacija čim bolj olaj- ša in ob uporabi najnovejše tehnologije bo strokovnjakom ostalo še več časa za razvija- nje stroke na posameznih področjih,« pove Mladen Krsnik. Na končni izvid s pravilnimi rezultati lahko vpliva mnogo stvari: samo pa- tofiziološko stanje organizma, dodatki zdra- vil, razni kirurški posegi, odvzem, transport in triaža biološkega materiala ter na koncu interpretacija rezultatov. Največ naročnikov imajo iz KO za hematologijo Interne klinike, KO za nefrologijo Interne klinike, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za gastroenterologijo Interne klinike, Pediatrič- ne klinike idr. Precej preiskav naredijo tudi za zunanje naročnike. »Smo del verige, ki omogoča pacientom hitrejše ozdravljenje,«
poudarjajo zaposleni. V laboratoriju si tudi v prihodnje želijo korakov naprej, če bo vse po sreči, pravi vodja, bi lahko začeli določevati subfrakcije LDL-holesterola. S tem bi lahko pomembno pripomogli k odkrivanju in zdra- vljenju srčno-žilnih bolezni.
»
KLjUb vSej avtOmatIzaCIjI In SpeKtaKULarnemU razvOjU na KOnCU OdLOča čLOveK.«
UKC LJUBLJANA NUJNO
POTREBUJE NOVO URgENCO
razmere v zdajšnjih prostorih so tako na kirurškem delu kot tudi na internistični prvi pomoči neprimerne, zato si vodstvo UKC Ljubljana in zaposleni želijo čimprejšnjega dokončanja nove urgence
Služba za odnose z javnostmi
V
Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana nestrpno pričaku- jemo izgradnjo nove urgence. vodstvo in zaposleni se zelo zavedajo nujnosti ureditve najbolj perečih problemov, povezanih z urgentno dejavnostjo in tudi z drugimi vitalnimi dejavnostmi UKC Ljubljana. z izgradnjo nove urgence bi se namreč bistveno izbolj- šali pogoji v operacijskih dvoranah, intenzivni terapiji (interna in kardiovaskularna), lekarniški dejavnosti, laboratorijski dejavnosti, sterilizaciji, klimatizaciji, centralnem nadzornem sistemu, reševal- ni postaji in tudi v dispečerskem centru zdravstva.Ideja o gradnji nove urgence ali DTS sever (diagnostičnoterapev- tski trakt sever) je dozorela leta 2004, skrbi pa nas, da še danes ne moremo z optimizmom zreti v dokončanje projekta in z gotovostjo napovedati, kdaj bodo bolniki zdravljeni v boljših razmerah. Prvo gradbeno dovoljenje za izgradnjo prizidkov, rekonstrukcijo in nad- zidavo objekta DTS je bilo izdano 20. aprila 2007. Šele februarja 2010 je bila dokončno potrjena popravljena projektna dokumentaci- ja. Postavljeni roki in obljube o tem, kdaj naj bi v Sloveniji prerezali slavnostni trak in omogočili boljšo oskrbo zavarovancev, pa so se že večkrat premaknili.
In KaKŠnO je dejanSKO Stanje daneS?
Maja 2011 je UKC Ljubljana pripravil podlage za odločanje Ministr- stva za zdravje oziroma vlade za dokončno rešitev nevzdržnega stanja v osrednji zdravstveni ustanovi v Sloveniji. Za ureditev vseh perečih problemov, vezanih na glavno stavbo UKC Ljubljana, bi po naših za- dnjih informacijah potrebovali 140 milijonov evrov (natančne ocene ima Ministrstvo za zdravje), kar je majhen znesek v primerjavi z ne- katerimi drugimi zneski, denimo zneskom, ki ga vlada v letošnjem proračunu namenja za dokapitalizacijo bank. Zaradi zastarelosti osrednje stavbe UKC Ljubljana in pogojev za številne dejavnosti, ki potekajo v tej stavbi, smo projekt zastavili tako, da bi rešili več težav hkrati. Sredstev nikoli ni bilo dovolj, zato je bila sprejeta odločitev o fazni gradnji. Danes stojijo skelet stavbe nove urgence, tretjina pro- metnega terminala z začasnim dovozom v urgenco, heliport, ima- mo urejeno centralno kuhinjo, žal pa je to tudi vse. Javnost pozna probleme izvajanja urgentne dejavnosti, ki se izvaja v popolnoma neprimernih prostorih. Skupno na urgenci (skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana) obravnavamo več kot 135.000 bolnikov. Nudi- mo jim zelo kakovostno strokovno oskrbo in zdravljenje, a pogoji, v katerih so obravnavani in v katerih delajo zaposleni, so neprimerni.
V novih prostorih bi bila obravnava hitrejša in izognili bi se nepotreb- nemu čakanju.
Danes stojijo skelet stavbe nove urgence, tretjina prometnega terminala z začasnim dovozom v urgenco, heliport, imamo urejeno centralno kuhinjo, žal pa je to tudi vse.
Letno v neprimernih prostorih, a kakovostno in varno (skupaj s primarnim delom urgence) obravnavamo več kot 135.000 bolnikov.
»z izgraDnjo nove urgence bi se bistveno IzbOLjŠaLI pOgOjI za več pOdrOčIj.«
AKTUALNO
OBISK OCENJEVALCEV PRSPO V UKC LJUBLJANA
Letos novembra pričakujemo pisno končno poročilo – povratno informacijo ocenjevalcev prSpO o zaznanih prednostih in priložnostih za izboljšanje UKC Ljubljana oziroma klinik
mag. peter pustatičnik
M
ed 10. in 12. septembrom 2013 je bila v UKC Ljubljana izvedena presoja ocenjevalcev EFQM v okviru procesa oce- njevanja za priznanje RS za poslovno odlič- nost 2013 (PRSPO 2013). Obiskane so bile te enote: Pediatrična klinika, Kirurška klinika, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, Lekarna, Oskrbovalne službe, Stomatološka klinika, Klinični inštitut za klinično kemijo in biologijo, Klinika za nuklearno medici- no, Klinika za otorinolaringologijo in cervi- kofacialno kirurgijo, Kirurška klinika (KO za urologijo, KO za srce in ožilje, KO za abdo- minalno kirurgijo, KO za torakalno kirurgijo, KO za anesteziologijo), Ginekološka klinika, Inštitut za medicinsko rehabilitirajo, Derma- tovenerološka klinika, Infekcijska klinika.Ocenjevalci so:
•
opazili velik napredek od lanskega leta v večini obiskanih organizacijskih enot UKC Ljubljana (klinik, KO, služb itd.) na večini področij odličnosti modela EFQM (1. vo- diteljstvo, 2. strategija in načrtovanje, 3.upravljanje človeških virov, 4. upravljanje virov, 5. procesi (opredeljenost in uvedeni standardi DIAS), 6. rezultati z odjemalci (pacienti, študenti, specializanti itd.), 7.
rezultati v povezavi z zaposlenimi, 8. re- zultati v povezavi z družbo, 9. ključni re- zultati);
•
se nam zahvalili za profesionalno izvedbo obiskov ter sodelovanje zaposlenih UKC Ljubljana, ki so bili za odgovore ocenje- valcem na voljo ves čas obiska.za uspešno izveden obisk prSpO 2013 se vsem sodelavcem, ki ste sodelovali v pro- cesu obiska, iskreno zahvaljujemo. Zelo hvaležni bomo, če boste na e-naslov peter.
pustaticnik@kclj.si poslali povratne infor- macije – predloge izboljšav za vlogo PRSPO 2013 in predloge izboljšav glede organizacije
Ocenjevalci so med drugim obiskali tudi Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.
in izvedbe obiska ocenjevalcev PRSPO 2013.
Predloge izboljšav bomo upoštevali pri prija- vi UKC Ljubljana na PRSPO 2014 in izvedbi obiska ocenjevalcev PRSPO 2014.
Novembra 2013 pričakujemo pisno končno poročilo – povratno informacijo ocenjeval- cev PRSPO o zaznanih prednostih in prilo- žnostih za izboljšanje UKC Ljubljana oziro- ma klinik. Vodstvom organizacijskih enot bomo končno poročilo poslali takoj, ko ga prejmemo. Poročilo je namenjeno predvsem nadaljnjemu izboljšanju UKC Ljubljana.
Decembra 2013 je predvidena (na Brdu pri Kranju) svečana podelitev priznanj zmago- valcem PRSPO 2013. Priznanja bo zmago- valcem podelil predsednik države. Cilj UKC Ljubljana je pridobitev priznanja – medna- rodnega certifikata »priznani v odličnosti – 4 zvezdice«. V PRSPO 2012 je UKC Ljubljana kot edina zdravstvena organizacija v Slove- niji prejela mednarodni certifikat »priznani v odličnosti – 4 zvezdice«.
AKTUALNO
Zaključne priprave ukC ljubljana NA pRESOJO ZA pRIDOBITEV
MEDNARODNE AKREDITACIJE
mag. peter pustatičnik
M
ed 4. in 14. novembrom 2013 bo v UKC Ljubljana pote- kala zunanja presoja izpolnjevanja zahtev standarda dnv.Osnova za pridobitev mednarodne akreditacije dnv je uspešno izvedena zunanja presoja v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana, za kar je treba odpraviti neskladja, ugotovljena v predpresoji (december 2012), in zagotoviti vsaj minimalno iz- polnjevanje drugih zahtev standarda dIaS.
Presojo bodo izvajali zunanji presojevalci (predvidoma devet tujcev in en Slovenec). Praviloma gre za izkušene zdravnike, medicinske sestre ali vodstvene zdravstvene delavce. S presojevalci usklajujemo program obiska, v katerem bodo vnaprej predvidene lokacije obiska.
Del programa pa bo rezerviran za naključno izbrane lokacije. Oktobra bomo usklajeni program obiska sporočili vsem vodjem organizacij- skih enot – klinik, kliničnih oddelkov in služb (v nadaljevanju OE) ter vodjem poglavij standarda DIAS. Komunikacija na presoji bo poteka- la v angleščini, predvidoma bo zagotovljena tudi pomoč prevajalcev (vendar ne za vse skupine). Presoja bo potekala v dveh segmentih, in sicer preverjanje:
•
izpolnjevanja sistemskih zahtev vseh 27 poglavij standarda DIAS na ravni UKC Ljubljana, za kar smo odgovorni vodje poglavij stan- darda DIAS s sodelavci;•
razširjenosti in stopnje implementacije standarda DIAS na terenu – v posameznih OE in pri zaposlenih ter pogodbenih delavcih UKC Ljubljana, za kar so odgovorni vodje OE in koordinatorji kakovosti s sodelavci OE.Presojevalci bodo presojali skladnost izpolnjevanja zahtev standarda DIAS na podlagi:
•
pregleda sistemske dokumentacije UKC Ljubljana in OE, npr.: po- slovnikov, letnih načrtov – ciljev in kazalnikov, osebnih izkaznic;•
pregleda politik in opredeljenosti procesov v UKC Ljubljana ozi- roma OE: OP – organizacijski predpisi, PR – pravilniki … OB – obrazci; zapisniki kolegijev, notranjih in zunanjih presoj, vodstve- nih pregledov UKC Ljubljana, poročil o poslovanju itd.;•
pregleda fizičnega okolja, organizacije in pooblastil zaposlenih v OE;•
razgovorov z vodstvom UKC Ljubljana in nosilci posameznih poglavij standarda DIAS ter posamezniki, ki nadzirajo temeljne zdravstvene, vodstvene in podporne procese (npr. nadzor okužb, upravljanje zdravil itd.).Razširjenost in stopnjo implementacije standarda DIAS po organiza- cijskih enotah bodo presojevalci preverjali na podlagi:
•
razgovorov z vodstvi klinik, KO, služb in posamezniki, ki nadzirajo temeljne zdravstvene ali podporne procese v organizacijskih enotah;•
pregleda sistemske dokumentacije OE, npr.: poslovnikov, letnih načrtov – ciljev in kazalnikov, osebnih izkaznic;•
pregleda politik in opredeljenosti procesov v OE: OP – organiza- cijski predpisi, PR – pravilniki … OB – obrazci; zapisniki notranjih presoj, vodstveni pregledi klinik, poročila o poslovanju itd.;•
obiskov organizacijskih enot, ogledov prostorov in analiz proce- sov oskrbe pacientov, vodstvenih in podpornih procesov na kraju samem;•
pregleda vzorčno izbrane zdravstvene dokumentacije pacientov (izbrano dokumentacijo moramo pred pregledom anonimizirati).Presojevalci bodo ravnali po lastni presoji pri izbiri velikosti vzorca;
•
opazovanja in razgovorov z osebjem ter drugih ustnih in vizual- nih informacij. Pri osebju bodo presojevalci preverjali poznavanje in doslednost uporabe sprejetih politik, postopkov, protokolov in kliničnih poti, poslovnikov in druge dokumentacije UKC Ljublja- na oziroma posameznih organizacijskih enot. Presojevalci lahko opravijo razgovore z zaposlenimi tudi zaradi zbiranja informacij o njihovi seznanjenosti s potrebami konkretnega pacienta, načrtom zdravljenja in napredkom glede na zastavljene cilje;•
razgovorov s pacienti. Presojevalci lahko opravijo razgovor s pa- cientom le v primeru njegovega predhodnega pristanka. Če medvSI zapOSLenI mOramO prISpevatI SvOj deLeŽ in s pozitivno naravnanostjo pripraviti vse OrganIzaCIjSKe enOte In SOdeLavCe na preSOjO ter prIdObItev mednarOdne aKredItaCIje.
AKTUALNO
pred presojo poteka preiskava zaradi pritožbe, lahko ekipa presoje- valcev v vzorec vključi paciente, ki so vpleteni v pritožbo. Pri izbiri vzorca pacientov je lahko poudarek tudi na vprašanjih oziroma te- žavah, ki so predmet pritožbe pacienta. Presojevalci lahko pacien- ta vprašajo npr. o seznanjenosti z načrtom za njegovo zdravljenje, uresničevanju načrta in kakovosti prejetih storitev, spoštovanju pravic pacienta, poznavanje postopka pritožb itd.
Ekipa presojevalcev bo po OE presojala varnost in celovitost delo- vanja sistema zagotavljanja oskrbe ter organizacijo sodelovanja med organizacijskimi enotami (klinikami, oddelki) pri nudenju oskrbe. Presojali bodo učinkovitost sistema vodenja za dosego ci- ljev, in sicer po načelu PDCA (Plan-Do-Check-Act/načrtuj-naredi- -preveri-ukrepaj). Osnova za pojasnjevanje delovanja kroga PDCA so Finančni načrt in program dela UKC Ljubljana za leto 2013 (poglavje 4.1. Letni cilji UKC Ljubljana) ter letni načrti klinik, ki vsebujejo mer- ljive cilje in kazalnike z vidika:
•
pacientov in drugih odjemalcev: cilj 1.1. Uspešnost obravnave pacientov (kazalniki: izidi zdravljenj, smrtnost); cilj 1.2. Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih inci- dentov (kazalniki: število padcev, razjed, MRSA, higiena rok, inci- denti); cilj 2. Obvladovanje čakalnih dob; cilj 3. Povečati zadovolj- stvo pacientov (kazalnik – rezultati ankete, pritožbe in pohvale);cilj 4. Povečati zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev (rezultati ankete);
•
financ: cilj 5. Uravnoteženo finančno poslovanje; cilj 6. Obvlado- vanje prihodkov; cilj 7. Obvladovanje odhodkov;•
procesov: cilj 8. Učinkovita zdravstvena obravnava procesov (kazalniki: število uvedenih kliničnih poti in smernic, izraba virov, povprečna ležalna doba itd.);•
vidika učenja in rasti: cilj 9. Zagotoviti motiviran in usposobljen kader (kazalniki: SiOK organizacijska klima, zadovoljstvo zaposle- nih; absentizem – odsotnost zaposlenih), cilj 10. Razvoj in uvajanje novega znanja (kazalniki: število raziskav, objave v revijah SCI-CO- BISS, nove metode dela, mladi raziskovalci).Presojevalci bodo:
•
s pomočjo metodologije za zagotavljanje sledljivosti presojali pri- mere posameznih pacientov, ugotavljali rezultate na eni ali več sto- pnjah procesa in morebitne povezave med stopnjami, ki vplivajo na oskrbo pacienta;•
primerjali informacije, pridobljene s pregledom zapisov z lastnimi opažanji ter z razgovori, ki jih bodo opravili z osebjem in pacienti (preverjanje poznavanja politik in delovanja protokolov, uresničenja in nadzora nad uresničevanjem ukrepov po organizacijskih enotah in med osebjem, pregled zdravstvene dokumentacije, fizičnega okolja, podatkov o zaposlenih (licence itd.).Z namenom pomoči organizacijskim enotam pri pripravi na presojo smo septembra za vodstvene kadre in koordinatorje kakovosti UKC Ljubljana izvedli tri seminarje – učne delavnice, ki se jih je udeležilo več kot dvesto sodelavcev. Na seminarju smo prestavili:
•
neskladja, ugotovljena v predpresoji, in trenutno stanje v UKC Lju- bljana po posameznih poglavjih standardov DIAS;•
ključne zahteve standardov DIAS, ki jih bodo presojali presojevalci po organizacijskih enotah;•
seznam možnih vprašanj presojevalcev (VPRAŠALNIK).•
Dogovorili smo se, da vodstva organizacijskih enot s koordinatorji kakovosti do 10. oktobra 2013 izvedejo na podlagi podanih usme- ritev in VPRAŠALNIKA pregled stanja po organizacijskih enotah ter izdelajo zapis v obliki poročila o presoji (OB UKCL SZK 0035).Pomembno je, da se vse klinike, klinični oddelki in druge or- ganizacijske enote čim bolje pripravite na presojo, in sicer:
•
celovito informirate sodelavce o presoji in da na presoji ne rešu- jete internih problemov;•
organizirate delovne skupine, ki bodo vodile izvedbo presoje v po- samezni OE in neposredno komunicirale s presojevalci ter beležile ugotovitve ali morebitna neskladja v svoji OE;•
pripravite dokumentacijo, ki je lahko predmet presoje OE.AKTUALNO
DOBRE PRAKSE IZ EVROpE:
VARNOST pACIENTOV
zaključno srečanje evropskega programa izmenjave hOpe 2013 mag. Karin birk, dipl. m. s.
E
uropean hospital and healthcare Federation (hOpe) je mednarodna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1966, v katero so včlanjena nacionalna združenja javnih in zasebnih bolnišnic.danes je v hOpe včlanjenih 34 združenj iz 27 držav članic eU, Švice in Srbije.
poslanstvo organizacije hOpe je spod-
bujanje izboljšav na področju zdravstvene oskrbe po vsej evropi. hOpe vsako leto organizira izmenjavo zaposlenih v zdra- vstvu. namen izmenjave je spoznavanje in izmenjava dobrih praks. po izmenjavi, ki traja štiri tedne v izbrani oziroma do- deljeni državi, sledi zaključno srečanje, kjer izbrani predavatelji predavajo v zve- Reanimacijski voziček iz bolnišnice v Haagu: po pregledu se zaklene in zaščiti s plombo. S tem je zagotovljena sledljivost pregleda vozička.
Naročanje in obračun medicinskih pripomočkov ter zdravil s pomočjo črtnih kod v bolnišnici v Haagu.
zi s programom izmenjave, udeleženci izmenjav pa pred- stavijo dobre prakse, ki so jih spoznali med izmenjavo.
Letošnji slogan programa hOpe je bil »varnost pacien- tov v praksi – kako upravljati varnost pacientov v evrop- skem zdravstvu«. v nadalje- vanju so zapisane
nekatere dobre prakse, ki so bile predstavljene na zaključnem srečanju in ki smo jih videli pri ogledu bolnišnice v haagu.
varnOStnI zapLetI
Predavatelji so poudarjali, da je za varnostno kulturo izrednega pomena to, da se podatki o varno- stnih zapletih zbirajo s poštenim namenom izboljšanja zdravstvenega sistema in ne za namen kaznovanja zaposlenih. Analize var- nostnih zapletov kažejo, da je večina vzrokov sistemske narave. Pri varnostnem zapletu je najslabše, če se zadeva spremeni v lov na čarovnice, namesto da bi se izvedla meto- dološko korektna vzročno-posledična anali- za, s pomočjo katere se prepreči ponovitev dogodka. V nekaterih državah, npr. na Šved- skem in Danskem, so anonimna poročila o varnostnih zapletih, ki se sporočajo in zbira- jo na nacionalni ravni, dostopna prek sple- ta. Poročila vključujejo tudi opise uvedenih izboljšav.
zdravILa
Udeleženci so poročali o teh dobrih praksah:
•
Španija in Portugalska: lekarne v nekate- rih bolnišnicah vsak dan sproti pripravijo predpisano terapijo za pacienta po elek- tronskem naročilu zdravnika.•
Španija:- uporaba računalniškega programa, ki zazna neželene interakcije med pred- pisano terapijo;
- uporaba črtnih kod, kar zmanjša mo-
žnost, da bi pacient dobil napačno zdravilo.
•
Latvija: uporaba tehnologije RFID za sle- denje in identifikacijo pacientov, ključne opreme idr.•
Danska: elektronska zdravstvena kartote- ka; v njej so zabeležene diagnoze, redna terapija, alergije, odpustna pisma, izvidi preiskav, kontaktni podatki svojcev itd.Zdravstvenim delavcem je dosegljiva na osnovi pacientove privolitve.
•
Španija: vsem zaposlenim so kot obvezni del uniforme dodali značko, na kateri piše:»Vprašaj me, če sem si razkužil roke«.
na StrOKOvnem SrečanjU SO bILI IzpOStavLjenI Še tI varnostni ukrepi:
•
označevanje operativne strani (operater skupaj s pacientom);•
dokumentiranje alergij na temperaturni list in obvezna označitev, tudi če jih nima, da se ve, da je bil pacient vprašan o tem;•
identifikacija pacienta z osebnim doku- mentom s fotografijo – s tem se izogne- mo zlorabi zdravstvene kartice;•
izobraževanje vodilnih delavcev v zvezi z vodenjem sodelavcev;•
uporaba tehničnih pripomočkov, ki imajo varovala za obvarovanje pred napakami zaradi človeškega dejavnika (npr. različna oblika nastavkov, ki preprečuje napačen priklop);•
prilagajanje prevzetih protokolov zmo- žnostim in razpoložljivim sredstvom v državi ali zdravstveni ustanovi.Udeleženci programa hOpe v Sloveniji so kot dobro prakso naše države izpostavili mediacijo, ki smo jo začeli uporabljati za zunajsodno reševanje sporov v zdravstvu, in sicer tudi v primerih, ki nastanejo v povezavi z varnostnimi zapleti.
AKTUALNO
pOGOVOR Z udeleženCi
pROGRAMA HOPE 2013 V SLOVENIJI
Stanko grabljevec
Pri vhodu v bolnišnico so na voljo transportni vozički. Izposoja ob plačilu minimalne kavcije – enako kot pri nakupovalnih vozičkih.
Udeleženci programa hOPE v Sloveniji so kot dobro prakso naše države izpostavili mediacijo, ki smo jo začeli uporabljati za zu- najsodno reševanje sporov v zdravstvu, in sicer tudi v primerih, ki nastanejo v povezavi z varnostnimi zapleti.
Kdaj bO tUdI v SLOvenIjI vzpOStavLjen naCIOnaLnI SpLetnI pOrtaL?
Menim, da bi bilo pri nas treba okrepiti dejavnosti glede varnosti pacientov na nacionalni ravni. Tako bi bilo nujno, da bi po tujem zgledu začel delovati nacionalni spletni portal, kjer bi bile obja- vljene analize varnostnih zapletov (seveda v anonimni obliki) in ukrepi za preprečevanje zapletov, prek varovane povezave bi bilo mogoče javljati zaplete ipd. S tem bi širili izkušnje iz celotnega slovenskega prostora, kar bi prispevalo najmanj k zmanjšanju možnosti za ponavljanje istovrstnih napak. V Univerzitetnem kli- ničnem centru Ljubljana pooblaščenki za varnost, Jelka Mlakar in prim. Dušica Pleterski, redno poročata Ministrstvu za zdravje o vseh prijavljenih opozorilnih nevarnih dogodkih (OND). Vse več poročil dobivata tudi od zdravnikov, kar je po oceni pooblaščenk znak večje osveščenosti zaposlenih in njihovega večjega zau- panja v sistem upravljanja odklonov. V preteklosti so večinoma poročali zaposleni v zdravstveni negi, leta 2012 pa so zdravniki sporočili več kot polovico OND.
Strokovno srečanje v haagu je bilo zelo zanimivo. Dobre prakse so po mojem mnenju zelo uporabne, še posebno koristno pa bi bilo, da bi tudi v Sloveniji čim prej prišli do elektronskih zdravstvenih kartotek, ki bi po mojem mnenju zelo hitro povečale uspešnost in učinkovitost zdravstvene obravnave. Prav tako bi bilo koristno, da bi se redno izvajale nacionalne kampanje za razkuževanje rok.
Nacionalni pristop bi bil tudi stroškovno učinkovitejši.
U
KC Ljubljana je letos že tretjič sodeloval v mednarodnem programu izmenjave hOpe. moto letošnje izmenjave je bil»varnost pacientov v praksi – kako upravljati varnost pacientov v evropskem zdravstvu«. dve naši zaposleni sta odšli v tujino (Fin- ska in velika britanija), UKC Ljubljana pa je gostil Olivero Jova- nović in Zorana Jovanovića iz Srbije ter Roba Marsdna iz velike britanije. pri nas so bili od 10. maja do 10. junija. v tem času so obiskali ključne nacionalne ustanove našega zdravstvenega sistema. tretji in četrti teden so spoznavali našo bolnišnico.
prosim vas, da se nam na kratko predstavite.
olivera: »Po poklicu sem zdravnica. Delam kot svetovalka za razvoj kakovosti na srbskem Ministrstvu za zdravje. Vodim različne projekte, kot je npr. razvoj kliničnih poti.«
zoran: »Prihajam iz Pirota, mesta v vzhodni Srbiji. Star sem 44 let, poročen, imam sina, starega 17 let, in hčerko, staro 15 let. Sem spe- cialist internist, zaposlen v Splošni bolnišnici Pirot. Del delovnega časa delam kot pomočnik strokovnega direktorja.«
rob: »Prihajam iz Lutona, mesta blizu Londona. Sem skoraj dva me- tra visok, zato me ljudje hitro prepoznajo in se težko skrijem! Lahko, da ste me kaj videli okoli UKC Ljubljana med bivanjem pri vas in celo pomislili, kdo pa je to – no, zdaj veste. Po poklicu sem socialni dela- vec. Delam na področju duševnega zdravja. Trenutno opravljam delo menedžerja za izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja v okrožju hertfordshire. Pri svojem delu se srečujem s številnimi lju- dmi – pacienti in njihovimi svojci ter z zaposlenimi na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Predvsem moram biti dober poslušalec. V prostem času si napolnim baterije z delom na svojem vrtu.«
Kateri so bili poglavitni motivi za vaše sodelovanje v programu in zakaj ste izbrali Slovenijo?
olivera: »Zame je bila pomembna možnost spoznavanja zdravstve- nega sistema, zdravstvenega zavarovanja, organizacije dela, ukrepov za izboljšanje varnosti pacientov – tako v gostujoči deželi kot tudi v drugih evropskih državah prek predstavitev drugih udeležencev na zaključnem srečanju. Za Slovenijo sem se odločila predvsem zato, ker sta si naša zdravstvena sistema podobna, saj smo jih podedovali po nekdanji skupni državi.«
nadaljevanje na naslednji strani
AKTUALNO
Sogovorniki Olivera Jovanović, Zoran Jovanović ter Rob Marsden so opazili, da v UKC Ljubljana uvajamo številne izboljšave, ki povečujejo kakovost oskrbe.
zoran: »Glavni motiv je bila možnost oseb- nega srečanja z ljudmi iz drugih in drugačnih zdravstvenih sistemov ter spoznavanje dru- gačnih praks. Prav tako sem videl možnost za nadaljnji razvoj lastnih vodstvenih veščin.
Slovenijo sem izbral zaradi podobne kulture;
konec koncev smo kar nekaj let živeli v sku- pni državi.«
rob: »Glavni motiv je bila želja po novih iz- kušnjah in znanju, za kar se mi zdi gostovanje v tuji deželi še posebej dober način. Menil sem, da je program hOPE odlična priložnost za spoznavanje novih kultur in zdravstvenih sistemov ter za pridobitev novih zamisli – nisem bil razočaran! Priznam, da prej nisem vedel prav veliko o Sloveniji in zanjo sem se odločil na osnovi priporočil predhodnikov, ki so se izkazala za zelo dobra.«
Kakšne vtise ste dobili o slovenskem zdravstvenem sistemu in o UKC Ljublja- na? Katere so dobre plati, kje smo šibki, kje imamo možnosti za izboljšave?
olivera: »V zdravstvenih ustanovah, ki smo jih obiskali, sem zaznala številne dejavnosti in pobude za izboljšanje kakovosti. Tudi v UKC Ljubljana. Treba pa bi bilo entuziazem posameznikov prenesti na vse zaposlene, predvsem z izobraževanjem in izgradnjo or- ganizacijske kulture, ki bo temeljila na filo- zofiji kakovosti pri vsakodnevnem delu.«
zoran: »Vidno je, da se slovenski zdravstve- ni sistem spreminja in to je zaznati tudi v UKC Ljubljana. Zaradi velikosti in komple- ksnosti je v UKC Ljubljana še posebno težko vpeljati in ohraniti izboljšave. Sem pa zaznal zavzetost za to tako pri vodilnih kot pri drugih zaposlenih. Verjamem, da boste s svojimi prizadevanji uspešni.«
rob: »Slovensko zdravstvo se srečuje s šte- vilnimi izzivi in priložnostmi. Predvsem sem zaznal številne neenakosti – zdi se mi, da bo odpravljanje le-teh največji pa tudi naj- težji izziv, ker je to povezano z denarjem in drugimi viri. V času finančne krize je treba še natančneje postavljati prioritete in spre- jemati pravilne in pravočasne odločitve. Za dobro odločitev pa je treba vključiti ustrezne odločevalce – le odločitve, ki jih ljudje vza- mejo za svoje, imajo možnost, da se ure- sničijo. Mislim, da imate prav pri procesu
sprejemanja odločitev še veliko možnosti za izboljšanje. Ena od pomembnih pozitiv- nih stvari je večdisciplinarna obravnava na primarni ravni – npr. sodelovanje pediatra, psihologa in socialnega delavca pri oskrbi otrok, kar omogoča holistično in preventivno delovanje. Srečal sem veliko zelo zavzetih zaposlenih, ki želijo pacientom nuditi kar se da dobro oskrbo. Uvajate številne izboljšave, ki povečujejo kakovost oskrbe. V UKC Lju- bljana povečujete odprtost komuniciranja in povečujete odgovornost in zavezo zaposle- nih do izvajanja kakovostne in varne oskrbe pacientov. Priprave na mednarodno akredi- tacijo so zahtevne in včasih kar malo boleče, a na koncu bo to zelo koristno – za paciente in za zaposlene.«
Kakšne vtise, tako pozitivne kot tudi manj pozitivne, ste dobili med bivanjem pri nas?
olivera: »Pri skoraj vseh srečanjih je bilo čutiti prijateljstvo in željo po sodelovanju, izmenjavi znanja in izkušenj. Lepa in koristna izkušnja.«
zoran: »Prvič sem v Ljubljani. Prebivalci so zelo prijazni. Užival sem v vsakodnevnih sprehodih po mestu. Imate čudovito naravo, ki jo skrbno varujete. Udeležba v programu je bila zelo zanimiva izkušnja. Vzpostavil sem nova dragocena znanstva in prijatelj- stva. Upam, da se še kdaj vrnem v Slove- nijo.«
rob: »Slovenija je dežela, kjer se prepleta- ta staro in novo. Imate prekrasno naravo in bogato kulturno dediščino. Močno se trudite za ohranitev obojega. Iščete ravnotežje med izzivi in zahtevami globalizacije ter ohrani- tvijo narodne prvobitnosti in neodvisnosti.
Veliko ljudi odlično govori angleško in sploh ne vem, zakaj so se toliko opravičevali zaradi svoje angleščine, saj sem jih skorajda vse razumel in prav to mi je tudi močno olajšalo bivanje v Sloveniji, za kar sem zelo hvaležen.
Slovenija je zelo očarljiva dežela. V tihoti svojega vrta bom razmislil o številnih novih vtisih in izkušnjah.«
»
v UKC LjUbLjana pOvečUjete oDprtost komuniciranja in pOvečUjete OdgOvOrnOSt In zavezO zapOSLenIh dO izvajanja kakovostne in varne OSKrbe paCIentOv. prIprave na meDnaroDno akreDitacijo so zahtevne In včaSIh Kar maLO bOLeče, a na KOnCU bO tO zeLO KOrIStnO – za paCIente In za zapOSLene,«
menI rOb marSden.
AKTUALNO
UKCL SMO LJUDJE
»bolniki si Zaslužijo poZornost in naš čas«
O delu na KO za hematologijo Interne klinike smo se pogovarjali z medicinsko sestro vesno Cizej Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak
V
esna Cizej, srednja medicinska sestra na KO za hematologijo Interne klinike, je v UKC Ljubljana zaposlena že 19 let, ves čas na KO za hematologijo. Ko gle- da nazaj, se spominja, kako ji je bilo prve dni zelo težko in da je – prizadeta po prvi smrti bolnika, ki jo je doživela na oddelku – celo razmišljala, da delo na tem oddelku morda ni zanjo. takratna glavna sestra ji je predlagala, naj čez konec tedna razmi- sli, danes pa nasmejano in odkrito pove, da jo njeno delo osrečuje in da si je od nekdaj želela pomagati ljudem.na oddelku se srečujete s težkimi zgodbami bolnikov. Kako se srečujete z njimi?
»Na KO za hematologijo se zdravijo težki bolniki, položaj pa je zanje stresen pred- vsem takrat, ko izvedo za diagnozo. Menim, da je najpomembnejši prvi stik, ki ga imamo z bolnikom: ko izve za diagnozo, se pojavi tisoč in eno vprašanje. Prav je, da ga znamo pomiriti in na vprašanja odgovoriti. Mi je pa velikokrat žal, da si zaradi obremenjenosti za posameznike ne morem vzeti še več časa.
Bolniki si zaslužijo pozornost in naš čas.«
Se iz svoje kariere, na oddelku ste skoraj 20 let, spomnite kakšnega posebnega primera?
»Spomnim se svojega začetka. Umrl je mlad bolnik in bilo mi je izjemno težko; bil je pe- tek, moje misli pa so se vrtele samo okoli tega, da morda ne bom vzdržala dela na tem oddelku. Šla sem do takratne glavne medi- cinske sestre oddelka, ki mi je razumevajoče svetovala, naj razmislim čez konec tedna ter poudarila, da se bom s podobnimi razmera- mi najbrž srečevala tudi na drugih oddelkih.
Potem sem se odločila, da ostanem. Dejstvo pa je, da ti tudi z leti nikoli ni vseeno, je pa nekoliko lažje. Preprosto se moramo naučiti iti čez to ter ločiti dogajanje v službi od za- sebnega življenja.«
»Od nekdaj sem si želela pomagati ljudem. Zdaj vidim, da sem se odločila prav,« pove Vesna Cizej, srednja medicinska sestra na KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Kako pa se »odklopite« doma?
»Posebnih konjičkov nimam, imam pa dva otroka in moža, kar mi vzame zadosti časa in energije (nasmeh).«
glede na to, da ste na oddelku že vrsto let, spremljate tudi prostorsko proble- matiko in načrte za selitev. zakaj je pomembna selitev v nove prostore iz vašega osebnega vidika?
»Zagotovo zaradi izboljšanja prostorske pro- blematike in izboljšane obravnave bolnikov.
Bolniki bodo imeli boljše prostorske pogoje;
trenutno jih je po posameznih sobah preveč.
Vsi sodelavci čakamo na selitev, seveda pa bo pri tem treba zagotoviti tudi dodaten kader.«
»
Kadar je čLOveK hUdO bOLan aLI CeLO UmIra, čUtI Strah.veLIKOKrat Se zgOdI, da KaKŠen bOLnIK potrebuje oporo pOnOčI – KLIčejO naS In prOSIjO, da jIh drŽImO za roko in se z njimi pOgOvarjamO.
