Ekonomsko ogledalo št. 1, letnik XXV, 2019

(1)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, v. d. direktorice Glavna urednica: dr. Tanja Kosi Antolič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; mag. Lenart Milan Lah; dr.

Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Mojca Bizjak Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(2)

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9

Trg dela ... 13

Cene ... 15

Plačilna bilanca ... 17

Finančni trgi ... 18

Javne finance ... 19

Statistična priloga ...21

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. januarja 2019.

(3)

Aktualno Razmere v slovenskem gospodarstvu so se proti koncu leta 2018 še naprej izboljševale, a bolj umirjeno kot v letu 2017. Brezposelnost se je v zadnjih mesecih umirjeno zmanjševala, rast zaposlenosti pa je ob povečanem prilivu tujih delavcev ostala razmeroma visoka. To je skupaj z rastjo plač in socialnih transferov ter nadaljnjim povečanjem potrošniških kreditov gospodinjstva spodbudilo, da so v več segmentih (predvsem trajnejše blago in gostinske storitve) povečala svojo potrošnjo, hkrati se nakazuje, da so še naprej povečevala delež privarčevanega dohodka. Hitro povečevanje investicij, predvsem v inženirske objekte, se je nadaljevalo. Država je poleg investicij nekoliko povečala tudi ostale primarne izdatke, a je hkrati ob ugodnih gospodarskih gibanjih in enkratnih prilivih (dividende NLB) opazno povečala javnofinančni presežek.

Nadaljevalo se je tudi povečevanje izvoza, a z zmernejšo dinamiko kot v predhodnem letu.

Nižja rast izvoza je poleg enkratnih domačih dejavnikov posledica nižje rasti gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah. Med razlogi upočasnjevanja gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah, ki je nekoliko hitrejše od napovedi mednarodnih institucij, sta povečevanje ovir v zunanji trgovini in delno s tem povezano umirjanje globalne gospodarske rasti. Ohlajanje v nekaterih državah je povezano tudi s cikličnimi dejavniki, predvsem v Nemčiji pa dodatno z začasnimi zastoji proizvodnje v avtomobilski industriji. Ti so se že nekoliko odrazili v nižji rasti slovenske avtomobilske industrije. Rast proizvodnje je ostala bolj umirjena kot v 2017 tudi v večini ostali panog, razen visoko tehnološko zahtevnih. Ob zmernejši rasti blagovnega izvoza, ki se je umirila nekoliko bolj od rasti blagovnega uvoza, se je visok presežek tekočega računa plačilne bilance začel počasi zniževati.

Aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja, se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala. V gradbeništvu je ob povečanih investicijah države, občin in infrastrukturnih podjetij rast izhajala predvsem iz segmenta inženirskih objektov. Rast gradbeništva, razpoložljivega dohodka in kreditov gospodinjstev ter trošenja tujih turistov je spodbujala nadaljevanje razmeroma visoke rasti prihodka v trgovini in drugih storitvenih dejavnostih. Med bolj dinamičnimi so gostinstvo, strokovno-tehnične dejavnosti, cestni promet in računalniške storitve.

Krepitev storitvenega sektorja se odraža v vse višji rasti cen storitev, znižanje inflacije konec leta pa je posledica upada cene nafte. K rasti cen življenjskih potrebščin so pretežni del leta 2018 poleg storitev pomembno prispevale višje cene naftnih derivatov in hrane, decembra pa se je njihov prispevek občutno znižal, inflacija pa upadla. Umiritev je bila v zadnjih mesecih prisotna tudi pri nekaterih drugih finančnih kazalnikih, kot so krediti podjetjem, in po skoraj treh letih razmeroma visoke rasti cene stanovanj.

Pričakovanja podjetij v razmerah povečanih negotovosti nakazujejo nadaljnje

umirjanje rasti izvozno usmerjenega dela gospodarstva; obeti za preostali del

gospodarstva so še naprej ugodni. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je

v zadnjih mesecih sicer nekoliko izboljšalo, a zaradi poslabševanja v prvi polovici leta

ostaja nižje kot pred letom. Zaostanek je ob nižjih izvoznih naročilih najbolj opazen

pri predelovalnih dejavnostih. Pričakovanja podjetij v glavnih trgovinskih partnericah

pa so se v zadnjih mesecih še naprej zniževala, podobno tudi napovedi mednarodnih

institucij glede njihove gospodarske rasti. Poleg negotovih razmer v mednarodni trgovini

so na to vplivale tudi povečane negotovosti glede: (i) pogojev bližajočega se izstopa

Združenega kraljestva iz EU, ki z zavrnitvijo izstopnega sporazuma v parlamentu ZK

ostajajo nejasni, tveganje neurejenega izstopa pa je še večje, (ii) politik posameznih

držav EU in (iii) morebitnih nadaljnjih korekcij na vodilnih svetovnih borzah. Obeti za del

gospodarstva, ki je bolj usmerjen na domači trg, so ugodnejši. Pričakovanja podjetij v

storitvenem sektorju in potrošnikov so še vedno razmeroma visoka, pričakujemo lahko

tudi nadaljevanje visoke rasti gradbenih investicij, delno ob podpori povečane dinamike

črpanja EU sredstev.

(4)

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18

Desez. indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: realni indeks, če ni navedeno drugače.

Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga

Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.) Vred. gradbenih del (d.os)

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125

-1,0 -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Povprečna mesečna vrednost (desezon.), dolgoročno povprečje = 100

Četrtletna rast, v % (desezonirano)

Vir: Eurostat in EK, preračun UMAR. Opomba: Podatek za ESI v Q4 18 je povprečje za prva dva meseca četrtletja.

Realna rast BDP, EMU (leva os)

Kazalnik gospodarske klime (ESI), EMU (desna os)

Rast delovno aktivnih ostaja razmeroma visoka predvsem

zaradi rastočega priliva tujih delavcev Ob rasti (mase) plač in potrošniških kreditov se v več segmentih povečuje tudi potrošnja gospodinjstev, hkrati ta vse večji del razpoložljivega dohodka privarčujejo

-20 -16 -12 -8 -4 0 4 8 12 16 20

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 Medletna rast, v %, desezonirano

Medletna rast, v %, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

10 11 12 13 14 15

95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 4-četrtletne drseče sredine, v %

Desezoniran indeks 2015=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2018 je povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferi, realno Nagnjenost k varčevanju (desna os)

50 60 70 80 90 100 110 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Cene novih stanovanj Cene novih družinskih hiš Cene rabljenih stanovanj Cene rabljenih družinskih hiš

-50,9 785,1

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-XI 2017 I-XI

2018

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Rast cen stanovanj, ne pa tudi (rabljenih) hiš, se je pričela

umirjati, promet z obojimi pa se še naprej zmanjšuje Javnofinančni presežek se je proti koncu leta zaradi priliva dividende NLB še povečal, s čemer je bil saldo ob ugodnih gospodarskih gibanjih še občutneje višji kot leto prej Gospodarska rast v evrskem območju se postopoma

upočasnjuje, podobni so tudi obeti Aktivnost v predelovalnih dejavnostih raste počasneje kot

v letu 2017, rast v dejavnostih, usmerjenih bolj na domači

trg, pa je še vedno visoka

(5)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(6)

(7)

70 80 90 100 110 120

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 Dolgoletno povprečje=100, 3-mes. drseča sredina Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)

Mednarodno okolje

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0

Evrsko območje Nemčija Francija Italija Avstrija

Realna rast BDP, v %

Vir: Consensus Economics.

2018 dec.18 2019 dec.18 2018 jun.18 2019 jun.18

Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju in kazalnik gospodarske klime ESI

Slika 2: Napovedi gospodarske rasti Consensus za 2018 in 2019 za naše najpomembnejše trgovinske partnerice

Proti koncu leta 2018 se je v evrskem območju nadaljevala umirjena rast gospodarske aktivnosti, gospodarska klima se je nadalje nekoliko poslabšala.

V zadnjih mesecih se je nadaljevala razmeroma hitra rast aktivnosti v gradbeništvu. Še naprej se je povečevala tudi aktivnost v predelovalnih dejavnostih, a ob nižji rasti zunanje trgovine in zastojih v proizvodnji avtomobilov (zlasti v Nemčiji)

¹

počasneje kot leto prej. Trgovina na drobno je stagnirala. Kazalnik gospodarske klime ESI se je še naprej zniževal. Upad pričakovanj je bolj izrazit prav v naših največjih trgovinskih partnericah, med katerimi sta Nemčija in Italija v tretjem četrtletju 2018 zabeležili padec BDP. Kazalnik vodij nabave (PMI) v Italiji in Franciji že kaže na krčenje aktivnosti v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. V Nemčiji podjetja, ki so v letu 2018 dosegla desetletni vrh izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, ob manjših naročilih (PMI ifo) ne pričakujejo skorajšnjega izboljšanja razmer.

Umirjanje rasti se bo v evrskem območju predvidoma nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Napovedi mednarodnih institucij (IMF, EK, OECD, ECB, Consensus Economics) za evrsko območje in naše trgovinske partnerice so se v zadnjih mesecih nekoliko znižale.

Tveganja za uresničevanje napovedi ostajajo pretežno negativna. Med pomembnejšimi so poleg povečevanja zunanjetrgovinskih ovir tudi politični in drugi dejavniki znotraj EU, med njimi povezave med javnimi financami in bankami v Italiji ter bližajoči se izstop ZK iz EU. Ob januarski zavrnitvi izstopnega sporazuma v parlamentu ZK se je tveganje t. i. neurejenega izstopa ZK še povečalo.

V zadnjem obdobju dodatno tveganje predstavljajo tudi socialni nemiri v nekaterih državah, po občutnih decembrskih zdrsih borznih tečajev pa se je povečala tudi negotovost na svetovnih borznih trgih.

1 Zastoj, ki je bil najbolj izrazit v Nemčiji, je povezan z zamudami proizvajalcev avtomobilov pri uvedbi novega preizkusnega postopka za določanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov osebnih vozil (WLTP test).

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2017 XI 18 XII 18 2018 XII 18/XI 18 XII 18/XII 17 2018/2017

Brent USD, na sod 54,25 64,70 57,36 71,04 -11,4 -10,9 31,0

Brent EUR, na sod 48,06 57,00 50,42 60,20 -11,5 -7,3 25,3

USD/EUR 1,297 1,137 1,138 1,181 0,2 -3,8 4,6

3-mesečni EURIBOR, v % -0,329 -0,316 -0,312 -0,322 0,4 1,6 0,7

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(8)

1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Cena v USD (leva os) Cena v EUR (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 3: Cene soda nafte brent in menjalni tečaj USD/EUR Cena nafte je oktobra dosegla najvišjo vrednost po

letu 2014, nato je sledil občuten padec. Rast dolarske

cene nafte brent, ki so jo v prvi polovici lanskega leta

zaznamovala predvsem pričakovanja glede uvedbe

sankcij na izvoz nafte iz Irana, se je oktobra nadaljevala

in presegla 86 USD na sod. Sledil je več kot 20-odstotni

padec, ki ga IEA v veliki meri pripisuje trenutni presežni

ponudbi in nižji pričakovani rasti povpraševanja zaradi

upočasnjevanja globalne gospodarske rasti. Kljub nižji

decembrski ceni kot v začetku leta je bila nafta v letu 2018

v povprečju za več kot 30 % dražja kot v predhodnem letu.

(9)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 Desez. indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Desez. indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: realni indeks, če ni navedeno drugače.

Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga

Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.) Vred. gradbenih del (d.os)

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v

Sloveniji Visoka rast aktivnosti v storitvenem in gradbenem

sektorju se je proti koncu leta 2018 nadaljevala, rast v predelovalnih dejavnosti pa je ostala nižja kot v 2017. Aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja, se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala. V gradbeništvu je ob povečanih investicijah države in občin visoka rast izhajala predvsem iz segmenta inženirskih objektov.

Nadaljevanje rasti prihodka v trgovini so še naprej podpirali rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, povečevanje potrošniških kreditov, večje trošenje tujih turistov in dinamične gradbene investicije. To vse je spodbujalo tudi rast prihodka v ostalih storitvenih dejavnostih. Povečevanje izvoza in s tem tudi proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bilo zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in enkratnih dejavnikov bolj umirjeno kot na vrhu gospodarskega cikla v letu 2017.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

-10 -5 0 5 10 15 20 25

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 Ravnotežje, v o.t., 3-mes. drseča sredina Medletna sprememba v %, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: desezonirano.

Izvoz Pričakovan izvoz (d.os)

Izvozna naročila (d.os)

Slika 5: Blagovni izvoz (realno) in pričakovanja Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je proti koncu leta nadaljevala, a počasneje kot v predhodnem letu (desez.)

²

. V prvih desetih mesecih 2018 je bil izvoz za 7,4 % večji kot pred letom. K njegovi rasti je še vedno največ prispeval izvoz motornih vozil, vendar se njegov prispevek postopoma zmanjšuje. Skromnejša rast kot v 2017 je poleg enkratnih dejavnikov

³

tudi posledica nižje rasti uvoza glavnih trgovinskih partneric, ki je v zadnjih mesecih delno povezana z začasnim zastojem rasti proizvodnje v avtomobilski industriji. Uvoz je bil v prvih desetih mesecih 2018 za 8,9 % večji kot pred letom, pod vplivom krepitve investicij in še naprej naraščajočega izvoza. Ob upočasnjevanju rasti mednarodne trgovine in negotovih razmerah v mednarodnem okolju pričakovanja glede izvoza kljub manjšemu izboljšanju ostajajo nižja kot lani.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2017 X 18/IX 18 X 18/X 17 I-X 18/I-X 17

Izvoz blaga, realno¹ 9,8 4,1³ 8,2 7,4

Uvoz blaga, realno¹ 11,8 4,3³ 14,5 8,9

Izvoz storitev, nominalno² 11,5 1,8³ 13,3 10,4

Uvoz storitev, nominalno² 8,2 3,9³ 9,5 7,6

Industrijska proizvodnja, realno 7,7 2,4³ 3,9⁴ 6,0⁴

v predelovalnih dejavnostih 8,3 2,4³ 4,4⁴ 6,5⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 17,7 2,2³ 18,2 21,5

Trgovina – realni prihodek 8,5 2,4³ 11,7⁴ 7,8⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 1,4³ 10,5⁴ 9,0⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

2 Po statistiki nacionalnih računov.

3 Učinek zagona proizvodnje novega modela avtomobila sredi leta 2017.

(10)

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

-40 -20 0 20 40 60

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18 jul.18

Medletna sprememba v %, 3-mes. drseča sredina

Kovinski izd.

El. naprave Dr. stroji in naprave Izd. iz gume in plastičnih mas Mot. vozila, prikolice in polprikolice Ostale pred. dejav., brez farmacevtskih

Slika 6: Storitvena menjava – nominalno

Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po panogah

Nominalni izvoz storitev se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečeval, uvoz pa je ostal na visoki ravni (desez)

⁴

. Rast izvoza je bila poleg izvoza gradbenih in IKT storitev predvsem posledica večjega trošenja tujih turistov pri nas. Umirja pa se rast izvoza transportnih storitev, ki so močno povezane z mednarodno menjavo.

Rast uvoza storitev je v zadnjih mesecih po začasni umiritvi ponovno spodbudil večji uvoz transportnih storitev in tehničnih, s trgovino povezanih storitev.

V drugi polovici leta 2018 se je nadaljevala skromnejša rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih kot leto prej. V zadnjih mesecih se je krepila predvsem proizvodnja nekaterih visoko tehnološko zahtevnih panog, po naši oceni je k temu največ prispevala farmacevtska industrija. V večini ostalih panog pa je rast ostala precej bolj umirjena kot v 2017. To je predvsem odraz nižje rasti tujega povpraševanja, v zadnjem obdobju pa tudi zastoja v rasti proizvodnje v evropski avtomobilski industriji.

Poleg umiritve v proizvodnji motornih vozil se je v zadnjih mesecih upočasnila tudi rast nekaterih drugih panog, ki večinoma proizvajajo vmesne proizvode za avtomobilsko industrijo.

0 20 40 60 80

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del Aktivnost v gradbeništvu se je v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala, zlasti v gradnji inženirskih objektov. S tem se nadaljuje dveletna krepitev gradbene aktivnosti. Rast je povezana z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij, kar se kaže v močni rasti del v segmentu inženirskih objektov. Gradnja stavb, ki se je proti koncu leta 2017 močno okrepila, se je v zadnjih mesecih ustalila na nekoliko nižji ravni, ki pa je še vedno višja kot v enakem obdobju leta 2017. Visoka rast aktivnosti se ob znakih pomanjkanja delovne sile odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008.

⁵

2 Po plačilnobilančni statistiki.

5 Medletna rast cen (merjena z deflatorjem vrednosti opravljenih gradbenih del) je bila oktobra več kot 5 %.

(11)

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

70 80 90 100 110 120 130 140 150

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 9: Cene in transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin

Slika 10: Nominalni prihodek v tržnih storitvah

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju 2018 zmerneje nadaljevala, promet z njimi pa se je nadalje umirjal. Rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin (15,1 % medletno) se je po pospešitvi v prvi polovici leta v tretjem četrtletju upočasnila. To je posledica zastoja v rasti cen rabljenih stanovanj

⁶

(s katerimi se opravi dve tretjini vseh transakcij) in znižanja cen novih stanovanjskih nepremičnin, tako da so bile cene obojih medletno višje za okoli desetino.

Močno (medletno za okoli četrtino) pa so se zvišale cene rabljenih družinskih hiš, katerih število prodaj je, podobno kot pri ostalih vrstah nepremičnin, ponovno upadlo. Ob omejeni ponudbi ustreznih nepremičnin je upad sledil precejšnjemu povišanju cen v zadnjem obdobju, ki je poslabšalo sposobnost gospodinjstev za nakup nepremičnin in zmanjšalo privlačnost nakupa nepremičnin kot finančne naložbe.

V večini storitvenih dejavnostih se je nadaljevala razmeroma visoka rast nominalnega prihodka.

Nadaljevanje hitre rasti v gostinstvu v zadnjih mesecih 2018 je spodbujalo večje trošenje obojih, domačih in tujih gostov. Rast prihodka v strokovno-tehničnih dejavnostih se je ponovno pospešila ob podpori večjega investicijskega povpraševanja in ugodnih razmer v gradbeništvu, ki sta spodbujala rast v arhitekturno-projektantskih storitvah.

Nadaljevala se je tudi razmeroma visoka rast prihodka v bolj izvozno naravnanih storitvah, kot sta cestni promet in računalniške storitve. Prihodek v drugih poslovnih storitvah se je ohranil na visoki ravni iz poletnih mesecev.

6 Cene rabljenih stanovanj v Ljubljani so se prvič po letu 2015 znižale.

10 11 12 13 14 15

95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 4-četrtletne drseče sredine, v %

Desezoniran indeks 2015=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2018 je povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferi, realno Nagnjenost k varčevanju (desna os)

Slika 11: Potrošnja gospodinjstev, masa plač, socialni

transferji in nagnjenost k varčevanju Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je ob koncu lanskega leta nadalje povečal, hkrati se je lani še naprej povečeval delež, namenjen varčevanju. V zadnjem četrtletju 2018 se je nadaljevala rast mase izplačanih neto plač, socialnih transferjev (s pokojninami) in novo odobrenih potrošniških kreditov. To je gospodinjstva spodbudilo, da so povečale izdatke za nakupe v več segmentih (predvsem trajnejše blago in gostinske storitve). Po podatkih SURS pa se vse več razpoložljivega dohodka privarčuje. Stopnja varčevanja, ki se je leta 2017 povečala za 0,9 o. t. na 13,9 %, se je v prvih treh četrtletjih leta 2018 medletno zvišala za še 1 o. t. Stopnja varčevanja v Sloveniji je sicer med najvišjimi v EU

⁷

.

7 Od 25 držav EU so leta 2017 imeli višjo stopnjo varčevanja od nas le v Luksemburgu, na Švedskem, v Nemčiji in na Nizozemskem; povprečje za EU28 je bilo 9,7 %.

(12)

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18 jul.18

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 12: Poslovne tendence Razpoloženje v gospodarstvu se je v zadnjih mesecih

nekoliko izboljšalo, a zaradi poslabševanja v prvi

polovici leta ostaja nižje kot pred letom. V zadnjih

mesecih sta se po predhodnem upadu izboljšala

predvsem zaupanje v predelovalnih dejavnostih in

zaupanje potrošnikov. V ostalih dejavnostih je zaupanje

konec leta dosegalo medletno podobne ravni.

(13)

60 70 80 90 100 110 120

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan.18 jul.18

Indeks (2008=100), desezonirano

Predelovalne dej. (C) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-N) Javne storitve (O-Q) Delovno aktivni skupaj

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5 10,0

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Povprečna plača skupaj Zasebni sektor

Sektor država Javne družbe

Slika 13: Delovno aktivni po skupinah dejavnosti

Slika 14: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Kljub vse večjemu pomanjkanju ustreznih delavcev se je nadaljevala razmeroma hitra rast števila delovno aktivnih. Težave pri pridobivanju delavcev na domačem trgu dela se kažejo v vedno večjem zaposlovanju tujih državljanov, ki k rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevajo že več kot polovico (v oktobru 57 %) in predstavljajo okoli desetino vseh delovno aktivnih. K rasti števila delovno aktivnih prispeva tudi hitro povečevanje participacije na trgu dela, tudi z vključevanjem tistih, ki do sedaj niso aktivno iskali zaposlitve. Število registriranih brezposelnih se še naprej zmanjšuje, vendar ob počasnejši rasti zaposlovanja iz brezposelnosti kot v 2017. Konec decembra jih je bilo 78.534, v povprečju leta 2018 pa 78.474; to je 7,7 % oz. 11,5 % manj kot leto prej.

Medletna rast plač je bila v prvih desetih mesecih 2018 (3,4 %) višja kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,3 %), kar velja predvsem za zasebni sektor.

V zasebnem sektorju na višjo rast vplivajo relativno nizka brezposelnost, postopna rast produktivnosti in dobri poslovni rezultati podjetij. Plače so se medletno najbolj povečale v gradbeništvu, gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Rast plač v sektorju država je bila pod vplivom leta 2016 sprejetih dogovorov s sindikati malo nižja kot v 2017. Slednje se odraža predvsem v zadnjih mesecih, ko so se učinki teh dogovorov nekoliko izpeli. V javnih družbah, kjer je določanje plač nekoliko bolj avtonomno in povezano s poslovnimi rezultati, pa je bila višja kot v 2017, kar je tudi vplivalo na višjo skupno rast plač javnega sektorja.

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2017 X 18/IX 18 X 18/X 17 I-X 18/I-X 17

Delovno aktivni² 3,5 0,4¹ 3,2 3,2

Registrirani brezposelni -14,1 -0,4¹ -8,1 -12,2

Povprečna nominalna bruto plača 2,7 0,5¹ 3,4 3,4

zasebni sektor 2,9 0,4¹ 4,7 4,1

javni sektor 2,9 0,6¹ 1,9 3,0

v tem sektor država 2,9 -0,2¹ 0,4 2,4

v tem javne družbe 2,9 1,5¹ 4,8 4,6

2017 X 17 IX 18 X 18

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 9,5 9,0¹ 8,2 8,1

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(14)

98 100 102 104 106 108 110 112

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

2007=100, 4-četrtletne drseče sredine

Vir: Eurostat, preračun Umar. Opomba: *brez Irske.

Nemenjalni, SI Nemenjalni, EA*

Menjalni, SI Menjalni, EA*

Slika 15: Realni stroški dela na enoto proizvoda V prvih treh četrtletjih 2018 v povprečju ni bilo večjih neskladij med rastjo stroškov dela in produktivnostjo. Stroški dela na enoto proizvoda se tako kljub četrtletnemu nihanju v povprečju glede na preteklo leto skoraj niso spremenili (-0,1% medletno).

K njihovem znižanju v tretjem četrtletju (medletno za 1,2%) je prispeval nemenjalni sektor

⁸

, natančneje močan pospešek aktivnosti v gradbeništvu in finančnih storitvah. V predelovalnih dejavnostih, ki so mednarodni konkurenci najbolj izpostavljene, pa so se tekom lanskega leta začeli postopno kazati stroškovni pritiski, ki pa še ne odstopajo bistveno od konkurentk iz evrskega območja.

8 Ravno v nemenjalnem sektorju je pred tem več let rast plač večinoma prehitevala rast produktivnosti.

(15)

Cene

Rast cen življenjskih potrebščin je decembra (1,4 %) precej upadla, v povprečju leta 2018 (1,7 %) pa je bila nekoliko višja kot leto prej. K inflaciji so pretežni del leta poleg storitev pomembno prispevale višje cene naftnih derivatov in hrane. Konec leta pa se je njihov prispevek občutno znižal, zaradi česar je medletna rast cen življenjskih potrebščin vidno upadla. Cene poltrajnega in trajnega blaga so se še naprej zniževale, druge predvsem zaradi nižjih cen avtov. Pod vplivom ugodnih razmer v gospodarstvu pa se je še naprej počasi krepila medletna rast cen storitev, ki je konec leta dosegla 3 %. To je prispevalo k nekoliko višji osnovni inflaciji, ki je bila decembra 1,2-odstotna. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za mednarodne primerjave, prav tako kaže na 1,4-odstotno inflacijo v decembru 2018, kar je za 0,2 o. t. manj od inflacije v evrskem območju.

Slika 16: Medletna rast cen življenjskih potrebščin in prispevki posameznih skupin

-2,0 -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18 jul.18 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ (desna os)

Upočasnjevanje medletne rasti cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je novembra nadaljevalo, upadla je tudi rast uvoznih cen. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile novembra medletno višje za 1,6 %, kar je najnižja rast po januarju 2017. K upočasnjeni rasti, tako na domačem kot na tujih trgih, je največ prispevala nižja rast cen neenergetskih surovin. Rast cen energentov se je novembra zaradi višjih cen električne energije in tudi proizvodov v proizvodnji koksa in naftnih derivatov še nekoliko okrepila, medletna rast cen v ostalih namenskih skupinah pa je bila podobna kot oktobra. Nižja rast uvoznih cen pa je že bila v veliki meri posledica umirjanja rasti cen energentov, kar je v največji meri posledica nižje cene nafte na svetovnih trgih, v manjši meri pa tudi nižje rasti cen neenergetskih surovin; rast cen v ostalih namenskih skupinah se ni izrazito spremenila.

Slika 17: Medletna rast uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast v %

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene PPI (skupaj)

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 17/XII 16 I-XII 17/I-XII 16 XII 18/XI 18 XII 18/XII 17 I-XII 18/I-XII 17

Skupaj 1,7 1,4 -0,6 1,4 1,7

Hrana 3,1 2,3 -0,9 0,5 2,8

Goriva in energija 5,3 4,1 -2,6 3,8 5,7

Storitve 1,3 1,7 0,4 3,0 2,2

Ostalo¹ 0,4 0,0 -0,7 -0,3 -0,4

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,9 0,8 -0,2 1,2 0,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,6 1,1 -0,3 1,5 1,6

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(16)

Slika 18: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP Cenovni dejavniki v letu 2018 niso vidneje vplivali na spremembo konkurenčnega položaja slovenskih izvoznikov na večini tujih trgov. Realni efektivni tečaj

⁹

do nabora pomembnejših trgovinskih partneric iz evrskega in zunaj evrskega območja je bil lani precej stabilen. Večje spremembe v smeri poslabšanja cenovne konkurenčnosti so bile v letu 2018 le v primerjavi s turškimi konkurenti, zaradi močne depreciacije turške lire, ki pa se je proti koncu leta nekoliko umirila.

95 96 97 98 99 100 101 102 103

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka =100

Vir: ECB; preračuni Umar. Opomba: *Rast vrednosti REER_hicp pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti.

REERhicp (37 trg. part.) REERhicp (57 trg. part.)

9 Prikazuje relativne končne cene, izražene z razmerjem naše inflacije do tehtanega povprečja trgovinskih partneric, prilagojene tečajnim gibanjem. Ožji nabor vključuje 37 trgovinskih partneric, širši pa poleg teh še 20 drugih, med temi tudi Turčijo in Rusijo.

(17)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance se v zadnjih mesecih nekoliko znižuje, a ostaja visok.

Njegovo rahlo znižanje je v večji meri posledica nižjega presežka v blagovni menjavi zaradi hitrejše realne rasti blagovnega uvoza od izvoza in poslabšanja pogojev menjave. Storitveni presežek, ki največ prispeva k visokemu skupnemu presežku, se je še naprej povečeval in to v obeh glavnih segmentih: transportnih storitvah in potovanjih. Skupni primanjkljaj v bilancah dohodkov je v zadnjih mesecih razmeroma stabilen in ostaja nižji kot v enakem obdobju lani. To je posledica nižjih stroškov financiranja zunanjega dolga ob: (i) nižjih donosih na državne obveznice in (ii) razdolževanju zasebnega sektorja (predvsem poslovnih bank), ki ob vlaganju v tuje vrednostne papirje iz tujine prejema vse večje obresti, kot jih plačuje. Presežek tekočega računa je v zadnjih dvanajstih mesecih do oktobra 2018 znašal 3,2 mrd EUR (7,0 % BDP).

Slika 19: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I-X 18, v mio EUR Saldo, I-X 17, v mio EUR

Prilivi Odlivi Saldo

Tekoči račun 34.937,3 31.907,7 3.029,6 2.867,7

Blago 26.018,0 24.822,4 1.195,5 1.496,4

Storitve 6.670,6 3.949,9 2.720,7 2.372,9

Primarni dohodki 1.560,6 2.152,9 -592,3 -751,9

Sekundarni dohodki 688,2 982,5 -294,3 -249,6

Kapitalski račun 947,9 1.042,8 -95,0 -233,5

Finančni račun -371,9 1.706,7 2.078,6 1.982,7

Neposredne naložbe 1.059,3 382,2 -677,1 -104,8

Naložbe v vrednostne papirje -774,2 517,6 1.291,8 1.929,5

Ostale naložbe -615,7 812,0 1.427,6 268,5

Statistična napaka -856,0 0,0 -856,0 -651,5

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Neto odliv finančnih sredstev v tujino, skoraj v celoti v obliki naložb v vrednostne papirje, se nadaljuje.

Finančne transakcije so bile v zadnjih dvanajstih mesecih neto odlivne v višini 1,8 mrd EUR, pri čemer je neto odliv zasebnega sektorja in države presegal neto priliv BS.

Odlivi finančnih sredstev zasebnega sektorja, ki še naprej presegajo prilive, imajo v glavnem obliko naložb v tuje vrednostne papirje in kratkoročnega komercialnega kreditiranja izvoza blaga in storitev. Država je plasirala dolgoročne vloge na račune v tujini. Poleg tega je odplačala še del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. BS je v okviru nestandardnih ukrepov denarne politike zmanjšala obseg nakupov tujih vrednostnih papirjev, povečala pa obveznosti v okviru Evrosistema.

Slika 20: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

(18)

Slika 21: Medletni prirast kreditov domačim nebančnim

sektorjem Med krediti se še naprej povečujejo predvsem krediti

gospodinjstvom, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje. Gospodinjstva se zadolžujejo predvsem v obliki stanovanjskih kot tudi potrošniških kreditov. Medletna rast slednjih od maja 2017 presega 10 odstotkov, njihova ročnost pa se podaljšuje.

¹⁰

Obseg kreditov podjetjem in NFI pa se ponovno počasi zmanjšuje, kar povezujemo z njihovim nekoliko večjim razdolževanjem, saj se je obseg novo-odobrenih kreditov v tem segmentu v zadnjih mesecih nekoliko povečal

¹¹

. Razdolževanje bank v tujini, do katere so banke v zadnjih letih močno znižale izpostavljenost,

¹²

se je v zadnjih mesecih ustavilo.

Bančne vloge domačih nebančnih sektorjev, predvsem gospodinjstev, so še naprej naraščale. Zaradi rasti le pri vlogah čez noč pa se ročnostna struktura bančnih vlog še naprej slabša. Z nadaljnjim upadanjem deleža posojil z zamudami nad 90 dni (na 2,6 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema) se kakovost bančne aktive še naprej postopoma izboljšuje.

-6.000 -5.000 -4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

nov.12 nov.13 nov.14 nov.15 nov.16 nov.17 nov.18

Medletne spremembe v mio EUR

Vir: BS.

Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. XI 17 31. XII 17 30.XI 18 30. XI 18/31. X 18 30. XI 18/30. XI 17

Krediti skupaj 21.743,5 22.213,3 22.469,6 0,1 3,3

Krediti podjetjem in NFI 10.525,5 10.481,9 10.376,6 -0,2 -1,4

Krediti državi 1.519,1 1.996,0 1.753,6 -0,5 15,4

Krediti gospodinjstvom 9.699,0 9.735,4 10.339,4 0,4 6,6

Potrošniški 2.403,8 2.410,5 2.673,2 0,8 11,2

Stanovanjski 5.955,5 5.975,7 6.217,6 0,3 4,4

Ostalo 1.339,7 1.349,3 1.448,5 0,3 8,1

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 17.708,8 17.897,0 18.842,8 0,4 6,4

Čez noč 12.474,3 12.683,9 14.082,9 1,0 12,9

Vezane 5.234,5 5.213,1 4.759,9 -1,4 -9,1

Bančne vloge centralne države skupaj 722,1 716,4 745,6 3,5 3,3

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.389,7 6.428,8 6.663,8 1,2 4,3

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

10 Po podatkih Banke Slovenije ročnost novoodobrenih potrošniških posojil pogosto presega življenjsko dobo potrošnih dobrin, delež zavarovanih potrošniških posojil pa že več let upada. Z namenom omejitve zaenkrat še zmernih tveganj na trgu potrošniških posojil je bilo makrobonitetno pripororočilo razširjeno s stanovanjskih tudi na potrošniška posojila.

11 Podatki so na voljo do oktobra 2018.

12 Z 18,0 mrd EUR leta 2008 na 1,6 mrd EUR novembra 2018.

(19)

Javne finance

Slika 22: Javnofinančni saldo, prihodki in izdatki konsolidirane bilance javnega financiranja

-12 -9 -6 -3 0 3 6 9 12

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-XI 2017 I-XI

2018

Medletna rast, v %

V mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni saldo Prihodki (desna os) Odhodki (desna os)

13 Po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja po metodologiji denarnega toka.

14 Priliv dividend NLB v oktobru 2018 v višini 270,6 mio EUR, ki vključuje tudi dobičke iz preteklih let.

15 Po obračunski metodologiji evropskega sistema računov (ESA 2010).

16 Ocena MF, december 2018, ob sprejetju Odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020.

Proti koncu leta 2018 se je javnofinančni presežek

¹³

še povečal (na 785,1 mio EUR), na kar so vplivali enkratni prilivi. Prilivi iz dividend

¹⁴

so močno okrepili rast nedavčnih prihodkov, ki so do septembra še zaostajali za ravnjo iz enakega obdobja 2017. Tudi rast prihodkov od davkov in iz socialnih prispevkov do novembra 2018 je presegla rast v enakem obdobju predhodnega leta, na kar so vplivale ugodne gospodarske razmere, zlasti na trgu dela. Višjo rast so dosegli tudi prilivi iz proračuna EU, kar je delno posledica enkratnega vplačila zadržanih sredstev EU iz pretekle finančne perspektive. Rast odhodkov je bila v enajstih mesecih 2018 za polovico nižja od rasti prihodkov, ob hitrejšem izvajanju EU projektov pa je najvišja pri investicijah. Ugodna javnofinančna gibanja so značilna tudi za sektor država

¹⁵

, ki je v devetih mesecih dosegel presežek v višini 259 mio EUR oz. 0,8 % BDP, kolikor znašajo tudi zadnje ocene salda za leto 2018.

¹⁶

Takšna realizacija bi pomenila, da je strukturni saldo sektorja država ostal v ravnovesju, ki ga je po naši oceni dosegel v letu 2017.

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-XI 2017 I-XI 2018

Kategorija

I-XI 2017 I-XI 2018 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 15.277,8 6,5 16.820,6 10,1 SKUPAJ ODHODKI 15.328,7 3,2 16.035,5 4,6

Davčni prihodki¹ 8.291,6 6,3 8.855,6 6,8 Plače in drugi stroški dela² 3.589,2 3,7 3.775,1 5,2

Dohodnina 1.979,1 6,2 2.202,3 11,3 Izdatki za blago in storitve 2.300,3 12,4 2.304,5 0,2

Davek od dohod. pravnih oseb 709,4 27,8 775,2 9,3 Plačila obresti 980,4 -8,3 863,2 -12,0

Davki na nepremičnine 210,8 4,1 215,3 2,1 Rezerve 118,4 -23,7 161,0 36,0

Davek na dodano vrednost 3.204,1 7,2 3.447,3 7,6 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.093,3 2,3 6.343,5 4,1

Trošarine 1.460,3 2,1 1.438,5 -1,5 Ostali tekoči transferi 1.114,2 4,2 1.127,8 1,2

Prispevki za soc. varnost 5.517,9 6,5 5.926,0 7,4 Izdatki za investicije 786,0 9,6 1.064,9 35,5

Nedavčni prihodki 1.011,5 14,6 1.249,1 23,5 Plačila v proračun EU 346,9 -7,4 395,6 14,0

Prejeta sredstva iz EU 318,4 -8,4 587,9 84,6 JAVNOFINANČNI SALDO -50,9 785,1

Ostalo 138,3 6,6 202,0 46,0 PRIMARNI SALDO 892,0 1.638,0

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(20)

(21)

sta tistična prilo ga

(22)

(23)

Pomembnejši kazalci 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Jesenska napoved 2018

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -2,7 -1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,4 3,7 3,4

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.076 36.239 37.603 38.863 40.357 43.000 45.742 48.529 51.445

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.540 17.596 18.238 18.836 19.547 20.815 22.154 23.511 24.936

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.800 21.900 22.700 23.800 24100 25400

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 82 83 85

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 7,2

Stopnja brezposelnosti, anketna 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,5 4,9 4,4

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -1,8 0,0 2,6 1,0 1,1 2,1 1,5 2,1 2,6

Inflacija², povprečje leta 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,8 2,1 2,3

Inflacija², konec leta 2,7 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 2,1 2,3 2,4

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 0,6 3,1 5,7 5,0 6,4 10,7 8,2 6,6 7,1

Izvoz proizvodov 0,4 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 8,3 6,8 7,5

Izvoz storitev 1,5 1,9 3,4 3,7 7,6 9,9 7,8 5,5 5,1

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) -3,7 2,1 4,1 4,7 6,6 10,3 8,0 7,1 7,3

Uvoz proizvodov -4,3 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,5 7,4 7,7

Uvoz storitev 0,2 -3,0 6,2 2,3 4,2 5,9 5,0 5,1 4,5

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 775 1.594 2.179 1.760 2.224 3.077 3.119 3.127 3.429

- delež v primerjavi z BDP, v % 2,1 4,4 5,8 4,5 5,5 7,2 6,8 6,4 6,7

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.850 41.632 48.709 46.627 44.810 43.813 42.691*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 114,9 129,5 120,0 111,0 101,9

Razmerje USD za 1 EUR 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,182 1,150 1,150

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,4 -4,1 1,9 2,3 3,9 1,9 2,7 2,6 2,2

- delež v BDP, v % 56,9 55,4 54,4 53,6 53,3 51,9 51,3 50,8 50,0

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,2 -2,1 -1,2 2,4 2,7 0,5 2,7 2,0 1,5

- delež v BDP, v % 20,2 19,5 18,6 18,5 18,8 18,2 18,0 17,9 17,7

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -8,8 3,2 1,0 -1,6 -3,7 10,7 9,0 8,5 7,5

- delež v BDP, v % 19,2 19,8 19,4 18,8 17,5 18,5 19,4 20,4 21,3

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2018).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec oktobra 2018.

(24)

Proizvodnja 2015 2016 2017 2016 2017 2018 2016 2017 2017 2018

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 5,6 7,1 7,9 6,7 6,6 7,5 5,7 7,8 9,8 7,5 5,3 3,5 8,0 9,2 6,3 3,0 12,7 1,2 8,2 7,5 7,3 7,5 8,3 13,3 9,8 6,0 11,6 7,7 4,1 9,5 6,1 0,8 8,0 5,9 -2,4 7,5 - -

B Rudarstvo 0,3 1,7 2,6 10,1 -1,6 11,4 8,0 3,0 -10,6 -17,2 6,0 5,8 -15,2 -18,4 7,0 11,6 15,2 7,1 7,8 9,0 38,7 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 -7,4 -19,1 -23,9 5,7 6,0 6,3 3,9 14,5 -0,4 18,2 - -

C Predelovalne dejavnosti 6,0 8,2 8,6 7,7 7,4 7,7 6,4 8,4 10,8 8,3 5,7 3,8 9,1 10,4 5,7 2,9 13,7 1,2 9,0 8,6 7,8 7,9 9,3 14,4 10,8 6,9 13,3 8,2 4,3 10,5 6,7 0,8 8,7 6,2 -2,3 8,0 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,5 -3,4 1,9 -3,9 -0,4 4,6 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,1 4,8 10,6 1,5 1,8 0,4 -0,3 -3,4 -2,0 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 -0,9 5,8 7,8 0,8 0,3 0,9 1,5 2,0 -2,2 0,4 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -8,2 -17,7 17,7 -12,6 -9,2 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 -15,2 9,3 -9,3 20,9 41,4 26,8 4,7 21,7 10,4 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 77,2 6,6 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,3 - -

Stavbe -4,0 2,4 27,6 5,8 19,0 36,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 14,5 37,3 24,3 25,7 56,5 53,7 33,6 34,7 13,6 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 65,5 19,7 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 4,9 - -

Gradbeni inženirski objekti -9,8 -24,8 14,4 -19,4 -19,0 15,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 -24,4 -2,1 -20,9 21,6 37,2 17,4 -5,0 16,2 9,9 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 79,4 -1,0 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 24,3 - -

TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v %

Storitve skupaj 4,6 5,0 8,2 3,6 3,4 6,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 3,0 5,9 3,6 3,9 10,6 4,8 11,0 7,8 9,8 8,1 6,8 11,5 10,3 8,6 11,2 5,3 5,7 10,0 8,5 7,3 9,0 9,9 7,6 11,6 - -

Promet in skladiščenje 3,2 3,6 10,8 2,9 3,3 11,0 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,5 3,3 5,9 9,5 6,2 16,8 4,9 16,0 8,4 13,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,5 13,5 6,3 6,5 11,8 8,1 10,7 12,4 8,5 7,8 13,7 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 4,6 3,5 5,8 4,3 1,2 3,5 7,7 4,5 7,2 6,2 1,1 4,3 0,5 1,3 4,0 1,9 4,6 5,4 9,5 8,1 5,5 4,3 3,6 8,8 6,5 6,7 5,2 4,8 8,2 2,4 2,7 -1,6 7,0 4,2 1,7 5,9 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,5 -0,8 3,7 -4,5 -0,2 1,2 3,4 1,2 7,8 10,9 18,2 16,5 -0,3 6,5 4,1 -3,8 3,1 -1,1 4,3 6,8 1,6 -2,2 3,9 7,4 3,9 11,6 15,5 9,5 8,5 22,3 19,3 13,8 11,4 24,0 14,9 21,2 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,1 7,7 12,2 6,2 11,6 11,9 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 8,0 9,6 18,6 9,5 11,4 14,5 13,9 12,1 11,0 11,4 7,6 8,5 14,7 22,6 10,1 12,7 9,6 4,1 8,6 13,6 11,2 8,1 11,4 4,4 4,2 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 4,6 6,7 8,5 4,6 9,2 10,8 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 8,3 10,3 10,8 13,2 6,0 13,2 3,5 9,4 10,5 10,8 11,6 7,6 8,5 8,7 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 - -

Trgovina na drobno 1,1 4,4 7,4 3,0 10,1 12,1 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 4,2 11,4 11,1 13,9 8,7 13,3 5,8 9,4 9,8 9,4 7,8 7,2 2,7 6,2 -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 14,0 21,8 14,1 18,9 20,8 15,8 12,7 13,5 14,6 12,3 15,8 15,7 22,9 22,6 19,4 9,0 18,9 9,6 12,8 15,7 12,0 18,9 10,5 21,6 16,1 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 11,6 27,4 18,4 2,2 5,1 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 3,5 3,5 6,9 1,7 5,0 8,5 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 9,2 5,7 7,0 10,8 3,3 11,3 -0,3 8,5 8,7 10,4 10,8 5,6 7,7 7,3 0,1 7,2 2,3 3,1 10,7 8,8 7,1 11,8 6,9 8,9 20,2 - -

TURIZEM*, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 7,2 7,6 11,3 9,0 11,3 4,7 18,0 11,5 8,6 11,4 22,4 36,3 12,6 7,2 5,0 2,5 6,5 27,1 5,0 22,6 13,2 12,6 6,7 8,1 8,2 9,7 9,3 7,2 17,5 14,1 34,2 19,7 31,8 32,7 51,3 26,8 30,8 -

Domači gostje, prenočitve 6,3 2,8 4,3 4,6 3,4 4,1 5,1 2,8 6,2 3,2 11,8 11,8 11,4 7,0 -2,8 -3,6 20,9 -1,6 5,8 9,7 5,5 3,8 -3,3 15,6 -0,9 3,5 13,1 0,1 -0,8 14,3 8,1 12,9 7,9 12,3 17,6 6,9 14,8 -

Tuji gostje, prenočitve 7,7 10,3 15,0 10,9 17,1 5,2 24,7 15,1 10,2 17,9 27,1 45,3 13,6 7,4 10,0 9,7 -3,0 46,7 4,7 29,1 16,5 16,1 10,9 4,3 15,8 14,1 7,2 14,6 32,5 14,0 46,0 22,7 41,0 39,8 63,5 37,8 42,3 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 7,4 11,0 8,9 13,2 12,2 7,8 11,7 9,2 6,4 6,5 8,4 10,0 10,2 11,9 6,6 5,9 10,5 12,9 9,6 12,8 11,5 11,3 4,3 6,5 7,2 5,7 10,8 3,7 5,2 8,3 10,3 6,8 8,0 10,4 11,7 8,4 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 472,9 465,7 518,7 118,2 132,9 108,7 119,8 135,2 155,0 110,9 122,0 140,9 42,9 43,6 35,0 34,2 39,5 36,8 42,0 41,1 45,8 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 34,0 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)

Kazalnik gospodarske klime 5,2 5,5 12,5 6,1 7,7 11,0 11,1 12,0 15,8 14,2 12,7 9,7 7,9 8,2 10,0 10,5 12,6 11,6 9,5 12,2 11,7 11,7 12,5 15,5 16,2 15,8 16,1 14,4 12 13 12 13 10,5 10,5 8,1 11,6 10,0 11,0

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 5 10 5 6 10 8 9 13 12 8 4 6 7 9 10 12 9 6 9 8 8 10 12 14 13 14 12 10 8 8 8 5 6 2 10 7 6

v gradbeništvu -14 -10 13 -8 -1 5 10 17 18 23 25 20 0 2 0 8 6 10 7 12 17 17 18 22 13 20 23 23 24 24 24 26 22 21 17 18 23 17

v storitvenih dejavnostih 16 19 25 19 21 24 25 24 28 24 25 24 22 20 22 23 26 27 24 24 24 25 23 27 29 28 25 24 23 25 25 24 24 24 25 24 23 27

v trgovini na drobno 15 19 21 25 16 19 18 22 26 19 11 13 19 19 12 18 28 12 10 32 24 19 24 28 30 19 32 20 5 11 0 23 11 11 17 19 10 12

potrošnikov -11 -14 -4 -12 -10 -7 -5 -4 0 0 1 -5 -11 -9 -3 -8 -9 -5 -6 -3 -4 -4 -3 0 -1 1 2 0 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * v letu 2018 prelom v seriji zaradi novega podatkovnega vira (eTurizem); ** desezonirani podatki SURS; .

(25)