INTERNO INTERNO

01

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, April 2012 | številka 02

NAGRADNA KRIŽANKA

AKTUALNO:

Evidentiranje delovnega časa

INTERVJU

Prof. dr. Igor Švab:

»Komunikacija je v odnosu zdravstveni

delavec - pacient ključna«

INTERNO

INTERNO

02

19

»Postanek je

pomembnejši od poti«

20

Strokovnjaki spregovorili o novostih pri infektologiji

20

Zahvala Boruta Pahorja

20

Deseta obletnica SLOVENIJA- TRANSPLANTA obeležena z mednarodno učno delavnico

21

»Čiste roke rešujejo življenja«

22

»Ne dopustite, da vam glavkom zatemni življenje«

23 IN MEMORIAM

Pavle Demšar, zdravstveni tehnik

POGLED NAZAJ

24

Ivan Čargo in njegove freske na KO za travmatologijo

PREBERITE

26

UKC Ljubljana pomemben soustvarjalec medijskih vsebin

27

INTERNA 4 – skupni oddelek internih klinik ter Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja

POVEDALI SO

28

PRVI STIK S PACIENTOM Ali menite, da je komunikacija s pacientom pri vašem delu pomembna?

30 NAGRADNA KRIŽANKA

31 KAJ MENIJO O NAS

Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo

Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, ob- vestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki inter- nega glasila, nam pošljite v ure- dništvo najkasneje do 10. marca 2012. V uredništvu si pridržuje- mo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije odda- jajte posebej (ne v besedilu) v di- gitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

06

24 19

0 3 ^UVODNIK 0 4 KDO SMO MI

Vlivajo upanje kritično bolnim novorojenčkom

06

»Uniforma daje vtis zanesljivosti in zaupanja vrednega človeka«

AKTUALNO

08

Registracija prihodov in odhodov delavcev v UKC Ljubljana

09

Zaupanje v zdravnika – zaupanje v zdravstvo

10

Komunikacija je v odnosu zdravstveni delavec - pacient ključna

UKCL SMO LJUDJE

12

Čas rehabilitacije je za pacienta težka življenjska izkušnja

14

Srčni kirurg, raziskovalec, gorski reševalec–

asist. dr. Primož Trunk, dr. med.

16

Zahvala donatorjem

16

Evropska nagrada novinarki, ki je pisala o metodi

rekonstrukcije dojke v UKC Ljubljana

UTRIP UKCL

17

Novorojenčkom podarili oblačila

17

Glasbena pravljica - Jurčkove igrače v Pediatrični kliniki

18

Razstava zobozdravnice in

»spopad harmonik« – mednarodno uveljavljenih harmonikarjev

18

Zdravljenje odporne

hipertenzije z renalno denervacijo

KAZALO

V

UKC Ljubljana smo bili tudi leta 2011 izjemno uspešni: uvedli smo številne nove diagnostične in terapevtske metode, največ prek in- ternih raziskovalnih projektov v okviru terciarja 1, saj jih je poteka- lo kar 328. Sodelovali smo tudi pri 19 raziskovalnih programih, 69 razisko- valnih projektih in 31 mednarodnih raziskovalnih projektih. Kot že vsa leta doslej smo tudi leta 2011 presegli ves predpisani program tako na bolnišnič- nem kot tudi ambulantnem področju.

Z vsem naštetim – četudi gole številke ne pokažejo vsega opravljenega zah- tevnega dela – smo tudi letos dokazali, da je pacient naša prva in edina skrb, saj zanj iščemo najboljše možne poti zdravljenja.

V tokratni številki internega glasila bolj kot zgoraj navedene strokovne do- sežke poudarjamo pomen človečnosti in komunikacije v odnosu zdravstve- no osebje-pacient ter tudi v odnosu med sodelavci v timu in širšem delov- nem okolju.

O pomenu komunikacije s pacienti smo vas spraševali tudi v anketi, s katero smo želeli dobiti odziv iz okolja – in kot kaže, se vsi zelo dobro zavedate, kako pomemben je stik s pacientom. Kljub temu pa ni odveč, če vsi še enkrat razmislimo, kako pomembna je komunikacija, kadar do nas pristopi nemo- čen pacient, in tudi na kakšen način se obračamo do svojih sodelavcev ter drugih zaposlenih v svojem delovnem okolju.

Razmere, ki si jih lahko obetamo v prihodnosti, bodo še bolj stresne in od nas bodo zahtevale še več napora ter vztrajnosti pri premagovanju ovir.

Z vsesplošnim zmanjševanjem sredstev, še posebno s krčenjem sredstev v zdravstvu, bomo izpostavljeni hudim pritiskom. Ravno dobri medsebojni odnosi, ustrezna komunikacija in občutek za sočloveka bodo tista opora, ki nam bo omogočala lažje premagovanje vsakodnevnega stresa in stisk. Me- nim, da moramo v tem težkem položaju združiti svoje moči in slediti istemu cilju, to je ohraniti UKC Ljubljana ugledno in vodilno zdravstveno ustanovo v Republiki Sloveniji. Pomemben je vsak posameznik, le s skupnimi močmi pa bomo dosegli uspeh.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana April 2012, številka 02

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Darinka Klemenc, dipl. m. s.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič in drugi;

fotografija na naslovnici: Matjaž Žnidaršič Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Grafika Gracer d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Uvodnik

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKCL

INTERNO

04

Vlivajo upanje kritično bolnim novorojenčkom

Obiskali smo KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, kjer vlivajo upanje staršem in njihovim otročkom; obravnavajo otroke, ki jim odpove en ali več notranjih organov

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

K

linični oddelek za otroško ki- rurgijo in intenzivno terapijo je del Kirurške klinike UKC Ljubljana, prostori, kjer se zdravijo otroci, so v stavbi, ki je v javnosti znana kot nova Pediatrična klinika.

Na omenjenem oddelku se obravna- vajo predvsem kirurški bolniki od novorojenčka do 14. leta starosti.

Na oddelku se opravljajo najbolj zahtevni operativni posegi na vseh organih; pomemben del dejavnosti oddelka je Enota za intenzivno te- rapijo (EIT), kamor sprejemajo vse kritično bolne in življenjsko ogro- žene otroke, ki potrebujejo umetno podporo posameznim organom.

V EIT imajo skupno štirinajst postelj, dve rezervni pa sta na voljo v prebuje- valnici otroškega operacijskega bloka, ki je zrcalno ob EIT. Nedolgo nazaj, ko je bila potreba po hospitalizacijah otrok na KO za otroško kirurgijo in in- tenzivno terapijo večja kot sicer, smo omenjene dodatne postelje v UKC Lju- bljana prvič uporabili, ob tej priložno- sti pa smo oddelek tudi obiskali.

Tesna povezanost kirurgije in intenzivne terapije

V EIT je zaposlenih 46 medicinskih se- ster, zdravnikov specialistov je deset, vendar le-ti pokrivajo tudi pediatrič- no dejavnost na hospitalnem oddel- ku (vsak otrok – kirurški bolnik, ima namreč dva lečeča zdravnika: kirurga ustrezne specialnosti in pediatra).

»Le-ta je izjemno močno povezan z

Oddelek za otroško kirurgijo je zelo povezan z intenzivno terapijo, njihovo delo se nenehno prepleta.

prim. Ivan Vidmar, predstojnik KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike

Kdo smo mi

05

intenzivno terapijo, naše delo se ne- nehno prepleta,« pove prim. Ivan Vidmar, predstojnik KO za otroško ki- rurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike. »Skupni so raporti, skupni so kadri, vse to pa štejemo kot veliko prednost,« pove predstojnik. V inten- zivni terapiji se načeloma ukvarjajo s pacienti, pri katerih pride do odpove- di enega ali več organov, zdravstveno kondicijo pacienta pa vzdržujejo s po- močjo aparatov. »Pri otrocih so veči- noma prizadeta pljuča, precej obširna pa je tudi skupina po operaciji srca, ko potrebujejo podporo z aparati,« pove predstojnik. Izjemen napredek v otro- ški kirurgiji in intenzivni terapiji je v UKC Ljubljana doprinesla naprava za zunajtelesni krvni obtok, imenovana ECMO. To dejavnost so začeli na po- budo prejšnjega predstojnika doc. Ja- neza Primožiča pred skoraj dvajsetimi

Kdo smo mi

leti in so bili skoraj petnajst let edini takšen center v regiji Jugovzhodne Evrope. »Če aparata ne bi bilo, bi bila verjetnost za smrt v takšnih primerih kar 80-odstotna, s pomočjo aparata pa otroci preživijo v svetovno primer- ljivih odstotkih, odvisno od etiologije bolezni,« še pove predstojnik. V za- dnjem času so s pomočjo kardiokirugov uvedli nadgradnjo tega sistema z apa- raturo LVAD (left ventricular assisted device), ki otroku pomaga premostiti obdobje, ko čaka na transplantacijo organa. To lahko traja nekaj tednov, lahko pa tudi nekaj mesecev.

Edini opravljajo transport kritično bolnih novorojenčkov

V KO za otroško kirurgijo in intenziv- no terapijo so sicer od selitve v stavbo nove Pediatrične klinike pridobili pre-

cej izboljšane pogoje. Na oddelku ima- jo najnovejše naprave, takoj ob izgra- dnji pa je bila EIT tako rekoč ena izmed najbolj sodobnih v Evropi. Edini v Slo- veniji tudi izvajajo transport kritično bolnih novorojenčkov z inkubatorjem iz bolnišnic po Sloveniji v UKC Ljublja- na. »Žalosti nas, da ta dejavnost po vseh teh letih – opravljamo jo od leta 1976 – ni nikjer zakonsko opredeljena, a pomeni obremenitev za naš kader.

Vsak dan sta po en pediater in ena di- plomirana medicinska sestra v 24-urni pripravljenosti, letno pa opravimo od 180 do 230 prevozov,« pove predstoj- nik. Zaposleni na oddelku, ki se sicer srečujejo s precej stresnim delom za- radi težkih bolezenskih stanj otrok, si- cer pravijo, da jih delo izredno veseli, stresne situacije pa zanje pomenijo že skoraj adrenalin.

06

bolj opuščajo uniforme – posameznik, denimo carinik, ki smo ga drugje vajeni v uniformah, mora biti dovolj osveščen, da primerno izbere civilna oblačila. V

Sloveniji imamo sicer precejšnje šte- vilo uniform, dejansko jih je vedno več – poleg raznih poklicev jih uporabljajo tudi posamezna društva, podjetja … Uniformam se bomo lahko ognili takrat, ko bomo izoblikovali občutek za kulturo oblačenja.«

Premakniva se od uniform še k vsak- danjim oblačilom. Zakaj je obleka tako pomembna?

»Uniforma daje vtis

zanesljivosti in zaupanja vrednega človeka«

Z Leo Pisani, svetovalko za kulturo oblačenja, smo se pogovarjali o pomenu uniform in oblačil. Meni, da prihaja do pomanjkanja občutka za primerno izbiro obleke

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

»Z obleko lahko pomembno vplivamo na druge in nase. Obleka je zelo močno komunikacijsko sredstvo. Premalo se zavedamo moči podobe, s katero lahko vplivamo na boljšo komuni- kacijo ali nasprotno, ustvari- mo določeno prepreko, oviro pri komunikaciji. V novem tisočletju se ljudje v različ- nih poklicih oblačijo vse bolj sproščeno. Klasične ženske kostime in moške obleke s kravato potrebujejo samo še politiki, bančniki in nekate- ri vodstveni delavci, tudi ta oblačila so neke vrste unifor- ma.«

Čemu pripisujete spremem- bo kodeksa oblačenja?

»V posameznikovi krvi je, da želi biti sproščen in se počuti-

»Od nekdaj me je zanimala celostna podoba človeka, ne samo obleka, temveč tudi njegove danosti, osebnostne lastnosti in način življenja,« pove Lea Pisani.

»Obleka je zelo močno komunikacijsko sredstvo.

Premalo se zavedamo moči podobe, s katero lahko vplivamo na boljšo komunikacijo ali nasprotno, ustvarimo določeno prepreko, oviro pri komunikaciji.«

L

eo Pisani je celostna podoba člo- veka zanimala od nekdaj – ne samo obleka kot taka, temveč tudi človekove danosti, osebnostne lastnosti in način življenja. »Vse to je pomembno za celovito podobo človeka in šele na podlagi tega lahko gradimo tudi zunanji videz,« meni Lea Pisa- ni. V našem pogovoru se je večinoma osredotočila na pomen nošenja uni- form, za katere poudarja, da dajejo vtis zanesljivosti in zaupanja vredne- ga človeka.

Uniforme imajo v vseh kulturah in časovnih obdobjih pomembno vlogo.

Uniforma lahko predstavlja simbol varnosti, lahko deluje zastrašujoče ali pa vzbuja zaupanje in spoštovanje.

»Uniforma je obleka vloge in ravno zato bi morala biti vedno ugledna. Seveda v določenih razmerah to ni mogoče, pre- pričana pa sem, da bi morali v zdravstvu pomenu uniform dajati večjo težo. Po- membni so kroj, velikost in vzdrževanje – prav je, da se zaposleni v uniformi do- bro počuti.«

Pa se vam zdi, da uniforme v zadnjem času izgubljajo pomen?

»Nedolgo nazaj sem brala zanimivo raz- iskavo, ki poudarja, da ima uniforma v zdravstvu še vedno velik pomen. Z uni- formo zaposleni doseže določeno spo- štovanje, morda celo strahospoštova- nje. Raziskava tako denimo na primeru pediatrov kaže, da v prvem koraku ali ob prvem stiku s pacientom civilno obla- čilo zmanjša strah ali nelagodje pred belo haljo, ko pa pride do predpisovanja zdravil ali terapije, uniforma zelo veliko prispeva k stopnji zaupanja. Za človeka je marsikdaj pomirjujoče, da na posa- mezniku vidi uniformo – daje vtis zane- sljivosti in zaupanja vrednega človeka.«

Uniforma pa nam veliko pove tudi o človeku in njegovi funkciji, kajne?

»Seveda. Tisti, ki nosijo uniformo, se morajo tega zavedati. Dejstvo pa deni- mo je, da v skandinavskih državah vse

Kdo smo mi

ti udobno. Hkrati hoče izraziti svoj slog in oblikovati vizualno identiteto, kar nam uniforma onemogoča.«

Kako pa ste se vi odločili, da je obleka tisto, kar vas v življenju najbolj zanima?

»Od nekdaj me je zanimala celostna podoba človeka, ne samo obleka, tem- več tudi njegove danosti, osebnostne lastnosti in način življenja. Ko pri posa- mezniku spoznam vse našteto, mu lah- ko pomagam oblikovati

celovito podobo – če gre za celo-

vito osebnost,

to sploh ni težko. Zanima me predvsem, kaj določena

obleka sporoča, kaj sporočajo dodatki in kako vse to uporabiti sebi v prid.«

Lea Pisani na predstavitvi nedavno izdane knjige Obleka – kaj, kdaj, kako. Na njeni desni Bernarda Jeklin.

»Uniforma

zelo velikodoprinese k stopnji zaupanja.

Izredno pomirjujoče je, da na posamezniku vidiš uniformo – daje vtis zanesljivosti in zaupanja vrednega človeka.«

Kako pa ste začeli?

»Vpisala sem se na Fakulteto za naravo- slovje in tekstilstvo, smer oblikovanje tekstilij in oblačil, kasneje pa še na spe- cializacijo v Londonu na področju sveto- vanja za imidž. S tem se ukvarjam že 15 let. Ves čas se srečujem z uniformami;

oblikovala sem denimo uniforme za me- stne redarje v Ljubljani in potem za re- darje po vsej Sloveniji, skupaj z Alenom Hraniteljem sva sodelovala pri projektu uniform za podjetje Žale Javno podje- tje, pa za Ljubljanski potniški promet in Slovensko turistično organizacijo.

Večkrat sem sodelovala tudi z manjšimi podjetji.«

Kako pa ocenjujete izdelavo uniform, je to težje delo kot nekomu svetovati, kako se obleči?

»Prepričana sem, da je izdelava uniform izjemno težko delo. Izbrati je treba pri- meren kroj, material, če gre za javno podjetje pa nad tabo »visijo« številne omejitve javnih razpisov. Upoštevati moraš tudi, da mora biti uniforma ano- nimna in da ne govori o osebnostnih lastnostih.«

Spoštovani,

v zadnjem času opažamo ne dovolj spoštljiv odnos do zdra- vstvenih uniform in posledično do ustanove, ki ji pripadamo.

Pojavilo se je t. i. družabno foto- grafiranje v UKC Ljubljana, v njegovih prostorih ob pacientih brez njihove vednosti. Objavlja- nje takšnih fotografij v družab- nih omrežjih je neprimerno in izkazuje nespoštovanje tako do našega poklica kot tudi do UKC Ljubljana. Ob pacientu se izva- ja zgolj in samo strokovno delo.

Prostor ob pacientu je prostor strokovnega dela, zato zadeva v obratni smeri velja enako. Če pacient ali svojci želijo fotogra- firati vaše delo, ga lahko zgolj in samo ob vašem dovoljenju.

Pacient ali svojci nikakor v na- ših prostorih ne smejo snemati vas in opravljanja vašega dela brez dogovora z vami. Če pride do takšnega položaja, je treba pacienta vljudno prositi, da ne snema ali fotografira, saj s tem moti vaš delovni proces in svojo obravnavo. Kot merilo, kdaj se sme in kdaj ne, pa mora biti vedno kakovostna in varna obravnava pacientov.

Verjamemo, da gre zgolj za posamične primere in da večina izmed vas ceni in spoštuje uniformo, ki jo nosi, zato tega odnosa ne prepušča zlorabi.

Erna Kos Grabnar Glavna medicinska sestra

UKC Ljubljana

07

Kdo smo mi

08

Registracija prihodov in

odhodov delavcev v UKC Ljubljana

Zaposleni bomo dobili nove kartice za registracijo prisotnosti: čas evidentirajo že skoraj vse bolnišnice, letos se jim bo pridružil še UKC Ljubljana

Tomaž Rusimovič,

vodja projektne skupine za uvedbo novih IS

Z

adnje dni decembra smo v UKC Ljubljana uspešno zaključili javni razpis »Najem nadgradnje central- nega sistema za vodenje evidence delovnega časa za obdobje 5 let«. Nadgradnja dejansko pomeni uvedbo informacijskega sistema (v nadaljevanju IS) za elektron- sko beleženje prisotnosti delavcev, ki bo povezan z IS za planiranje in evidentiranje delovnega časa. Slednjega uvajamo kot nadomestilo za stari program DEPO, s ka- terim evidentiramo opravljene ure za potrebe obračuna plač. Praktično uvajamo dva informacijska sistema, ki sta med seboj povezana in bosta imela sinergijske učinke. V IS za planski in dejanski razpored delavcev bomo vnaprej vnašali podatke o razporedu delavcev po deloviščih in jih sprotno korigirali (podatki tega IS so osnova za obračun plač), iz IS za beleženje prisotnosti pa bomo ugotavljali, ali so ti delavci prišli na delo v predvidenem času. Podatki iz obeh IS bodo omogočali zgodnje opozarjanje, da dolo- čeni zaposleni niso prišli na delo, zato bomo lahko pra- vočasno ukrepali. Podatki iz obeh IS bodo tudi osnova za vodenje delavčevega stanja ur.

Odslej bomo vsi imeli kartico, ki bo hkrati službena izkaznica in kartica za nadzor pristopa

Nova kartica za registracijo prisotnosti bo obenem tudi službena izkaznica in kartica za nadzor pristopa. Obstoje- či sistemi za nadzor pristopa bodo ostali, le vrata se bodo odpirala z novo enotno kartico. Nova službena izkaznica bo imela te podatke: sliko zaposlenega, ime in priimek ter or- ganizacijsko enoto, v kateri posameznik dela. Podatek o de- lovnem mestu bodo imeli na kartici le mandatni delavci, ker so nazivi delovnih mest javnih uslužbencev iz kadrovskega IS za ta namen neuporabni.

Skoraj vse slovenske bolnišnice že dolgo s pridom upora- bljajo sistem za evidentiranje prisotnosti delavcev. UKC Ljubljana in UKC Maribor se jim bosta pridružila letos. Po- sebnost oziroma težava UKC Ljubljana je, da že ima nekaj parcialnih sistemov za evidentiranje prisotnosti, zdaj pa uvaja centralnega, dodatno težo pa projektu daje števi- lo zaposlenih, saj bo treba s sistemom obvladovati skoraj 8.000 zaposlenih z njihovimi urniki dela.

Učinkovito in koristno informacijsko orodje za obvla- dovanje delovnega časa zaposlenih

Za izvedbo projekta je vodstvo UKC imenovalo projektno skupino. Trenutno so v teku intenzivne priprave na zagon projekta, čakajo pa nas še uvajanje novega sistema za nad- zor prisotnosti – usposabljanje uporabnikov (v organizacij- skih enotah bo okoli 90 skrbnikov, ki bodo vnašali podatke o planskem in dejanskem razporedu ter sprotno nadzirali dnevne registracije delavcev), povezave novega sistema za nadzor prisotnosti z IS kadrovske službe in z IS za planski in dejanski razpored, priprava novih in sprememba obstoječih internih aktov o delovnem času, tiskanje registrirnih kartic in zagon novega sistema, ki ga bomo uvajali po posameznih organizacijskih enotah.

Projektna skupina pričakuje, da bodo vodstva organizacij- skih enot in zaposleni novo informacijsko podporo sprejeli kot učinkovito in koristno informacijsko orodje za obvlado- vanje delovnega časa zaposlenih. Uvajanje obeh IS sovpada tudi z akreditacijo DNV in uvajanjem sistema kakovosti ISO 9001 – oba dajeta precejšen poudarek organizaciji dela in obvladovanju delovišč.

Aktualno

V

času mojih začetkov v medici- ni, pred nekaj več kot 40 leti, so bila vprašanja bolnikov ali njihovih svojcev v smislu pravilnosti zdravnikovega ravnanja postavljena le izjemoma. Danes so bolniki drugačni;

postali so bolj izobraženi, zahtevnej- ši, še posebej ob sedanjem zavedanju, da v medicini prihaja do napak, kar je ob zahtevnosti in kompleksnosti dela razumljivo vsakomur. Stroka v skandi- navskih državah ugotavlja, da se nam pri 12 odstotkih bolnikov, zdravljenih v bolnišnicah, zgodijo večje ali manjše napake, od katerih bi jih 70 odstot- kov lahko preprečili. Polovica teh na- pak ima za posledico težave bolnika in daljšo hospitalizacijo. Angleži so v svoji študiji dokazali, da bi lahko pre- prečili 40 odstotkov hospitalizacij z boljšo obravnavo bolnikov na primarni ravni. Študije v zadnjem času so do- kazale tudi velike razlike v kakovosti obravnave bolnikov v državah OECD. To je tudi razlog, da je prva prioriteta dr- žav EU glede zdravstva spremljanje in izboljševanje varnosti in kakovosti pri delu z bolniki.

1. Aktivno sodelujte pri svojem zdravljenju.

2. Kadar koli imate vprašanje ali pomislek – vprašajte brez obotavljanja.

3. Dobro se informirajte o svoji bolezni, da lahko

zdravstvenemu osebju zastavite natančna vprašanja.

4. Hranite seznam vseh zdravil, ki jih jemljete.

5. Prepričajte se, da poznate zdravila, ki jih jemljete.

6. Prepričajte se, da ste prejeli izvide vseh narejenih preiskav.

7. Če morate v bolnišnico, se posvetujete s svojim zdravnikom, kakšne so možnosti izbire bolnišnice.

8. Prepričajte se, da razumete, kaj se bo zgodilo v primeru kirurškega, diagnostičnega ali terapevtskega posega.

9. Prepričajte se, da sta se specialist ter vaš osebni zdravnik strinjala in dogovorila o vsem, kar se bo dogajalo z vami.

10. Preden zapustite bolnišnico, prosite zdravnika ali sestro, naj vam razložita načrt zdravljenja in zdravstvene nege, ki jo boste izvajali doma.

Zaupanje v zdravnika – zaupanje v zdravstvo

prim. Janez Remškar

Bolnikom priporočam, da izkoristijo napotke, ki jih je z namenom izbolj- šanja varnosti bolnikov napisal prof.

dr. Andrej Robida, dr. med., izdalo pa MZ. Napotki in vprašanja so strnjeni v naslednjih desetih točkah.

Z aktivnim sodelovanjem in z vpra- šanji, ki so pred vami, boste povečali pozornost pri zdravstvenem osebju, jih opozorili na dejstvo, da želite biti pri zdravljenju aktivni, in da po drugi stra- ni tudi nekaj veste o problemih glede svoje bolezni in varnosti bolnikov.

09

Aktualno

10

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

P

ristop do pacienta, razumevanje njegovih težav in vživljanje v njegovo vlo- go je velikokrat enako pomembno kot samo komuniciranje med postavlja- njem diagnoze, meni prof. dr. Igor Švab, predstojnik Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru družinske medi- cine študentom predava o pomenu specifičnih tehnik komunikacije, z nami pa je spregovoril o tem, kako pomembno je pacientu pokazati razumevanje. Prvi korak k premostitvi težav je že to, da se pacientu vedno predstavimo.

Zakaj je komunikacija med

zdravstvenim osebjem in pacientom tako zelo pomembna?

»Eden izmed temeljev profesionalnosti je klinično znanje oziroma sposobnost, da zdraviš ljudi. Poleg tega pa mora zdrav- nik/medicinska sestra znati komunicirati s pacientom na profesionalni ravni. Eno je torej sposobnost komuniciranja kot del klinične veščine, drugo pa je sposob- nost empatije, sočustvovanja in razu- mevanja pacienta, pri čemer v Sloveniji zagotovo beležimo pomanjkanje. Brez empatije humane medicine ni.«

Razložite bolj podrobno obe veji komunikacije.

»Pri komuniciranju kot klinični veščini gre za to, kako vzeti anamnezo, kako pregledati pacienta. Ta del komunikacije je zelo specifičen in se ga uči po kurikulih vseh medicinskih šol. Drugi del komuni- kacije pa pomeni pristop do pacienta, razumevanje njegovih težav, vživljanje v njegovo vlogo in pomoč pacientu. Če vso komunikacijo omejimo samo na tehnično jemanje podatkov, je to zelo slabo. « Ocenjujete, da se to dogaja velikokrat? Pacienti se mnogokrat pritožujejo, da zdravniki nimajo časa.

»Časovna stiska zagotovo je problem;

velikokrat se zgodi, da zdravnik postane samo izpraševalec. Če se bo sporazume-

Komunikacija je v odnosu

zdravstveni delavec - pacient ključna

»Potreba po zdravljenju ni samo potreba po tehnični medicini,« meni prof. dr. Igor Švab, predstojnik Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

vanje v medicini zmanjšalo samo na to, je to zelo slabo. A tudi pri pomanjkanju časa je humani pristop možen in z njim lahko naredimo veliko. Pomanjkanje časa je včasih zelo dobrodošel izgovor, kot je tudi dobrodošel izgovor obremenjenost.

To, da imamo zdravniki stresno delo, vsi priznavamo, to pa ne pomeni, da imamo zaradi tega pravico biti neprijazni do pa- cientov.«

Vi sicer ravno o tej tematiki

predavate tudi študentom medicine.

»Na Medicinski fakulteti Univerze v Lju- bljani imamo predmet komunikacija/

sporazumevanje v prvem letniku medici- ne. Ob prenovi študija smo ugotovili, da se morajo študentje pomena komunika- cije zavedati od začetka. V šestem letniku se študentje v okviru družinske medicine učijo še specifičnih tehnik komunikacije.

Pomembno je, da se že v prvem letniku seznanijo s tem, kako pristopiti do člove- ka – spoznavajo torej stvari, ki so del me- dicine in del bontona: kako se pacientu predstaviš, ga spoštuješ …«

Omenili ste predstavljanje pacientu.

Zakaj je to nujno?

»Gre za osnovni bonton. Vsak bolnik ima pravico vedeti, kdo se z njim pogovarja.«

»Treba je pomisliti na ljudi, ki jih zdravimo, in na to, da potreba po

zdravljenju ni samo potreba po tehnični medicini, temveč je potreba po humani medicini.«

»Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da je nevljudno obnašanje nesprejemljivo,« meni prof.

dr. Igor Švab s Katere za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Aktualno

Komunikacija je v odnosu zdravstveni delavec-pacient ključna.

11

Ko je posameznik bolan, je šibek in prestrašen.

»Vsak pacient, ki pride k zdravniku, je prizadet in je v podrejenem položaju. K zdravniku je prišel po pomoč in zaupanje.

Včasih pa zdravniki v ihti in naglici tega ne razumemo in si ne vzamemo toliko časa, da bi pacienta razumeli kot člove- ka. Včasih vprašam študente: kako bi se obnašali do tega pacienta, če bi bil to vaš oče? Mama? Dostikrat se ne zavedamo, da lahko tudi drobni izrazi nestrpnosti zelo, zelo slabo vplivajo na posameznika.«

Nedolgo nazaj smo dobili pritožbo pacientke, ki je napisala, da se ji zdi zelo neprimerno, ko sliši šale o pacientih med zaposlenimi. Napisala je tudi primer, ko je zdravnik razlagal svojemu kolegu, kako grozno je prejemanje intravenozne terapije.

»To so stvari, ki nimajo nobene zveze z obremenjenostjo. Treba je pomisliti na ljudi, ki jih zdravimo, in na to, da po- treba po zdravljenju ni samo potreba po tehnični medicini, temveč je potreba po humani medicini. Tega se je le deloma

Aktualno

»Pri predstavljanju pacientom gre za osnovni bonton Vsak bolnik ima pravico vedeti, kdo se z njim pogovarja.«

možno naučiti v organiziranih oblikah pouka na fakulteti. Gre za stvar klime na oddelku, vzorov in izkušenj, ki jih dobiš na delovnem mestu. Če ti bodo na delov- nem mestu takoj dali vedeti, da je žaljivo obnašanje nedopustno, se boš potrudil in tega ne boš več delal. Globoko sem prepričan, da vsi zdravniki hočejo biti dobri zdravniki in hočejo ljudem poma- gati. Se pa včasih zgodi, da pozabijo na bolnika kot na sočloveka zaradi pritiskov, ki jih je v moderni medicini vse več. Sla- bi odnosi na oddelku pa se potem kažejo tudi v odnosu do pacientov.«

Kje smo v komunikaciji v Sloveniji, je komunikacija slaba?

»Pri vodenju ustanove je treba vzposta- viti etos pravega odnosa do pacientov.

Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da je nevljudno obnašanje nesprejemlji- vo, vodilni pa, da je neprijaznost po- gosto zgodnji znak izgorelosti. Tisti, ki začnejo izgorevati, kažejo znake, da jim je vseeno za paciente, so neprijazni, kdaj jim kakšno zabrusijo … To bi moral biti alarm njihovim nadrejenim, ki to zago- tovo opazijo. Če je posamezni zdravnik ali medicinska sestra žaljiv do pacienta, potem je treba to najprej razčistiti na njegovem oddelku.«

Se vam zdi, da je za to kriv tudi sistem – obremenjenost?

»Zagotovo je težko od posameznika zah- tevati, naj bo human, če pa je preobreme- njen. Zagotovo je petdesetega pacienta težko obravnavati popolnoma enako kot prvega, četudi si petdeseti to zasluži. Po- membno je, da se preobremenjeni posa- meznik zaveda, da je problem, če je nepri- jazen. Hudo pa je, če posameznik v tem, da se na paciente zdira, ne vidi problema.

Če pri tem dobi potrditev še na oddelku, potem je izhod težak.

12

Čas rehabilitacije je za pacienta težka življenjska izkušnja

Na negovalnem oddelku UKC Ljubljana so prepričani, da je prvi korak k okrevanju sprijazniti se z dejstvom in resničnostjo bolezni

Darja Koželj, višja medicinska sestra

M

inilo je leto dni od odprtja negovalnega oddelka v okvi- ru UKC Ljubljana. V tem času se je zvrstilo 345 pacientov. Poslan- stvo negovalnega oddelka je pacien- tom zagotoviti kakovostno zdravstve- no nego in vzgojo ter jim zvišati raven samooskrbe. Po najboljših močeh torej skušamo zagotoviti izboljšanje kakovosti življenja, človeški pristop in zanesljiv odpust v domače okolje ali DSO. V procesni obravnavi pri pacien- tu enakovredno ocenjujemo njegove fizične, čustvene, miselne, duhovne in socialne potrebe ter možnosti izbi- re. Prizadevamo si za celostno oskrbo pacienta; pri tem je pomembno pove- zovanje in usklajeno delovanje zdra- vstveno-negovalne in socialne službe.

Prvi korak na poti okrevanja

Sprijazniti se z dejstvom, z resničnostjo - to je prvi korak, ki ga mora storiti pacient na poti okrevanja. Ko opazujem pacien- te, vidim, koliko je v njih poguma in du- hovne moči, da sprejmejo težo življenja nase. Spomnim se pacientke, ki je ob od- hodu domov zatrdila: »Če se mi to ne bi zgodilo, bi bila prikrajšana za spoznanje, kaj vse zmorem!« Pri delu se srečujemo s številnimi življenjskimi zgodbami – ob njih se tudi učimo. Te zgodbe potrjujejo, da smisla življenja ne dosegamo zgolj z uspehi in užitki, temveč tudi s trpljenjem.

Obdobje rehabilitacije je za pacienta tež- ka življenjska izkušnja. Medicinske sestre in drugo negovalno osebje jim pomaga- mo, da novi življenjski situaciji dajo novo vsebino in smisel, da sprejmejo življenje, ki je kljub omejitvam vredno in smiselno.

»Kako naenkrat sprejeti povsem druga- čen način življenja, kdo me lahko na to drugačnost pripravi, ali ni to počasno umiranje?« me je nagovoril pacient. Na to »drugačnost« je treba pri-

praviti tudi svojce; gre namreč za obdobje, ko se morajo na- učiti umetnosti »izpuščanja«.

Sposobni naj bi se bili poslo- viti od tistega, kar jim je dra- go, in sprejeti nove razmere kot izziv. Pacient v svoji stiski potrebuje pomoč, vendar ta- kšno in le toliko časa, dokler ne najde poti iz nje. Pri tem želimo, da bi sleherni zaznal, da smo zanj »odprli srce, od- prli roke«, da mu podarjamo svoj čas, razumevanje in po- zornost, predvsem pa skrb v iskanju novega, drugačnega življenja.

»Pacient v svoji stiski potrebuje pomoč, vendar takšno in le toliko časa, dokler ne najde poti iz nje.

Pri tem želimo, da bi sleherni zaznal, da smo zanj »odprli srce, odprli roke.«

UK CL smo l jud je

13

Zavest, da je človek v stiski, kliče tudi k podpiranju duha

Jean Vanier je zapisal:

»Vedeti je treba, da nobe- na nega, nobena tehnična usposobljenost ne bo iz- brisala nekaterih bolečin in zacelila nekaterih ran, zato se moramo naučiti biti zra- ven s sočutjem.« Sočutje je navzočnost, je dar mno- gih zdravstvenih delavcev.

Včasih je dovolj, če sestra z veselim obrazom prine- se v sobo žarek upanja. Za pacienta je pomembno, da ima okrog sebe ljudi, ki z njim upajo in vidijo možnost za naslednji korak. Bole- zen boli, še posebno takrat, ko si nera- zumljen. Zato so pacienti posebej ranljivi in občutljivi - ne le za besede, ampak tudi za pogled, dotik, kretnjo.

Ob srečanju z bolniki sem kot medicinska sestra pred velikim izzivom. Ali gledam le diagnozo ali pa vidim bolnega človeka v vsej njegovi razsežnosti in mu pristo- pim s sočutnim vprašanjem: »Kako vam gre danes?« Pristno, zdravilno srečanje vključuje vedno celostno posvetitev člo- veku. To pomeni, da zaznam tudi njegovo doživljanje strahov, negotovosti, ki niso povezane samo z zdravljenjem. Porajajo se mu tudi vprašanja o smislu življenja,

Za zaključek - sporočilna misel Viktorja Frankla:

»Ne sprašujmo se, kaj bi lahko imeli od življenja, vprašajmo se rajši, kaj bi lahko življenje imelo od nas.«

smislu trpljenja, pa smrti in tega, kaj je po smrti. Dobro je, da nekoliko osvetlimo duhovno dimenzijo pacientov in se otre- semo predsodkov, zadreg in idejne pra- znine, ki nam grozi, ter se pogumno so- očimo z vprašanji duhovnosti. Zavest, da je pred nami človek, ki je v stiski, kliče ne le k negi telesa, ampak tudi k podpiranju duha, da je bolnik močnejši in uspešnej- ši. Notranja moč, optimizem, pozitivni pogled na potek zdravljenja, upanje in zaupanje – vse to pomeni temeljno pod- poro v procesu zdravljenja.

Kulturne prireditve popestrijo vsakdanjik na oddelku. Kar nekaj pevskih nastopov mladih umetnikov je polepšalo dan in oživilo duha. Vsako soboto pa oddelek obišče bolniški duhovnik Toni Brinjovc, ki s svojo sproščenostjo in tudi s pesmijo na ustih polepša dan tako pacientom kot zaposlenim.

Opažam, da se od negovalnega osebja pogosto preveč pričakuje. Zahtevno in odgovorno delo ob pomanjkanju kadra vodi v preobremenjenost in izčrpanost;

pozna se razpetost med poklicnim in za- sebnim življenjem. Morda bi bilo na me- stu vprašanje, od kod jemljejo medicin- ske sestre in tehniki svojo motiviranost?

Kako v poklicu preživeti kot človek in svoj poklic napolniti z več življenja?

Zame je duhovnost vir moči, pomaga mi obvladovati težave in vsakdanje izzive na

delovnem mestu. En vidik duhovnega izziva vidim tudi v prizadevanju, da bi bila čim bolj odprta za ljubezen, veselje, mir, blagost, do- brotljivost, zvestobo, krotkost, samoobvla- danje. To so tudi vrednote, ki me spodbujajo k delovanju in delajo življenje dragoceno.

UK CL smo l jud je

14

Asist. dr. Primož Trunk, dr. med., je mlad kirurg na Kliničnem oddelku za bolezni srca in ožilja Kirurške klinike, ki je v svojem odmevnem doktoratu primerjal dve kirurški tehniki za zamenjavo aortne zaklopke.

Srčni kirurg, raziskovalec, gorski reševalec–

asist. dr. Primož Trunk, dr. med.

Asist. dr. Primož Trunk, dr. med., je mlad kirurg na Kliničnem oddelku za bolezni srca in ožilja Kirurške klinike. Poleg dežurstev v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opravlja tudi dežurno službo kot eden izmed petnajstih zdravnikov pri Gorski reševalni službi Slovenije. Poleti s helikopterjem v gore in reševanje človeških življenj so njegova stalnica. Izbrali smo ga zaradi odmevnega doktorata, v katerem je primerjal dve kirurški tehniki za zamenjavo aortne zaklopke.

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

Že kot študent ste veliko volontirali v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, delali ste tudi kot urgentni zdravnik na SNMP. Kakšna je bila vaša pot, preden ste prišli na KO za bolezni srca in ožilja?

»Prvi stik z matično ustanovo je bil v 4. letniku študija, ko me je radove- dnost pripeljala v operacijsko dvorano k prof. Borutu Geršaku. Kasneje sem pod njegovim mentorstvom ter v so- delovanju z Institutom Jožef Stefan in dr. Romanom Trobcem delal štu- dentsko raziskovalno nalogo, in sicer 3D računalniški model ohlajanja srca.

Na Inštitutu za farmakologijo smo na izoliranih prašičjih srcih merili in vitro ohlajanje srca in primerjali. Šlo je za interdisciplinarno raziskovanje in za to nalogo smo dve leti kasneje preje- li Prešernovo priznanje. Že takrat me je zanimala kardiokirurgija; ko sem leta 2000 diplomiral, sem sekundariat opravljal deloma v Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Inter- ne klinike, deloma pa na kardiokirur- giji. Naslednje leto sem delal tudi kot urgentni zdravnik v Službi nujne me- dicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Urgenca mi je vedno ležala, saj takoj vidiš učinek; urgentna medi- cina je dinamična disciplina, enako kot kirurgija.«

Vaš doktorat je bil precej raziskovalno usmerjen. Nam lahko kaj več poveste?

»Primerjali smo dve kirurški tehniki za zamenjavo aortne zaklopke na mi- rujočem in delujočem srcu s pomočjo retrogradne perfuzije srca z oksige- nirano krvjo. Ker ta operacija ni prav pogosta, je trajalo kar nekaj časa, da

sem doktorat tudi zagovarjal. To se je zgodilo konec leta 2009, malo pred specialističnim izpitom.

V zadnjih letih se je namreč ponekod po svetu uveljavil nov način operira- nja zaklopk – na delujočem srcu. Pri nas je novi način uvajal prof. Geršak, ki je že pred tem objavil svoje rezulta- te in ti so pokazali, da je pri teh ope- racijah čas pretisnjenja aorte krajši kot pri standardnih operacijah ter da bolnike veliko lažje in hitreje odvaja-

jo od zunajtelesnega krvnega obtoka.

Nikjer pa ni bilo jasno dokazano, da je zaščita srca pri teh operacijah boljša kot pri klasičnih. V literaturi so se že pojavljali članki, ki so primerjali ti dve vrsti operacij, vendar so bile skupine bolnikov različne; pri nekaterih je šlo za zamenjavo ene zaklopke, pri drugih za več zaklopk, pri tretjih spet za kom- binacijo s kirurško revaskularizacijo.

Iz teh rezultatov je bilo težko pote- gniti konkretne zaključke. To je veliko raziskoval prof. Salerno iz Miamija, saj sam operira skoraj vse paciente na delujočem srcu, vendar on uporablja nekoliko drugačen način perfuzije kot pri nas.

»Urgenca mi je vedno ležala, saj takoj vidiš učinek;

urgentna medicina je dinamična disciplina, enako kot kirurgija.«

UK CL smo l jud je

Poleg rednega dela se asist. dr. Trunk ukvarja tudi z gorskim reševanjem.

Alpinizem je njegova ljubezen še iz srednješolskih dni.

Bolnike, ki so bili pripravljeni sodelo- vati v raziskavi, in so bili pri nas kan- didati za zamenjavo aortne zaklopke, smo razdelili v dve skupini; eni so bili operirani na delujočem srcu, druga skupina pa je bila operirana na klasi- čen način. Bolnikom smo med operaci- jo in po njej vzeli več vzorcev krvi in v njih določili markerje ishemije miokar- da, kot sta troponin in laktat. Veliko so mi pri izvedbi meritev pomagali tudi ostali sodelavci z oddelka, kirurgi, ki so operirali bolnike, sestre, inštru- mentarke, perfuzionisti in študentje, za kar se jim lepo zahvaljujem.

Na koncu smo ugotovili, da je v skupini operiranih bolnikov na delujočem srcu povprečna pooperativna koncentraci- ja troponina višja. Glede na objavljene metaanalize v literaturi, ki so pokaza- le, da je raven troponina prognostič- ni dejavnik za kratko in srednjeročno preživetje, smo zaključili, da je ta na- čin zaščite srca pri zamenjavi aortne zaklopke slabši.«

Je bil vaš doktorat deležen pomembnih objav in ali ste na tem področju prvi, ki je prišel do takšnega dognanja?

»Izsledke raziskave smo objavili v re- viji Journal of Heart Valve Disease, komentar članka pa je napisal prof.

Salerno. Mislim, da to ni bilo neko re- volucionarno odkritje in tudi nismo

bili prvi, ki smo to raz- iskovali, je pa bila razi- skava narejena na precej homogeni skupini bolni- kov, kar je morda njena prednost v primerjavi z drugimi.

Šest mesecev ste se iz- obraževali v Houstonu, bili ste tudi na obisku pri dr. Salernu. Ste opazili kakšne razlike med njihovim sistemom in našim?

»V okviru specializa- cije kardiovaskularne kirurgije sem en del kro- žil tudi pri prof. Igorju Gregoriču v Houstonu.

Lahko bi rekel, da smo si po tehnični in strokovni plati precej enaki, sama organiziranost dela pa je malo drugačna. Njihovi specializanti so usmerje- ni k izvedbi večjega šte-

vila opravljenih posegov in so veliko bolj praktično usmerjeni kot pri nas.

Učijo jih samostojnosti, kar je logično, saj morajo takoj po specializaciji iskati delo kot samostojni kirurgi v množici bolnišnic v Ame- riki.«

Ukvarjate se tudi z alpinizmom. Ste tudi član Gorske reševalne službe Slovenije. Kako usklajujete poklic, družino in še poslanstvo reševalca?

»Težko (smeh). Že sam po- klic je povezan z dolgimi delovniki in precej odso- tnosti od družine. Kadar se zgodi še nesreča v go- rah, nas pokličejo, in eden od približno 15 zdravnikov, kolikor nas sodeluje pri reševanju s helikop-

terjem, odide na reševanje. Če sem v pripravljenosti ali pa dežurni v UKC Ljubljana, seveda ne morem iti. Veli- ko reševalnih akcij poteka tudi brez zdravnika, ker enostavno ni dosegljiv, pri čemer velja pohvaliti gorske reše- valce, laike glede medicinske izobraz- be, saj so takrat pod veliko večjim pri- tiskom. Imamo pa v poletnih mesecih organizirano celodnevno dežurstvo na Brniku, da je lahko celotna ekipa takoj na razpolago za reševanje. Je pa alpi- nizem moja ljubezen še iz srednješol- skih dni.«

15

UK CL smo l jud je

16

UK CL smo l jud je

Zahvala donatorjem

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V

odstvo UKC Ljubljana se je marca na slavnostni pri- reditvi zahvalilo donatorjem za njihovo finančno pomoč v letu 2011. Leta 2011 so donatorji, tako pod- jetja kot posamezniki, prispevali več kot tri milijone evrov, s tem pa so po mnenju vodstva opravili izredno plemenito dejanje, saj so omogočili hitrejše izboljšanje pogojev ter ka- kovosti dela naših zaposlenih v dobro vseh naših pacientov.

Sodelovanje z donatorji pomeni podporo pri uresničitvi pri- zadevanj in razvoju največje zdravstvene ustanove, prido- bljena sredstva pa smo v UKC Ljubljana namenili posodablja- nju medicinske opreme, uvajanju najnovejših medicinskih tehnologij in pridobitvi novih strokovnih znanj.

UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova z visoko usposobljenim in motiviranim kadrom. Ker se zavedamo po- membnosti znanja za uspešen razvoj in delovanje zdravstve- ne stroke, se v želji po novih dosežkih in stalnem napredo- vanju prilagajamo izzivom današnjega časa glede zdravstva, pri čemer nam je podpora donatorjev izrednega pomena.

Skrb za stalno nadgradnjo znanja in usposobljenost naših strokovnjakov predstavlja pot do vrhunskih dosežkov pri zdravljenju bolnikov.

Vodstvo se je s priznanji zahvalilo nekaterim največjim do- natorjem, kot so: Johnson & Johnson, GSK, d. o. o, NOVAR- TIS Pharma Services, Merck Sharp & Dohme, ABBOTT Labo- ratories in ROCHE, d. o. o ter naši uspešni športnici Petri Majdič za donacijo aparata KO za pljučne bolezni Interne klinike ter akademskemu slikarju Gašperju Jemcu za pope- stritev delovnega okolja na KO za otroško kirurgijo in inten- zivno terapijo z njegovimi slikami.

Prireditev, ki jo je vodila Nataša Globočnik, smo popestrili s kulturnim programom, pri katerem je sodeloval tudi Kitarski orkester Ljudmila Rusa.

Novinarka Mateja Grošelj je nagrado Evropske komisije dobila s prijavljenim člankom o rekonstrukciji dojke s kalupom, ki jo izvajamo v UKC Ljubljana.

V

ečerova novinarka Mateja Grošelj je s pri- javljenim člankom »Od Lojzeta k Ludviki« o inovaciji pri plastični kirurgiji dobila nagra- do Evropske komisije za poročanje o temah s podro- čja zdravstva in pravic

bolnikov leta 2011. V članku je opisovala re- konstrukcijo dojke z uporabo kalupa, inova- tivne metode, ki jo je v sodelovanju s Fakulte- to za strojništvo razvil prof. dr. Uroš Ahčan iz Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo Ki- rurške klinike. »Kirurg Ahčan je razmišljal o tem, kako pacientki, ki so ji zaradi raka odre- zali dojko, narediti čim bolj podobno novo doj- ko. Kako priti do modela ali kalupa sosednje zdra- ve dojke, po katerem bi v operacijski dvorani lastno tkivo bolnice preoblikovali v novo dojko, ki bo kopija zdrave,« novinarka v član-

ku opisuje razmišljanje prof. dr. Uroša Ahčana. Zna- nje s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je prispevalo k razvoju rekonstrukcije dojke s pomočjo kalupa, osnovane na t. i. vzvratnem inženiringu.

Na razpis Evropske komisije, na katerem je nagrado prejela novinarka Večera, Mateja Grošelj, se je sicer prijavilo 358 novinarjev iz vseh 27 članic EU s 498 članki. Novinarki iskreno čestitamo, ogromno pohva- lo in čestitke pa še enkrat izrekamo tudi kirurgu, prof.

dr. Urošu Ahčanu, in Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Evropska nagrada novinarki, ki je

pisala o metodi

rekonstrukcije dojke

v UKC Ljubljana

Novorojenčkom podarili oblačila

Komplete hlačk in majic so novorojenčki in mamice dobili v okviru donatorskega projekta zavarovalnice KD Življenje »Za prve trenutke. S pravim namenom.«

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Janja Požun

Ž

ivljenjska zavarovalnica KD Življenje, ki praznuje 10.

obletnico Fondpolice (prvega naložbenega življenj- skega zavarovanja v Sloveniji), je ob jubileju obdarila tudi Porodnišnico Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Novoro- jenčkom in njihovim mamicam so polepšali njihove prve sku- pne trenutke, saj so darovali 400 kompletov za novorojenčke – hlačke in majice, ki so potiskani s podobami živali.

»Veseli nas, da se je zavarovalnica KD Življenje ob svo- jem jubileju spomnila tudi na nas. Naši novorojenčki so v izjemni oskrbi, a seveda jim vsaka pozornost, ki so je deležni, polepša prve dni življenja,« je ob tej prilo- žnosti dejala prim. Tanja Blejec, namestnica predstojnice KO za perinatologijo Ginekološke klinike.

Urša Vozelj, glavna medicinska sestra KO za perinatologijo Ginekološke klinike; Nevenka Brolih, glavna medicinska sestra Ginekološke klinike;

Dragana Miklavič, nadzorna medicinska sestra pooperativnega oddelka, KO za perinatologijo; prof. dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor Gineko-

loške klinike; Matija Šenk, predsednik uprave KD Življenje; prim. dr. Tanja Blejec, namestnica predstojnice KO za perinatologijo Ginekološke klinike.

V

Pediatrični kliniki UKCL smo 1. marca 2012 gostili svetov- no priznano pianistko Tatjano Kaučič. Tatjana Kaučič že od leta 1994 dalje ustvarja v duetu z možem, klarinetistom Dušanom Sodjo pod imenom Duo Claripiano. Oba sta štu- dirala komorno glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, bila dobitnika

Glasbena pravljica -

Jurčkove igrače v Pediatrični kliniki

Prešernove nagrade in magistrira- la na sloviti Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Sodelujeta tudi z Orke- strom Slovenske filharmonije in kon- certirata po Sloveniji in Evropi.

Za otroke sta skupaj z nastopajoči- ma gostoma pripravila prav posebno glasbeno pravljico o Jurčkovih igra- čah. Jurček se je preveč posvečal ra- čunalniku in igrače so se razjezile … Upodobiti sta jo poma-

gala pravljičar Janko in Manca Kosi. Prav za to prireditev smo usposo- bili tudi pianino v Pedi- atrični kliniki, ki je že dlje časa sameval.

Prireditev je obiska- lo zelo veliko otrok in staršev, ki so bili zelo zadovoljni in so pra- vljico pohvalili.

Brez sodelovanja vzgojiteljic ter uči- teljev prireditev seveda ne bi bila tako dobro obiskana.

Zadovoljstvo otrok nam daje spod- budo, da bomo s podobnimi prire- ditvami nadaljevali, saj so umetniki naklonjeni bolnim otrokom ter mla- dostnikom in jim želijo tudi v bodoče popestriti bivanje v bolnišnici.

»Za prve trenutke.

S pravim namenom.«

17

Utrip UK CL

18

Utrip UK CL

Razstava

zobozdravnice in

»spopad harmonik«

– mednarodno uveljavljenih harmonikarjev

Ksenija Slavec Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

R

azstavišče UKC Ljubljana je ob tednu boja pro- ti raku in ob dnevu žena napolnila neprekosljiva igra odličnih harmonikarjev, dua Miha Debevca na diatonični harmoniki in Tomaža Rožanca na klavirski harmoniki. Svoj nastop sta poimenovala »spopad har- monik« in bilo je kaj slišati. V razstavišču se je trlo zbra- nih, slike zobozdravnice Zorke Svatina Ciman iz osrednje galerije pa so navdušile vse zbrane. Ker smo bili v času tedna boja proti raku, je zbrane pozdravila predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, prim. Marija Ve- gelj Pirc, malo galerijo pa so zapolnila dela onkoloških bolnic Angele Pozderac in Vere Žagar, ki tudi s slikar- stvom premagujeta bolezen.

Harmonikarja Miha Debevec in Tomaž Rožanec sta z vrhunsko igro navdušila številne zbrane v razstavišču UKC Ljubljana (foto: Tea Šulek).

A

rterijska hipertenzija (visok krvni tlak) je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično prizadetost in okvaro žil na sploh. Naši stro- kovnjaki so predstavili novo metodo zdravljenja, ki pa ni primerna za vse bolnike, ampak za tiste hude obli- ke, če zdravljenje z zdravili ni uspešno. Z uspešnim zdravljenjem zmanjšamo tveganje za možgansko kap približno za polovico, za srčno-mišični infarkt manj, vendar še vedno pomembno, prehod v hudo obliko hipertenzije preprečimo skoraj v celoti in bistveno zmanjšamo tveganje za srčno popuščanje. Tudi ledvič- nega popuščanja je ob dobrem nadzoru hipertenzije bistveno manj.

Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hiper- tenzijo Interne klinike UKC Ljubljana, je povedal, da zdra- vljenje arterijske hipertenzije temelji na zdravem načinu življenja in v večini primerov hkrati na zdravljenju z zdra- vili. Kljub številnim zdravilom, ki jih imamo na razpolago, pa to še vedno ni zadovoljivo. V Sloveniji je približno 32 odstotkov bolnikov z zdravljeno arterijsko hipertenzijo za- dovoljivo zdravljenih in torej dosegajo ciljne vrednosti, ki so v povprečju pod 140/90 mmHg. Ta odstotek uspešnosti je podoben kot v zahodnoevropskih državah.

Kot pri vsakem načinu zdravljenja je treba poleg ugodnih učinkov vrednotiti tudi morebitne stranske – neugodne učinke. Ker gre pravzaprav za invaziven poseg, lahko pri- čakujemo zaplete takoj po posegu pa tudi kasneje. Že omenjene raziskave kažejo, da je poseg izredno varen, do zdaj ni opisanega niti enega resnega zapleta, ki bi bil lahko povezan s posegom. Seveda pa zaplete lahko priča- kujemo tudi kasneje, zato imamo pri indikaciji za ta poseg še posebej stroga merila. Poseg je smiseln, če je tveganje za zaplete neurejenega krvnega tlaka večje kot dosedanje vedenje o tveganju zaradi posega samega. Zdravljenje z renalno denervacijo pri bolnikih z odporno hipertenzijo je dolgoročno nedvomno stroškovno učinkovito, saj po pose- gu dosegamo ciljne vrednosti krvnega tlaka z manj zdravili in verjetnost, da bo prišlo do morebitnih zapletov in posle- dičnega zdravljenja le-teh, je bistveno manjša.

Zdravljenje odporne

hipertenzije z renalno

denervacijo

»Postanek je pomembnejši od poti«

Petina prometnih nesreč je posledica zaspanosti

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

L

etošnji svetovni dan spanja, ki je v Sloveniji potekal pod okri- ljem Mednarodne zveze za me- dicino spanja (WASM), smo obeležili s sloganom »Postanek je pomemb- nejši od poti«. Motnje spanja so na splošno zelo pogoste in predstavlja- jo globalen zdravstveni problem, saj po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov celotne populacije in s tem pomembno vplivajo na kakovost življenja. Do zdaj je opisanih okrog 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas. Čezmer- na dnevna zaspanost je tudi vzrok za petino prometnih nesreč in nesreč na delovnem mestu.

Dvajset odstotkov vseh prometnih nesreč je posledica zaspanosti

Odrasli med 18. in 29. letom pogoste- je vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pa za volanom zaspijo pogoste- je kot ženske. V današnji družbi vedno več ljudi dela v izmenah ali ponoči, zato je med njimi več takih, ki vozijo na delo in z dela zaspani, kot med tistimi, ki delajo samo

podnevi.

Pomanjkanje

spanja znatno poveča tveganje, da bo prišlo do prometne nesreče. Čim bolj človeku primanjkuje spanja, tem

večja je nevarnost, da se bo kaj pripe- tilo. Znano je, da so ljudje, ki ponoči spijo šest do sedem ur, dvakrat pogo- steje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo osem ur, medtem ko so ljudje, ki ponoči spijo manj kot pet

ur, štiri- do petkrat pogosteje udeleže- ni v prometnih nesrečah. Reakcijski čas oseb, ki so neprekinjeno budne osem- najst ur, je možno primerjati s časom tistih, ki imajo v krvi 0,05–0,01 alko- hola. Tisti, ki so neprekinjeno budni več kot 24 ur, pa so primerljivi z opitimi osebami, ki bi jim namerili v krvi 0,08 ali več alkohola.

Motnje spanja pogosto ostajajo neprepoznane

Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, predse- dnica Slovenske skupine za spanje, s Kliničnega inštituta za klinično nevro- fiziologijo Nevrološke klinike UKC Lju- bljana, je povedala, da med odraslimi,

Utrip UK CL

ki imajo otroke, vozi zaspanih kar 59 odstotkov, medtem ko jih je med tisti- mi, ki nimajo otrok, med vožnjo zaspa- nih 45 odstotkov. Odpiranje oken in poslušanja radia ali glasbe med vožnjo ne pomaga zmanjšati zaspanosti, zato

udeležencem v prometu priporočamo, da takoj, ko začutijo zaspanost, usta- vijo vozilo na počivališču ter si pri- voščijo 15 do 20 minut spanja ter dve skodelici kave, preden nadaljujejo pot.

Namen svetovnega dneva spanja je bil zato osveščanje tako posameznikov kot strokovne javnosti, saj motnje spa- nja pogosto ostajajo neprepoznane, njihovo zgodnje odkrivanje pa je po- membno za uspešno zdravljenje. Zave- danje in osveščanje javnosti o motnjah spanja je zato pomembna preventivna dejavnost v vseh državah na svetu.

»Pomanjkanje spanja znatno poveča tveganje,

da bo prišlo do prometne nesreče.

Čim bolj človeku primanjkuje spanja, tem večja je nevarnost, da se bo kaj pripetilo.«

19

20

Strokovnjaki spregovorili o novostih pri infektologiji

Cepljenje danes še vedno predstavlja najučinkovitejšo zaščito pred nekaterimi okužbami

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

V

UKC Ljubljana je marca pote- kal infektološki simpozij, na katerem so strokovnjaki spre- govorili predvsem o novostih glede protimikrobnega zdravljenja in prepre- čevanja okužb s cepljenjem. Najbolj iz- postavljene so bile teme, ki so v Slove- niji še posebno aktualne: ošpice, ki so v ospredju zaradi zmanjšanja preceplje- nosti v evropskih državah, klopni me- ningoencefalitis, ki zaradi razširjenosti v Sloveniji zahteva hitrejše ukrepanje, nedavno uvedeno cepljenje proti HPV ter cepivo proti pnevmokokom.

D

elavnica, ki je potekala od 15. do 17. marca 2012, je bila na- menjena zdravnikom intenzivistom, radiologom in nevrologom ter drugim zdravnikom v intenzivnih terapijah, ki izvajajo te- ste možganske smrti. Pri izvedbi predavanj in praktičnega dela so so- delovali priznani domači in tuji strokovnjaki, ki so aktivni udeleženci pri izvajanju postopkov ugotavljanja možganske smrti. Praktični del je potekal v novem simulacijskem centru UKC Ljubljana in na oddelku Cen- tralna intenzivna terapija UKC Ljubljana. Delavnice so se udeležili tako strokovnjaki iz UKC Ljubljana kot

iz Hrvaške, Italije, Avstrije ter Španije in Amerike.

Prim. dr. Danica Avsec Letonja, dr. med., svetnica, direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, je ob večerni slovesnosti poudarila: »V desetih letih dela se je jasno izoblikovalo naše poslanstvo. Vpeti smo v širši evropski prostor in sodelujemo s številnimi mednarodnimi ustanovami. Vsem sodelavcem in tistim, ki so nam na tej poti pomagali, se najlepše zahvaljujem.«

Utrip UK CL

Deseta obletnica SLOVENIJA-TRANSPLANTA obeležena z mednarodno učno delavnico

Organizacija mednarodne učne delavnice o diagnostiki možganske smrti in 3. srečanje nacionalnih kontaktnih točk v okviru Zdravstvene mreže JVE – »Regional Health Development Centre

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

Strokovnjaki ugotavljajo, da so danes kljub temu, da obstajajo učinkovita ce- piva, ki nas lahko zaščitijo pred marsika- terimi nalezljivimi boleznimi, še vedno prisotni strah in zadržki do cepljenja.

Resen problem danes še vedno pred- stavljajo ošpice. Strokovnjaki opozar- jajo, da so potrebni učinkovitejši načini sporočanja dejstev o resnosti ošpic in koristih cepljenja zdravstvenim stro- kovnjakom ter laični javnosti. Cepljenje je prav tako pomembno pri zaščiti proti HPV, preprečevanju raka materničnega vratu ter ostalih malignih in benignih bolezni, ki jih povzročajo HPV. Velik del

simpozija je bil namenjen tudi klopnemu meningoencefalitisu (KME), virusni bo- lezni osrednjega živčevja, ki jo prenaša- jo okuženi klopi v Evropi. Med evropski- mi državami je imela Slovenija v zadnjem desetletju kar štirikrat najvišjo prijavno incidenco KME in se po stopnji oboleva- nja na vrhu izmenjuje z baltskimi država- mi. Bolezen lahko pusti tudi dolgotrajne posledice, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Za učinkovito zaščito pred KME je priporo- čljivo popolno osnovno cepljenje, za ka- terega so potrebni trije odmerki cepiva po shemi 0, 1–3 in 6–12 mesecev. Zašči- ta se ohranja z nadaljnjimi poživitvenimi odmerki cepiva.

Mojca Dolinšek in doc. dr. Tatjana Lejko

O

b mednarodnem dnevu higiene rok, 5. maj, tudi v UKC Ljubljana načrtujemo več promocijskih aktiv- nosti z možnostjo učenja in preverjanja ustrezne tehnike razkuževanja rok. Članice kolegija higienikov UKC Ljubljana bodo na vidnih mestih organizirale infotočke, kjer bodo mimoidoče dodatno motivirale za higieno rok. Za za- poslene mimoidoče bo posebna stojnica, kjer bodo preverili svoje znanje o petih trenutkih za higieno rok, ki jih morajo upoštevati vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki prihajajo v stik z bolnikom in njegovo bližnjo okolico.

Aktivnosti bodo letos potekale v ponedeljek, 7. maja, v do- poldanskem času na različnih lokacijah: v avli glavne stav- be UKC Ljubljana, Zaloška 7, na Očesni kliniki, Ginekološki kliniki, Pediatrični kliniki, Nevrološki kliniki, Kliniki za in- fekcijske bolezni in vročinska stanja, v Bolnišnici dr. Petra Držaja in na Kliniki za otorinolaringologijo, kjer bodo higi- eniki – medicinske sestre in sanitarni inženirji predstavljali higieno rok ter odgovarjali na vprašanja mimoidočih.

»Čiste roke rešujejo življenja«

Utrip UK CL

Organizirane bodo še dodatne aktivnosti nadzora nad higi- eno rok po bolniških oddelkih na posameznih klinikah. Vse letošnje aktivnosti bodo potekale pod sloganom »Čiste roke rešujejo življenja«.

Mednarodni dan higiene r

ok poteka pod okriljem Svet ovne zdravstv ene organizaci je

(WHO). Zaposlene in ja vnost že tradicionalno opozarjamo na pomen higiene r

ok v javnih prostorih, posebe j v bolnišnicah.

21

22

Utrip UK CL

Vsi, ki imajo v družinskem krogu nekoga z glavkomom, bi morali okoli 35. leta priti na temeljit pregled, sicer pa po 40.

letu ob predpisu očal za bližino.

»Ne dopustite, da vam glavkom zatemni življenje«

Na Očesni kliniki UKC Ljubljana so govorili o glavkomu, ki je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu – zaradi glavkoma je slepih 4,5 milijona ljudi. Zaradi potuhnjenega poteka bolezni v začetnih fazah polovica zbolelih v razvi- tih deželah ne ve, da ima bolezen, v nerazvitih delih sveta pa je ta delež približno 90-odstoten. Teden od 11. do 17.

marca je bil letošnje leto razglašen za svetovni teden boja proti glavkomu. Bolezen ostaja »skrivni tat vida«.

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

Glavkom ali zelena mrena

Prof. dr. Branka Stirn, dr. med., predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana, je povedala, da je glavkom ali zelena mrena skupina očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vi- dnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa in prenaša vi- dno informacijo do možganov. Glavkom nastane, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Napreduje postopoma brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo do slepote. Kadar se pojavi kot posledica drugih bolezni, ga imenujemo sekundarni glavkom, večina oblik pa je primar- nih in nastanejo brez poznanega vzroka.

Včasih je veljalo, da je krivec za nastanek glavkoma visok očesni tlak. Danes vemo, da lahko zboli posameznik, ki nima previsokega očesnega tlaka. Kljub temu uvrščamo očesni tlak med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma, med katere spadajo še visoka starost, prisotnost bolezni v ožjem dru- žinskem krogu, visoka kratkovidnost in etnični izvor. Vsi, ki imajo v družinskem krogu nekoga z glavkomom, bi morali okoli 35. leta priti na temeljit pregled, sicer pa po 40. letu ob predpisu očal za bližino.

Nekatere oblike so prisotne že ob rojstvu

Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., iz Oddelka za glavkom na Očesni kliniki pa je opozorila, da so nekatere oblike glav- koma prisotne že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu (ju- venilni glavkom). Največkrat se glavkom pojavi po 40. letu, njegova pogostnost narašča s staranjem, pri tem med spo- loma ni razlik. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki poteka brez bolečin, postopno slabšanje vida je neopazno. Pri 40 dve osebi od 1.000 zboli- ta za to obliko, v starosti nad 80 let pa od štiri do pet oseb

na sto prebivalcev. Diagnozo lahko postavi le zdravnik z na- tančnim pregledom, ki vklju- čuje pregled očesnega ozadja (oftalmoskopija), z merjenjem

očesnega tlaka in določitvijo vidnega polja.

Okvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, je nepovratna.

Sodobna medicina lahko marsikaj naredi na področju glav- koma, pomembno je le, da ga pravočasno odkrijejo. Z zdra- vili (očesnimi kapljicami) ali operacijo (klasično kirurško ali lasersko) ustavimo ali upočasnimo nadaljnje slabšanje vida, zato je ključno zgodnje odkrivanje bolezni, saj le tako ome- jimo njeno napredovanje

do stopnje, ko je kakovost življenja zaradi slabega vida ali celo slepote moč- no okrnjena. Pomembno je samotestiranje vidne- ga polja, saj glavkom poteka velikokrat asime- trično. Pokrijemo si eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je

najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je

vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko in kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Vendar pa le očesni zdravnik lahko ugotovi glavkom v zgodnji fazi bolezni in svetuje, kako pravilno ukrepati.

»Okvara

vida, ki je nastala zaradi glavkoma, je nepovratna. Sodobna medicina lahko marsikaj naredi na področju glavkoma, pomembno je le, da ga pravočasno odkrijejo.«

Zdravo oko.