INTERNO INTERNO

Mednarodna kon ferenca o čezmejnem zd ravstvu v organizaciji UKC L jubljana

Noše nje u nifor m v pol etnih m esec ih

NAGR ADNA KRIŽAN KA AKT UAL NO:

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Avgust 2012 | številka 04

»Lepa beseda in nasmeh veliko

pomenita«

INTERNO INTERNO

UKCL smo ljudje:

02

21

KUD UKC Ljubljana podarja slike

22

Poslovilni glasbeni nastop prof. dr. Kornhauserja

23

Selitev dovoza za reševalna vozila

23

Diabetološke ambulante na novi lokaciji

24

VII. športne igre slovenskih bolnišnic

24

Povabilo k sodelovanju:

Center za mediacijo

PREBERITE

25

»Z uroginekologijo smo

v Sloveniji orali ledino«, pogovor s prof. dr. Božom Kraljem

27 POGLED NAZAJ

Revmatolog dr. Filip Terč, začetnik apiterapije in predhodnik

znanstvene imunologije

29 NAGRADNA KRIŽANKA

30 ANKETA

Ali ste se kdaj udeležili bolnišničnih športnih iger?

31 KAJ MENIJO O NAS

Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo

Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelova- li pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasneje do 10.

septembra 2012. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fo- tografij, primernih za objavo. Pri- spevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost fonta 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2.500 znakov s presledki vred. Fotografije odda- jajte posebej (ne v besedilu) v di- gitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

04

24 25

03 ^UVODNIK 06

04 KDO SMO MI

Nova simulacijska učilnica na Ginekološki kliniki

06

Prenova Inštituta za medicinsko rehabilitacijo s pomočjo formule tretjin

AKTUALNO

07

Še večje varčevanje z denarjem

08

Oktobra mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja

10

Poletne temperature in nošenje uniform

12

Priprave v UKC Ljubljana na predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije

13

Priprave v UKC Ljubljana na obisk ocenjevalcev za priznanje RS za poslovno odličnost

UKCL SMO LJUDJE

14

»Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita« Intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

15

Ob upokojitvi Tatjane Kos

16

Pogovor z Radetom Vučkovičem:

"Organizacija je dinamičen proces"

UTRIP UKCL

17

Z Oddelkom za kirurške

okužbe sodelovali na EWMI 2012

18

17. srečanje prezgodaj rojenih otrok v Mostecu

19

Ribič Pepe in čarovnije za otroke

20

Urejen dostop za invalide in načrti za kolesarnico

20

Knjiga: Misli, ki jokajo

21

Prenovljene sobe za paciente, ki potrebujejo intenzivno nego

KAZALO

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Avgust 2012, številka 04

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Darinka Klemenc, dipl. m. s.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič, Photl.com, Dreamstime in drugi;

Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Grafika Gracer d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

INTERNO

Dragi sodelavci, spoštovani bralci!

P

oletni čas je namenjen prebiranju lahkotnejših tem – optimizmu. Kljub temu ne morem mimo aktualnih tem, do katerih prihaja zadnje mesece v slovenskem zdravstvu. Ves čas smo namreč pod pritiskom javnosti in (zdra- vstvene) politike, da moramo biti še bolj gospodarni, da moramo tudi v javnem sektorju prevzeti svoje breme gospodarske recesije, ki je zajela realni sektor. Seve- da želim našemu gospodarstvu vse najboljše in čim hitrejše okrevanje, kljub temu pa ne morem mimo dveh dejstev. Prvo, ki je morda nekoliko populistično, je, da v javnem sektorju, še posebej pa v zdravstvu, recesije nismo niti povzročili niti nismo kakor koli krivi zanjo. Celo nasprotno – smo edini del javnega sektorja, ki je tudi v času recesije v zadnjih letih deloval izključno na podlagi lastnih virov in ni nič prispeval k splošnemu zadolževanju v državi. Delno se je namreč izpad prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kril iz njegovih lastnih re- zerv, ustvarjenih v času gospodarske konjunkture, delno pa smo breme nosili z znižanjem cen zdravstvenih storitev. Cene so se leta 2009 in 2010 znižale za 10 odstotkov. V UKC Ljubljana smo se temu prilagodili, ne da bi pri tem kakor koli ogrozili program javnega zdravstva. Drugo dejstvo pa je, da ima realni sektor te- žavo s povpraševanjem po svojih storitvah in proizvodih: ne morejo jih prodati. V zdravstvu glede tega ni težav. Povpraševanje po naših storitvah je enako kot pred recesijo. Krivično je torej kakor koli obsojati zdravstvo za težke razmere v gospo- darstvu in od nas ostro zahtevati, da tudi mi nosimo breme recesije. Da znižujemo svoje stroške, da znižujemo plače, da zmanjšujemo število zaposlenih – kljub temu se je to ponovno zgodilo. Cene zdravstvenih storitev so se z Aneksom k Splošnemu dogovoru znižale za 4,5 odstotka, pri tem pa se od nas pričakuje (zahteva), da de- lamo enako kot prej ali celo več in da se kakovost naših storitev ne sme zmanjšati.

Kljub tej sprevrženi logiki se v UKC Ljubljana zavedamo svojega poslanstva v slo- venskem prostoru. Smo zadnja zdravstvena ustanova, v kateri bolniki in njihovi svojci lahko poiščejo pomoč, in stali jim bomo ob strani. Še naprej se bomo trudili, da bo prepoznana naša vloga vodilne zdravstvene ustanove. Pospešeno se pripra- vljamo na leto 2014, ko bo sproščena možnost zdravljenja bolnikov iz drugih držav in v drugih državah. Prepoznavamo izzive. Naj omenim le dve dejavnosti v zvezi s tem, o katerih lahko preberete tudi v tej številki. Pospešeno se pripravljamo na mednarodno akreditacijo, ki bo za nas pomenila priznanje in nas dodatno učvr- stila v krogu najboljših. Ponovno smo se prijavili tudi za slovensko nagrado za poslovno odličnost. Drugi tak dogodek pa je organizacija mednarodne konference o čezmejnem zdravstvu letos oktobra.

Prijetno branje te številke in lepe počitnice vam želim.

Uvodnik

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL

04

Nova simulacijska učilnica

na Ginekološki kliniki

S simulacijskim učenjem želimo stari vzorec medicinskega izobraževanja zamenjati z novim, za bolníce varnejšim usposabljanjem študentov, medicinskih sester in babic ter ginekologov in

porodničarjev

Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med.

Junija smo imeli na Ginekološki klini- ki uradno odprtje simulacijske učne enote za ginekologijo in porodništvo.

Nastala je kot uresničitev terciarne- ga projekta Simulacijsko učenje in preverjanje obvladovanja veščin ter v sodelovanju s Katedro za ginekolo- gijo in porodništvo Medicinske fakul- tete v Ljubljani. Obsega tri učilnice in je umeščena v obnovljene prostore v stari stavbi nekdanje babiške šole.

Namenjena je teoretičnemu in prak- tičnemu učenju študentov medicine in zdravstvene fakultete, speciali- zantom ginekologije in porodništva ter vsem poklicnim skupinam, ki so zaposlene na Ginekološki kliniki.

»Pripravljamo pa organiziran sistem učenja in preverjanja obvladovanja veščin za vse poklicne skupine.«

Vsebine učenja so za zdaj pripravljene le za izvajanje kliničnih vaj za študente

Simulacije urgentnih stanj, učenje kli- ničnih primerov in veščin na modelih so vse pomembnejše v izobraževanju študentov, zdravnikov in vsega medi- cinskega osebja. Prav tako prihaja v ospredje tudi sprotno vrednotenje in preverjanje usposobljenosti. Učenje s pomočjo simulacij je učinkovitejše in dokazano izboljša varnost bolnikov.

Posebej pomembno je uvajanje simu- lacijskega učenja v veje medicine, kjer so urgentna stanja razmeroma redka, pravočasni in pravilni ukrepi pa bi- stveno izboljšajo izid. Porodništvo za- gotovo sodi med specialnosti, v kate- rih je učenje na modelih in treniranje

simuliranih situacij bistveno. Zato smo tudi na Ginekološki kliniki želeli uvesti organiziran sistem učenja in preverja- nja obvladovanja veščin s pomočjo si- mulacij. Za zdaj so vsebine učenja pri- pravljene le za izvajanje kliničnih vaj za študente medicine, pripravljamo pa organiziran sistem učenja in preverja- nja obvladovanja veščin za vse poklic- ne skupine. Leta 2008 smo ustanovili skupino TUPS (treniranje urgentnih porodniških stanj). Skupina že pri- pravlja programe delavnic po vzoru podobnih tečajev v tujini (predvsem ALSO – Advanced Life Support in Ob- stetrics, in MOET – Managing Obstetric Emargencies and Trauma). Njeno delo nameravamo v naslednjih letih razši- riti in ustrezno izobraziti inštruktorje za svoje področje.

Kdo smo mi

»Porodništvo zagotovo sodi med specialnosti, v katerih je učenje na modelih in treniranje simuliranih situacij bistveno.«

Simulacijski način je za bolníce varnejši način usposabljanja

Vse tri učilnice smo opremili z osnovni- mi modeli za učenje ginekološko-poro- dniških kirurških posegov (oskrba me- diolateralne epiziotomije in poškodbe analnega sfinktra) in diagnostičnih ali terapevtskih postopkov (amniocen- teza in kordocenteza, katetrizacije sečnega mehurja, katetrizacija žil na skalpu novorojenčka). Posebne lutke so namenjene učenju porodniške in gi- nekološke propedevtike, vodenju nor- malnega poroda in poroda v medenični vstavi, učenju vakuumske ekstrakcije ploda, kleščnega poroda in posegov ob zastoju ramen. Opremljeni smo tudi za učenje oskrbe novorojenčka. Učilnice dopolnjujejo statični didaktični mo- deli in številni plakati.

S simulacijskim učenjem želimo stari vzorec medicinskega izobraževanja za- menjati z novim, za bolnice varnejšim usposabljanjem študentov, medicin- skih sester in babic ter ginekologov in porodničarjev. Učenje vedno pomeni tudi učenje na lastnih napakah. Zato je za varstvo bolnikov bistveno, da se zdravstveni delavec v fazi učenja naj- prej sreča s postopki in posegi v simuli- rani situaciji, pri čemer napake ne bodo usodne in bodo z vidika izobraževanja celo dobrodošle ter razmeroma objek- tivno ovrednotene. Tak način izobraže- vanja poveča zadovoljstvo zaposlenih in bolnikov, vse to pa dolgoročno vodi tudi do zniževanja stroškov.

Dobrodošli v naši simulacijski učni enoti!

Vse tri učilnice so opremljene z osnovnimi modeli za učenje ginekološko-porodniških kirurških posegov.

05

Kdo smo mi

06

Prenova Inštituta za medicinsko

rehabilitacijo s pomočjo formule tretjin

Zaposleni so našli formulo tretjin za prenovo: tretjino sredstev je prispeval KO za travmatologijo, drugo tretjino IMR, tretjo pa donatorji

Jasmina Beličič, vodja tima fizioterapije in delovne terapije rehabilitacijske enote KO za travmatologijo

P

rostor fizioterapije in delovne terapije na stari travmatološki kliniki je kazal resne znake do- trajanosti; tla so se na več mestih ob- rabila do betonske podlage in starejši ljudje z nezmožnostjo dvigovanja nog so se z drsajočim korakom spotikali ob razpokane robove, omare za fiziotera- pevtske in delovnoterapevtske pripo- močke so se slabo zapirale, odprte pa so predstavljale nevarnost za poškod- be zaposlenih, ventili nikoli dokončno napeljane hidroterapije so zasedali vso steno in jo tako naredili neuporabno za kar koli drugega.

Zaposleni v rehabilitacijski enoti smo začeli iskati način, kako priti do pre- nove, v katero bi vsi vpleteni vložili manj, dobili pa več. Tako se je decem- bra 2011 porodila ideja o finančni kon- strukciji tretjin: tretjino prispeva KO za travmatologijo, tretjino Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in tre- tjino donatorji. Zavihali smo rokave in uspeli! Vodilni obeh inštitucij, KO travmatologije in IMR, so imeli velik posluh in s potrebnimi podpisi papir- jev omogočili delno obnovo, terapevti pa smo zbrali donatorska sredstva za dokončno obnovo.

V ponos vsem trem stra- nem je, da je prvi tak poseg, v katerega je malokdo verjel, zaživel do svojih zadnjih potan- kosti, in to v teh nesta- novitnih časih recesije, rezanja prepotrebnega bolnikom in stimulacij zaposlenim.

Formula torej deluje, pravzaprav je zelo upo- rabna! Na kratko povze- to: začelo se je v mrazu, vetru, snegu. Potekalo je v dežju, grmenju,

megli. Zaključilo se je v soncu, brez- vetrju, mavričnosti. Zato ni naključje, da je prostor potopljen v pastelne ru- mene barve. Zasijal je v novi podobi ustvarjalne zračnosti, funkcionalne prostornosti in predvsem spodobnosti za bolnike.

Na začetku junija 2012 je fiziotera- pevtski in delovnoterapevtski prostor dočakal uradno otvoritev, ko je pred- stojnik KO za travmatologijo Kirurške

»Zavihali smo rokave in uspeli!

Vodilni obeh inštitucij, KO travmatologije in IMR, so imeli velik posluh in s potrebnimi podpisi papirjev omogočili delno obnovo, terapevti pa smo zbrali donatorska sredstva za dokončno obnovo.«

Zahvalo namenjamo:

• vodilnemu kadru obeh inštitucij, ki so z racionalnimi odobritvami pripomogli k uspehu: prof. dr.

Matjažu Veselku, dr. med., predstojniku KO za travmatologijo, Nevenki Vretenar, viš. med. ses., univ. dipl. org., pomočnici glavne med. ses. KO za travmatologijo, asist. dr. Nataši Kos, dr. med., predstojnici IMR, Bogdani Sedej, dr. med., vodji rehabilitacijske enote za travmatologijo IMR, Mileni Klopčič, dipl. fiziot., vodji FT in DT IMR;

• posameznicam IMR, ki so spretno usmerile in pripeljale donatorska finančna sredstva v UKC Ljubljana:

Jasmini Beličič, dipl. fiziot., vodji rehabilitacijskega tima, Tanji Turk, višji fiziot., Suzani Zakrajšek, dipl. del. ter., koordinatorki IMR za kakovost, in Andreji Štalcar Boltežar, dipl. fiziot.;

• vsem neimenovanim v našem inštitutu za ustvarjalnost in oplemenitenje idej, za vso prispevano delo v velikih, predvsem pa v tisočerih malenkostih, tudi zunaj delovnega časa;

• donatorjem, s pomočjo katerih smo zbrali 12.000 evrov sredstev (Elnet, d.o.o.; Kastor medical dental, d.o.o.; Cestel, d.o.o.; Meganet, d.o.o.; Stane Štalcar; Proloco Medico, d.o.o.; Nelit, s. p.; Experta,

d.o.o.; Mic Mengeš, d.o.o.; Stava, d.o.o.; Vodoterm, d.o.o.; Boles, d.o.o).

Od leve proti desni: Bogdana Sedej, dr. med., namestnica predstojnice Inštituta za medicinsko rehabilitacijo, prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., predstojnik KO za travmatologijo, Jasmina Beličič, dipl. fiziot., vodja rehabilitacijske enote fizioterapevtov in delovnih terapevtov na KO za travmatologijo.

klinike, profesor dr. Matjaž Veselko, slavnostno prerezal rdeči trak, pri vseh slišanih govorih pa so poplesava- le besede zadovoljstva. Zdi se majhna pridobitev za UKC Ljubljana, za trav- matološke bolnike in IMR ter KO za trav- matologijo pa je pridobitev ogromna.

Kdo smo mi

Še večje varčevanje z denarjem

Aneks k splošnemu dogovoru, ki je bil sprejet konec junija, je dodatno znižal cene zdravstvenih storitev, to pa za UKC Ljubljana pomeni, da bo treba še bolj varčevati

Ksenija Ševerkar

K

onec julija so se vsi strokovni direktorji, poslovni direktorji, predstojniki samostojnih klinik in inštitutov ter vodje dejavnosti sku- pnega pomena sestali na izrednem po- slovnem odboru, na katerem so obrav- navali še bolj zaostreno finančno sliko, s katero se spoprijemajo bolnišnice. S sprejetjem Aneksa k splošnemu dogo- voru je namreč vlada še za dodatne tri odstotke znižala cene zdravstvenih storitev. Za našo bolnišnico to pome- ni dodatno zaostritev likvidnostnih težav. Da bi se izognili najslabšim mo- žnim scenarijem, so člani poslovnega odbora sprejeli te sklepe:

V UKC Ljubljana nabavljamo cenejše zdravstvene materiale.

Vodstvo, strokovni direktorji, poslovni direktorji in predstojniki samostojnih klinik/inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena so se strinjali, da je treba izjemno preudarno naročati materiale. Nabor ustreznih materialov je določen po strokovnih merilih iden- tov, v rokah posameznih predstojnikov pa je, da stroške na teh področjih zni- žajo. Materiali bodo še vedno zado- ščali vsem predpisom in bodo na ravni razvitih držav (dejstvo je, da številne druge razvite države izbirajo precej cenejše materiale kot mi).

Predstojniki posa- meznih enot nepo- sredno bdijo nad naročanjem storitev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in so odgovorni zanj.

Strošek za storitve Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, za katere v UKC Lju- bljana na letni rav-

ni porabimo približno 15 milijonov evrov, je v zadnjem letu narasel kar za 25 odstotkov, kar je nerazumljivo pri enakem številu zdravljenih paci- entov. Zbrani na poslovnem odboru so se strinjali, naj predstojniki skrbneje spremljajo in nadzorujejo naročanje storitev MF.

S 1. septembrom začne veljati nov način/vrednotenje izvajanja nepre- kinjenega zdravstvenega varstva in s tem uskladitev števila dežurnih mest s Pravilnikom o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa v UKC Ljubljana.

Novo vrednotenje izvajanja nepre- kinjenega zdravstvenega varstva bo prineslo drugačno plačilo zaposlenih, ki delajo v enotah, kjer izvajajo nepre- kinjeno zdravstveno varstvo. Delovni dan bo tako po novem razdeljen v tri izmene, pri čemer bo zadnja, nočna izmena – od polnoči do osme ure zju- traj, ko je obremenitev manjša od 60

odstotkov –, plačana kot dežurna služ- ba in ne več v obliki nadur. Ob vikendih bosta kot dežurna služba plačani po- poldanska in nočna izmena. Izvedeni ukrep temelji na analizi, ki je pokazala, da je obremenitev v nočnem času pre- cej manjša od 60 odstotkov. Zbrani na poslovni konferenci so podprli sklep strokovnega sveta, da je treba pripra- viti racionalizacijo števila dežurnih mest in število uskladiti s pravilnikom.

07

Aktualno

Dodatne informacije:

Služba za izobraževanje in razvoj kadrov:

Bojan Veberič (bojan.veberic@kclj.si ali 01 522 9020) in Tina Kofler (tina.kofler@kclj.si ali 01 522 9022).

Pomočnica generalnega direktorja za upravno-pravne zadeve: Meta Vesel Valentinčič (meta.veselvalentincic@

kclj.si ali 01 522 4477).

08

Oktobra mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja

UKC Ljubljana oktobra organizira mednarodno konferenco Zdravstvo brez meja, s katero želimo opozoriti na pomen prihajajočih sprememb, ki nas čakajo z uveljavitvijo nove evropske direktive o prostem pretoku pacientov

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

UKC Ljubljana 25. in 26. oktobra 2012 v Festivalni dvo- rani na Bledu organizira dvodnevno mednarodno kon- ferenco Zdravstvo brez meja, njena tema bo uveljavitev nove evropske direktive o prostem pretoku pacientov – direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Številni mednarodni strokovnjaki bodo na njej spregovorili o pomenu priha- jajočih sprememb, ki nas čakajo. Nova direktiva ureja pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogo- ča prost pretok pacientov, za posamezne zdravstvene izvajalce ter za Slovenijo in Evropsko unijo nasploh pa bo pomenila obilo sprememb.

Sodelovanje na konferenci so med drugimi že potrdili Pa- scal Garel, izvršni direktor Evropskega združenja bolnišnic (HOPE), Martin McKee, direktor evropskega centra za zdrav- je držav v tranziciji (ECOHOST), Kaisa Immonen-Charalam- bous z Evropskega foruma za pacientove pravice, Luigi Ber- tinato, direktor Mednarodnega urada za zdravje in socialne zadeve v Veroni, in Isabel de la Mata, glavna svetovalka Evropske komisije za javno zdravje, Direktorata za zdravje in potrošnike (SANCO).

Celoten program in sodelujoče najdete na spletni strani www.crossborderhealthcare-conference.eu/sl/program/

predavatelji. Poleg tujih strokovnjakov bodo seveda so- delovali tudi slovenski, med drugimi dr. Dušan Keber, višji svetnik in profesor medicine ter Dorjan Marušič, strokov- njak za sisteme financiranja v zdravstvu.

Konferenca je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic, zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in vseh drugih ponudnikov storitev v zdravstvu. Gostila bo mednarodno priznane strokovnjake, s pomočjo katerih bodo razložene ključne spremembe, novost pa bo osvetlje- na z različnih perspektiv.

»Z mednarodno konferenco želimo s pomočjo uveljavljenih mednarodnih strokovnjakov prispevati k razumevanju, iskanju in zagotavljanju najkakovostnejših storitev za paciente, obenem pa omogočiti učinkovite in predvsem lažje priprave zdravstvenih delavcev na prihajajoče spremembe,« o organizaciji konference pove Meta Vesel Valentinčič, koordinatorica mednarodne konference.

Za zaposlene v UKC Ljubljana posebna cena

Za zaposlene v UKC Ljubljana omogočamo kotizacijo za udeležbo na mednarodni konferenci Zdravstvo brez meja po posebni ceni 200 EUR (DDV je vključen). Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Služba za izobraževanje in razvoj kadrov, Bohoričeva 28 ali pa se prijavite preko spletne strani: www.crossborderhealthcare-conference.

eu/sl/prijava/spletna-prijava/online-registration-2

Aktualno

Zahvala sponzorjem:

09

Mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, 25.-26.10.2012, Bled

IME PRIIMEK E-NASLOV PODJETJE / USTANOVA PRIJAVNINO PORAVNA

PODJETJE / USTANOVA NASLOV POŠTA in KRAJ TELEFON

DAVČNA ŠTEVILKA

FAX organizator:

udeleženec oz. udeleženka

podjetje / ustanova navedena zgoraj

gospa gospod

UKC Ljubljana Zaloška cesta 002 1000 Ljubljana

Kontakt za dodatne informacije: sirk@kclj.si Informacije o udeležencu oz. udeleženki:

Dodatne informacije za izstavitev računa:

Podatek, če je plačnik podjetje / ustanova:

Registracija za zgodnjo prijavo do: 30.09.2012 Registracija za pozno prijavo od: 01.10.2012

PRIJAVNICA:

10

Aktualno

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Poletne temperature in nošenje uniform

Uniforme imajo svoj namen predvsem zaradi doseganja

higienskega minimuma – da bi nekoliko olajšali boj z vročino, je namesto zgornjega dela uniforme dovoljeno nošenje bele mikice

Ravnanje z bolniki, pa tudi celostna podoba ustanove, narekujeta določena pravila pri nošenju obleke oziroma uniforme.

Delovna oblek

a iz operacijskih prostorov sodi samo tja. Zapuščan operacijskih prostorov v oblačilih izje operacijske dvorane pomeni kršen higienskih pravil nošenja zaščitnih/je varovalnih oblačil v bolnišnici.

P

oletni meseci znajo biti za ti- ste, ki nosijo uniforme, precej neprijetni, zato smo se od- ločili, da povprašamo, kaj je namen uniforme. Ravnanje z bolniki pa tudi celostna podoba ustanove narekujeta določena pravila pri nošenju obleke oziroma uniforme. Kot pravi Mojca Dolinšek, pomočnica glavne medicin- ske sestre za higiensko-epidemiološko področje, v zdravstvu oblačila zago- tavljajo predvsem minimalne standar- de higiene pri delu, določajo pa tudi prepoznavnost profilov. Poleg tega vsi zaposleni v UKC Ljubljana želimo s ce- lostno podobo doseči visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne kulture, ki omogoča varno in kakovostno izva- janje zdravstvene oskrbe. Upoštevanje pravil pri nošenju uniform je del kultu- re in ugleda naše bolnišnice.

Paleta barv:

bela, modra in zelena

Kot obrazloži sogovornica, imamo v UKC Ljubljana štiri barve uniform, ki jih povezujemo tudi z identifikacijo poklicev. Uniforme bele barve nosijo zdravniki, fizioterapevti, delovni te- rapevti, farmacevti, laboratorijski de- lavci, sanitarni inženirji in sodelavci v kuhinji. Poleg bele obleke so bele bar- ve tudi halje, ki so nadomestilo obleke za delavce drugih profilov, ki pridejo v stik z bolnikom, denimo psihologov in administrativnih delavcev. Zakaj ravno bela barva? »Simbolično gle- dano so bele uniforme znak čistosti.

Na beli barvi se umazanija takoj vidi.

Uniforma zagotavlja osebno higieno zaposlenih, predvsem tistih, ki so v stiku z bolniki,« pove Mojca Dolinšek.

Zaposleni v zdravstveni negi nosijo uniforme modre barve, identifikaci- ja poklica s to barvo je tradicionalna, prav tako je prepoznavnost različno- sti uniform dobra za lažjo orientacijo pacientov in obiskovalcev.

Bolničarji nosijo kombina- cijo belo-modre, v olivno zelenih barvah pa so sode- lavci oskrbovalnih služb.

»Poleg zgoraj naštetih osnovnih oblačil so posebna oblačila določena v okoljih, ki to zahtevajo, denimo v operacijskih prostorih.

Svoje uniforme imajo tudi reševalci, primerno obleko

pa tudi sodelavci v tehnično-vzdrže- valnih službah,« pove sogovornica.

»Prosta roka je zanesljivo tudi najbolj čista«

»Delovno oblačilo mora biti takšno, da omogoča varno delo zaposlenim in zagotavlja higiensko neoporečno delo ob bolniku,« izpostavlja sogovornica.

Četudi je v poletnih mesecih, ko nam je vroče, to včasih težko, se moramo za- vedati, da oblačilo pomeni predvsem dobrobit za bolnike in omogoča varno delo. S tem je ohranjen higienski mini- mum. Uniforme so ponavadi iz materi- alov, ki se dobro perejo in so vzdržlji- vi, slaba stran tega pa je, da se lahko komu za rabo čez poletje – predvsem v nehlajenih prostorih – zdijo nekoliko predebeli. »Da bi olajšali togost pravil,

Aktualno

S celostno podobo želimo zaposleni v UKC Ljubljana doseči visoko sto- pnjo strokovnosti in profesionalne kulture, ki omogoča varno in kakovostno izvajanje zdravstvene oskrbe.

11

smo v pravilnik o delovni obleki, obu- tvi in osebni varovalni opremi (dosto- pen je tudi na intranetu pod zavihkom Pravilniki/Varnost in zdravje pri delu) opredelili, da je namesto zgornjega dela uniforme sprejemljiva tudi bela

mikica. Zavedati se moramo, da imajo pravila pri uniformi svoj pomen. Obli- ka uniform je enostavna, praviloma morajo biti zaradi higienskih razlogov zaprte – da ob sklanjanju ne pride do nepotrebnega stika z bolniki in more-

bitnih drugih, nečistih površin,« pove Mojca Dolinšek. Velik doprinos pome- ni tudi to, da vse uniforme peremo na delovnem mestu, s čimer je zagoto- vljeno, da je uniforma zagotovo čista.

Pazljivost pa moramo nameniti tudi kombiniranju drugih oblačil k unifor- mi, da ohranimo celostni videz. Premi- šljeno, v skladu z vlogo zdravstvenega delavca, moramo izbrati tudi lak za nohte in nakit: roke zdravstvenega delavca morajo biti vedno proste, saj je, kot obrazloži sogovornica, prosta roka zanesljivo najbolj čista. Poskrbe- ti moramo tudi za nego kože rok, tako da vsaj enkrat dnevno nanesemo los- jon za nego rok na čiste in umite roke.

K podobi urejenega zdravstvenega de- lavca sodijo tudi urejeni in čisti lasje – pri delu s pacienti morajo biti speti.

12

Aktualno

V

Univerzitetnem kliničnem cen- tru Ljubljana moramo v skladu s Splošnim dogovorom za leto 2012 uvesti sistem upravljanja ce- lovite kakovosti in zagotavljanja ter nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe v skladu s sprejeto Nacionalno usmeritvijo za razvoj kakovosti v zdravstvu. Če v UKC Ljubljana ne izvedemo predpresoje, se vrednost programa specialistične bolnišnične dejavnosti UKC Ljubljana (akutna bolnišnična obravnava, reha- bilitacija) v redni pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev en- kratno zmanjša za 0,3 odstotka. Prav tako bo UKC Ljubljana onemogočeno pridobivanje dodatnih sredstev od ZZZS za morebitne širitve programov, in sicer tako v okviru rednih širitev kot v okviru nacionalnega razpisa. For- malno zaključena predhodna ocena do 31. decembra 2013 tako predsta- vlja potrebni pogoj za pridobivanje dodatnih sredstev od ZZZS za širitve programov.

Presojevalci bodo presojali več področij

V UKC Ljubljana se že dobro leto pri- pravljamo na pridobitev mednaro- dne akreditacije in smo že uspešno izvedli pilotni projekt na Nevrološki kliniki (izdelki so na intranetu dosto- pni vsem organizacijskim enotam).

S pomočjo zunanjega izvajalca prav tako potekajo priprave v drugih klini- kah in organizacijskih enotah.

Priprave v UKC Ljubljana na predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije

Predpresoja, ki je predvidena v jeseni 2012, je nujna tudi zaradi ohranjanja in pridobivanja dodatnih finančnih sredstev

Mag. Peter Pustatičnik, Prof. dr. Helena Meden

V drugi polovici jeseni 2012 je v UKC Ljubljana predvidena izvedba predpresoje za pridobitev mednarodne akreditacije po standardu DNV-NIAHO (National integrated accreditation for healthcare organizations).

Gre za mednarodno priznani standard, ki je osredinjen na kakovostno in var- no obravnavo pacienta. Standardi NIAHO imajo integrirane tudi zahte- ve standarda ISO 9001. Predpresoja v UKC Ljubljana bo predvidoma trajala od pet do deset dni.

Predpresojo bodo izvajali presoje- valci iz Združenih držav Amerike in zunanji opazovalci.

Presojevalci bodo UKC Ljubljana in njegove organizacijske enote (klini- ke, KO, lekarna itd.) presojali po po- dročjih, in sicer: procesi zdravljenja, procesi zdravstvene nege, procesi vodenja sistema kakovosti in procesi, povezani z varovanjem okolja, proti- požarna varnost in varstvo zaposle-

nih ter pacientov itd. Poudarek bo na procesih zdravljenja in zdravstvene nege, upravljanju zdravil, medicinski dokumentaciji in varnosti zaposlenih ter pacientov.

Presojevalci bodo predpresojo izvajali v sklopu celotnega UKC Ljubljana, po posameznih klinikah in izbranih KO.

Ugotovitve in ocene predpresoj po po- sameznih organizacijskih enotah in za UKC Ljubljana kot celoto bodo preso- jevalci zapisali v posebnem poročilu in ga na zaključnem sestanku predstavili vodstvu UKC Ljubljana in klinik, pred- stojnikom oddelkov, odgovornim me- dicinskim sestram ter vodjem služb.

Poročilo bo poleg ocene doseganja

oziroma odstopanja od predpisanih standardov v posameznih organizacij- skih enotah vsebovalo tudi potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. Boljša kot bo ocena predpresoje, manj bo po- trebnih ukrepov za izboljšanje stanja, lažja in krajša bo pot do pridobitve mednarodne akreditacije.

Prosimo vas, da se na predpresojo temeljito pripravite.

Prosimo vas, da se v vseh organizacijskih enotah čim bolje pripravite na predpresojo, ki bo potekala predvidoma v drugi polovici jeseni 2012.

Spomladi leta 2013 bo predpresoji sledila presoja. Uspešno izvedena pre- soja je pogoj za pridobitev certifikata mednarodne akreditacije za UKC Ljubljana. Tako se bo UKC Ljubljana pridružil skupini mednarodno akre- ditiranih bolnišnic v Sloveniji za vzpostavitev sistema celovitega vodenja kakovosti, oskrbe in varnosti pacientov za celotno dejavnost (npr. Univer- zitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Splošna bolnišnica Jesenice, Bol- nišnica Golnik KOPA, Splošna bolnišnica Novo mesto).

Aktualno

U

KC Ljubljana smo tudi leta 2012 prijavili na razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odlič- nost. Ocenjevalci za poslovno odličnost po modelu EFQM so nas obiskali 12. julija 2012 na usklajevalnem se- stanku. Namen tega sestanka je bil pridobitev dodatnih informacij o poslovanju UKC Ljubljana, pojasnitev odprtih vprašanj, ki so se ocenjevalcem porajala pri proučevanju naše samoocenitvene vloge, in priprava ocenjevalcev na ocenjevalni obisk.

Leta 2011 smo v UKC Ljubljana dosegli oceno v intervalu med 300 in 350 točk, pogoj za bronasto priznanje pa je doseganje ocene v intervalu med 350 in 400 točk.

Ocenjevalce je zanimalo:

•

kakšne so strateške prioritete UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov ter potek prenove strategije;

•

kako v praksi uresničujemo strateški cilj »pacient v središču pozor- nosti v UKC Ljubljana«;

•

kako zagotavljamo učinkovito in prilagodljivo organiziranost ter delovanje UKC Ljubljana, klinik, kliničnih oddelkov, timov in zaposlenih v UKC Ljubljana, kakšna je storilnost in uspešnost naših klinik, kliničnih oddelkov in zaposlenih v primerjavi z odličnimi evropskimi bolnišnicami in kako zagotavljamo gospodarno in učin- kovito rabo virov;

•

kako obvladujemo stroške dela, storitev in materialne stroške;

•

kako obvladujemo in povečujemo prihodke vključno s tržnimi pri- hodki ter kakšne cilje smo si zastavili.

Ocenjevalci načrtujejo bolj poglobljen večdnevni ocenjevalni obisk UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov v obdobju med 17. in 20. septembrom 2012.

Na ocenjevalnem obisku bodo ocenjevalci preverjali in ocenjevali dejansko stanje v UKC Ljubljana, klinikah in kliničnih oddelkih glede:

1. ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslova- nja UKC Ljubljana (voditeljstvo, strategija, ravnanje z zaposlenimi, obvladovanje virov, partnerstev, procesov in storitev). Poudarek je na pristopih zdravljenja in zdra-

vstvene nege, upravljanju zdravil, medicinski dokumentaciji, varnosti zaposlenih in paci-

entov, obvladovanju absentizma zaposlenih, in sicer: kakšne pristope uporabljamo, ali so opredeljeni procesno, kako so ti pristopi razširjeni po organizacijski enotah UKC Lju- bljana, kako jih ocenjujemo in izboljšujemo, kako načrtujemo in izvajamo izboljšave, kako se učenje uporablja za opredelitev notranjih in zunanjih dobrih praks ter priložnosti za iz- boljšanje;

2. ključnih rezultatov UKC Ljubljana: zado- voljstvo pacientov in izidi zdravljenja, zado- voljstvo in uspešnost zaposlenih; rezultati v povezavi z družbo in varovanjem okolja ter drugi rezultati (finančni rezultati itd.).

Ocenjevalci bodo pri rezultatih preverjali in ocenjevali: obseg in merodajnost rezultatov, večletne trende – gibanja, ali so za ključne rezultate postavljeni in doseženi cilji, ali so za ključne rezultate narejene primerjave z odličnimi kliničnimi centri in kakšni so pri- čakovani trendi.

Na podlagi ocenjevalnega obiska bodo oce- njevalci podali zaključno oceno – število točk.

13

Priprave v UKC Ljubljana na obisk

ocenjevalcev za priznanje Republike Slovenije

za poslovno odličnost

Mag. Peter Pustatičnik

14

»Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita«

Intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

Služba za odnose z javnostmi, Polona Mateja Lečnik Wallas

Ko sem vas prvič srečala, me je presenetil vaš odnos; ste strogo profesionalni, a hkrati prijazni, topli, človeški. Vam to pomaga pri delu?

»Absolutno. Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita. Pred intenzivno tera- pijo velikokrat sedijo starši ali svojci in jim je težko. Imeti težko bolnega otro- ka je hudo, zato stopim izza pulta, jih objamem ali spregovorim besedo dve.

Morda sem v tistih trenutkih edini, ki jih na neki način lahko potolažim.

Pri delu, v komunikaciji s sodelavci, zdravniki, medicinskimi sestrami pa tudi starši sem pa vedno korekten in profesionalen.«

Kakšno je še vaše področje dela?

»Informator na kliničnem oddelku je prvi stik s starši hudo bolnega otroka.

Poleg komunikacije z njimi sprejemam

naročila zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstve- nih delavcev. Veliko- krat je treba pokli- cati tudi specialiste v UKC Ljubljana ali pediatre po Sloveni- ji, včasih tudi v tuji- no. Prav tako moram urejevati medicinsko dokumentacijo, fa- ksiram dokumente ali jih fotokopiram.«

V prostem času pa ste ljubitelj teka.

»Tek je način premagovanja

stresnih položajev v

službi. Tečem že dvajset let in več, rad se sprostim v naravi ali pa uživam v družbi drugih. To je moj odklop.«

Veliko tekmujete. Za vami so Zdravniški tek v Murski Soboti, Mali kraški maraton v Sežani in Poletni medicinski tek na Brdu pri Kranju.

Kaj vam pomenijo rekreativna tekmovanja?

»Za tekmovalno plat me je navdušila Anita Pevc, nekdanja srednja medicin- ska sestra na našem oddelku in ultra- maratonka. Leta 2001 sem v Radencih prvič odtekel polovičko (21 kilome- trov) s časom 1:32:55. Nad rezultatom sem bil presenečen. Lahko rečem, da me rezultat motivira za naprej, vendar nikoli ne pretiravam. V svoji starostni skupini sem zmeraj v prvi tretjini, kar je zame super.«

Kje najraje tečete in koliko kilometrov naredite na teden?

»Od leta 2001 sem pretekel že enajst maratonov, tudi v tujini – Padova, Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je bilo tudi naj-

bolj všeč. Moj najboljši čas maratona je 3 ure 9 minut in 59 sekund.

Tekel sem tudi daljše razda- lje, recimo 50-kilometr- sko razdaljo alpskega ma- ratona. Spo- mnim se 45.

kilometra, ko so me zače- li dajati krči v mišicah.

Nasvet moje mame, da naj si poslinim

UK CL smo ljud je

»Leta 2001 sem v Radencih prvič odtekel polovičko (21 kilometrov) s časom 1:32:55. Bil sem presenečen nad rezultatom. Lahko rečem, da me rezultat motivira za naprej, vendar nikoli ne pretiravam,« pove Andrej Jamnik.

»Od leta 2001 sem pretekel že

11 maratonov, tudi v tujini –

Padova, Budimpešta, Trst, Fire-

nce, kjer mi je bilo tudi najbolj

všeč. Moj najboljši čas mara-

tona je 3 ure 9 minut in

59 sekund.«

Naša »Tanči«

Sodelavci se ob upokojitvi zahvaljujejo Tatjani Kos za ves čas, ki ga je z njimi preživela v Operacijskem bloku

Tatjana Markelj in sodelavci

Tatjana Kos, rojena leta 1955, ki jo v Operacijskem bloku poznamo kot »Tanči«, je delala z nami 37 let in pol. Na VŠZD je diplomirala leta 1977, smer zdravstvena nega. Med

študijem je prek študentskega servisa delala v UKC Ljubljana. Z delom operacij- ske medicinske sestre je začela leta 1978 v travmatološki operacijski sobi in ob sprejemu bolnika v Operacijski blok. Strokovni izpit je opravila leta 1980 v CIT-u.

Kmalu je začela opravljati tudi dežurno službo, najprej na travmatološkem in nato na nevrokirurškem področju. Leta 1987 je odšla v Kuvajt kot inštruktorica za operacijsko zdravstveno nego na področju plastične kirurgije. To je bila prije- tna izkušnja, saj se je srečevala z različnimi ljudmi in kulturami. Tam je spoznala

tudi svojega življenjskega sopo- tnika, s katerim sta si ustvarila dom. Po vrnitvi je delala v ne- vrokirurški operacijski sobi, kjer je leta 1998 postala nadzorna operacijska medicinska sestra.

Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi sodelavci imela dobre odno- se. Bila je poštena in človeška, znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo.

Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam. Rada je sprejemala nove predloge in kompromise za izboljšanje dela v operacijski sobi. Prijazno in potr- pežljivo je poslušala naše težave in nam skušala pomagati.

Izguba partnerja je bila zanjo težka življenjska preizkušnja. Pogum, duhovna moč in pozitivne misli so ji pomagali v novem življenjskem položaju. Kljub temu še vedno rada hodi na morje, sprehode in obiskuje zdravilišča. Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku.

Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi sodelavci imela dobre odnose.

Bila je poštena in človeška, znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in preda- nostjo. Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam.

»Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku.

Hvala, Tanči!« so zapisali njeni sodelavci.

15

UK CL smo ljud je

kožo na bolečem mestu, je deloval.

Zdaj sem maratonske preizkušnje pre- pustil mlajšim, na sv. Ano bom namreč star 57 let, tečem pa še zmeraj trikrat na teden, kar znese približno 35 do 40 kilometrov.«

Kaj je še pomembno pri teku – ali pazite na prehrano?

»Vsak tekač mora imeti določen pre- hranski režim. Vsega tega ne bi bilo brez moje mame, ki mi še vedno kuha in pripravlja tako hrano, kot si jo že- lim. Testenine, riž,

s ad je,

veliko zelenjave, enkrat na teden meso, dvakrat ribe. Uži- vam manj mastno hrano, malo slad- korja. Pomembna je še hidracija telesa in raztegovalne vaje. Jaz preprosto v teku uživam, če pa so rezultati na tek- mah dobri, pa je še toliko bolje.«

Pa načrti za prihodnost?

»Jeseni se name- ravam udeležiti polovičke (21 ki- lometrov) še na Eko maratonu v Mariboru in okto- bra na Ljubljan- skem maratonu.«

»Vsak tekač mora imeti določen prehranski režim. Vsega tega ne bi bilo brez moje mame, ki mi še vedno kuha in pripravlja tako hrano, kot

si jo želim.«

16

Organizacija je dinamičen proces

Služba za organizacijo in razvoj logistike je novejša služba, ki poenostavljeno rečeno skrbi za to, da je organiziranost čim bolj primerna, da so notranji procesi urejeni, da so delavci pravilno razporejeni in da sta v strukturi organizacije red in urejenost. Seveda je pred Službo za organizacijo in razvoj logistike še veliko izzivov, in prav o tem smo se pogovarjali z vodjo, Radetom Vučkovičem.

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

V našem organizacijskem sistemu ste pretežno nova služba, ustanovljena leta 2008. Kakšne so vaše naloge?

»Smo strateška služba UKC Ljubljana, v kateri je zaposlenih osem oseb. Pisarne imamo na Vrazovem trgu, naša osnovna dejavnost pa je: analiza organizacije dela in optimizacija poslovnih procesov, vzpostavljanje organizacijskih struk- tur in oblikovanje sistemskih rešitev ter strategij organizacije, spremljanje in analiziranje logistike v UKC Ljublja- na glede organizacije dela ter zagota- vljanje strokovnega povezovanja med enotami, priprava internih aktov in sis- temskih navodil za posamezna področja dela. Pomagamo tudi pri pripravi pre- dlogov v zvezi z reorganizacijo; skupaj s predlagatelji iščemo najoptimalnejše rešitve, pri tem pa upoštevamo potrebe in zahteve uporabnikov storitev – paci- entov, nove metode dela, nove tehnolo- gije, učinkovitost itd.«

Sodelovali ste pri organizaciji večjih sprememb. Katere projekte bi sami izpostavili?

»Morda bi izpostavil dopolnitev sis- temizacije delovnih mest v UKC Lju- bljana. Vsaka sistemizacija je namreč dinamičen proces in jo je treba stalno spreminjat i ter prilaga- jati novim p o t r e b a m . Naš namen je odpraviti po- manjkljivosti d o s e d a n j e sistemizaci- je, hkrati pa tudi povečati njeno ope- rativnost s tehničnimi rešitvami, ki

bodo omogočale neposredno uporabo podatkov iz sistemizacije pri razpisih delovnih mest, sklepanju pogodb o za- poslitvi in drugih kadrovskih opravilih.

To je naš cilj.«

Upravljanje dokumentarnega gradiva in arhiviranje pa je spet posebno področje.

»Tako je. V službi smo zaznali, da upravljanje dokumentarnega gradiva ni ustrezno urejeno na ravni UKC Lju- bljana. Naš namen je celovita rešitev obvladovanja dokumentacije v naši ustanovi. Glede na to, da so obvlado- vanje dokumentacije in zagotavljanje sledljivosti zahteve vseh standardov kakovosti, je ureditev tega področja posebnega pomena tudi pri akredita- ciji in uvajanju sistema kakovosti.«

Sodelujete še na drugih področjih v okviru UKC Ljubljana.

»Kot član projektnih skupin sode- lujem pri dveh projektih, ki se trenutno izvajata, in sicer pri Projektu akreditacije

UKC Ljubljana in pri Projek- tu uvedbe e n o t n e g a sistema za ev iden- t i r a n j e prihodov in odhodov zaposlenih s kontrolo pri- stopa. V službi se pripravljamo na izvajanje še ene pomembne projek-

tne naloge – Prenove sistema upravlja- nja človeških virov v UKC Ljubljana.«

Služba zavzame velik del vašega časa, kaj pa radi počnete v prostem času?

»Igram te- nis, tečem, s m u č a m , p r e b e r e m pa tudi ka-

kšno dobro knjigo. Zanimajo me pred- vsem strokovna literatura o vodenju in upravljanju, poslovanju ter organizaciji dela, saj se na tak način tudi stalno izo- bražujem. Seveda pa mi je

pomembno, da lahko prosti čas pre- življam tudi z družino in pri- jatelji.«

»Naš namen je celovita rešitev obvladovanja dokumentacije v naši ustanovi.«

»Vsaka sistemizacija je namreč dinamičen proces in jo je treba stalno spreminjati ter prilagajati novim potrebam.«

UK CL smo ljud je

Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo na že VIII. simpozij o kronični rani, ki bo spomladi v Portorožu. Takrat bomo predstavili najnovejše smernice zdra- vljenja kronične rane in obnovili že znane, vendar še ne v celoti osvojene principe zdravljenja.

Z Oddelkom za kirurške

okužbe sodelovali na EWMI 2012

Na kongresu smo lahko zasledili tradicionalno prikazovanje rezultatov raziskav pri zdravljenju kroničnih ran. Prikazane so bile številne metode, ki so pri nas večinoma že vse v uporabi

Karin Birk, prim. Ciril Triller, Janja Nikolič

Oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana se je na kongresu EWMA predstavil s štirimi posterji.

17

Utrip UK CL

13.

evropska konferenca Evrop- skega združenja za zdravlje- nje ran (EWMA) je bila tokrat na Du- naju. Združevala je različne teme, ki so stremele k istemu cilju – zdravlje- nju in zacelitvi ran ter višji kakovosti življenja pacienta s kronično rano.

Poudarek je bil na timskem delu in več- disciplinarnosti. Oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana se je predstavil s štirimi posterji. Kon- gresa se je udeležilo okoli 5000 obisko- valcev iz Evrope in drugih delov sveta.

Udeležba na kongresih je pomembna: takoj izvemo za nove metode

Na prvem je bilo mogoče videti vpliv enoatomskega kisika in aktivirane morske vode na zdravljenje ran, na drugem smo predstavili ugodne vpli- ve mehkih silikonov pri zdravljenju razjede zaradi pritiska (RZP). Tretji je predstavljal uporabo fotobiomodula- cije z lučmi LED pri zdravljenju kronič- ne rane, četrti, ki je bil tudi uvrščen med najboljše 4 od 450 posterjev, pa je predstavljal rezultate preliminarne študije, ki govori o visoki prevalenci prehranske ogroženosti in že razviti podhranjenosti ter povezanosti pod- hranjenosti s stopnjo RZP in daljšo ho- spitalizacijo. Na kongresu smo lahko zasledili tradicionalno prikazovanje rezultatov raziskav pri zdravljenju kro- ničnih ran. Prikazane so bile številne metode, ki so pri nas večinoma že vse v uporabi (npr. sodobne obloge za rane, zdravljenje z negativnim tlakom, hi- dronekrektomija ran, zdravljenje ran z

izločki muš- jih ličink, ob s e v an je z laserji in lučmi LED, hiperbarič- na komora).

U d e l e ž b a na takih k o n g r e s ih je za nas, ki želimo biti p r i m e r l j i - vi z Evropo in svetom, zelo po- m e m b n a ,

ker le-tako lahko takoj izvemo za naj- novejše in preverjene metode zdra- vljenja rane, ki jih uvajamo v svoje vsakdanje delo. Prav tako je konfe- renca priložnost za ustvarjanje novih stikov s pomembnimi strokovnjaki za rane, tako zdravnikov kot medicinskih sester, ki jih velikokrat povabimo tudi na kongres v Sloveniji.

Splošno znanje o zdravljenju ran v Sloveniji ni na zadovoljivi ravni Nekaj tako poznanih strokovnjakov (prof. Finn Gottrup – kirurg iz Dan- ske, ki se ukvarja z ranami; Zena Moor – medicinska sestra iz Irske; Thomas Wild – kirurg iz AKH na Dunaju, spe- cialist za zdravljenje z neg. pritiskom;

Dubrovko Huljev iz Zagreba, specia- list kirurg plastik in splošni kirurg ter travmatolog idr.) smo že gostili na našem rednem simpoziju, ki ga vsako leto spomladi priredimo v Portorožu.

Žal kljub velikim naporom, vloženim v izobraževanje o zdravljenju kroničnih ran v UKC Ljubljana in tudi zunaj nje- ga, v Sloveniji še vedno ugotavljamo, da splošno znanje o tem ni na dovolj zadovoljivi ravni, kar vodi v poveče- vanja stroškov zdravljenja kroničnih ran zaradi nepravilne izbire in upo- rabe sodobnih oblog in metod, ki so, kot vemo, drage, vendar z njimi lahko močno skrajšamo čas zdravljenja in povečamo kakovost življenja bolnika.

18

Utrip UK CL

17. srečanje prezgodaj rojenih otrok v Mostecu

Tudi letos so prireditveni prostor na jasi sredi gozda preplavili dobra volja, otroški vrišč in veselje, ki jim niti turobno in hladno vreme ni moglo do živega

Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja EINT novorojencev KO za perinatologijo Ginekološke klinike in predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom

S srečelovom je bilo zbranih 2.150 evrov, ki jih bomo namenili nakupu še enega kontinuiranega merilca krvnega sladkorja za inzulinsko črpalko.

D

ruštvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, ki domuje v ljubljanski porodnišnici, je v soboto, 2. junija 2012, organiziralo že sedemnajsto srečanje v Mostecu.

Tudi letos so prireditveni prostor na jasi sredi gozda preplavili dobra vo- lja, otroški vrišč in veselje, ki jim niti turobno in hladno vreme ni moglo do živega. Uvodni nagovor ene od pobu- dnic ustanovitve Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom in srečanj v Mostecu, medicinske sestre Erike Stojanović, pove tisto, s čimer se vsi srečujemo: »Ker sem že v pokoju, me poznate predvsem starejši – kot me- dicinsko sestro Eriko. Moja poklicna kariera je bila posvečena nedonošenč- kom in če bi se morala še enkrat odlo- čati za poklic, bi se ponovno odločila

enako, saj ste nedonošenčki nekaj posebnega, pravi borci ste že od rojstva. Tudi zato se vezi, ki so se v letih stkale med nami, z besedami ne da opisati,« je dejala. Prav za- radi teh vezi se je njej in njenima sodelavkama (glavni medicinski sestri oddelka Dragici Zelinka - Kuki in fizioterapevtki Lidiji Žgur) ob odobravanju predstojnika dr.

Janeza Babnika in ob pomoči psiholo- ginje dr. Vislave Globevnik Velikonja pred skoraj dvajsetimi leti porodila ideja, da bi organizirali srečanja, ki bi še naprej povezovala zaposlene, nedo- nošenčke in njihove svojce. Takšna sre- čanja pomenijo tudi možnost seznaniti in opozoriti javnost, da tudi zelo majh- ni in nezreli nedonošenčki lahko zra- stejo v zdrave otroke, a da oddelek za uspešno delo potrebuje dobro opremo in usposobljeno ter delu predano ose- bje. Poleg organizacije srečanja člani društva – osebje Porodnišnice, starši prezgodaj rojenih otrok in v zadnjih letih tudi že odrasli nekdanji nedono- šenčki – uspešno izvajajo številne dru- ge naloge, ki so si jih zadali in zapisali v statut pred 17 leti.

Po uvodnih pozdravih so za zabavo po- skrbeli številni glasbeni gostje, ume- tniško navdahnjeni so ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah, drugi so obli- kovali moderne pričeske, naprstne lut- ke iz flisa in poslikavali obraze. Otroci so se poskusili tudi v jahanju čisto pra- vih konjev. Donatorji so poskrbeli za uspešen boj z žejo in lakoto, in sicer s

»Nedonošenčki ste nekaj posebnega, pravi borci ste že od rojstva.

Tudi zato se vezi, ki so

se v letih stkale med

nami, z besedami ne da

opisati,« je uvodoma

dejala Erika Stojanović.

Utrip UK CL

Ribič Pepe in

čarovnije za otroke

Na Pediatrični kliniki bo 15. septembra v organizaciji Druwštva za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi celodnevni dogodek, ki bo osvetlil problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V

soboto, 15. septembra 2012, bo ob 10. uri v avli in na otroškem igrišču Pedia- trične klinike UKC Ljubljana veselo – otroke bo zabaval Ribič Pepe, čarovnik bo pričaral in

odčaral vse tisto, kar imajo otroci najraje, oblikoval bo balone, otroci pa bodo zaposleni z ustvarjalnimi de- lavnicami. Medtem ko se bodo zdrav- niki pogovarjali s starši in predstavili primarne imunske pomanjkljivos t i (kar bo vzporedno potekalo v preda-

valnicah), se bodo otroci sladkali s palačinkami. Čisto na koncu, okoli 12. ure, bo sledilo še eno presenečenje – če se nas bo zbralo dovolj, bomo OBJELI PEDIATRIČNO KLINIKO!

Vse to so si v Društvu za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi zamislili zato, da bi javno- sti čim bolj približali problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih, projekt pa je podprl tudi predsednik države dr. Danilo Türk – dogodek bo namreč potekal pod njegovim častnim pokroviteljstvom.

Ob besedni zvezi »imunska pomanjkljivost«, ki pravzaprav sploh ne zveni tako hudo, se marsikdo vpraša, kaj to sploh pomeni. Težava je iz leta v leto večja, oboleva vedno več otrok, bolezensko stanje otroka pa je lahko zelo resno, v najhujših primerih celo smrtno.

»Pri teh boleznih gre v osnovi za genetsko okvaro, ki povzroči moteno delovanje imun- skega sistema. Zaradi neustrezne imunske obrambe imajo ti bolniki pogostejše in dol- gotrajnejše okužbe, včasih pa se lahko pojavijo tudi avtoimunske in maligne bolezni. Za uspešno zdravljenje primarnih imunskih pomanjkljivosti je ključna zgodnja diagnoza, zato želimo z dnevom ozaveščanja javnosti posebej predstaviti opozorilne znake, ob ka- terih moramo pomisliti na možnost primarne imunske pomanjkljivosti,« pojasnjuje prof.

dr. Tadej Avčin, dr. med., vodja Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunolo- gijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za pomoč otrokom z imunski- mi boleznimi. Da bi javnosti čim temeljiteje predstavili, kako lahko otrokom pomagamo sami in kako ravnati v primeru tovrstnih bolezni, bomo predstavljanju te bolezni namenili 15. september. Dan pa ne bo namenjen samo seznanjanju z boleznijo, temveč predvsem zabavi in ustvarjalnemu druženju otrok.

19

sadjem za večanje odporno- sti, za ohladitev pa s slado- ledi, darovali so tudi material za ustvarjalne delavnice ter darilca za otroke.

Iskrena zahvala vsem zaslu- žnim za prijetno druženje in spomine, ki bodo greli naša srca (in krepili samozavest) do naslednjega srečanja v Mostecu – zlasti osebju »in- tenzivne« in drugih oddelkov Porodnišnice ter njihovim partnerjem in otrokom (ob letos glavni organizatorici Mojci Štos in njenih pomočni- cah v organizacijskem odboru – Mimi Korelc, Jani Stermecki, Katji Zdravje, Miri Kočar in Mateji Knavs – so pri delu v so- boto sodelovali vsi, ki niso bili v službi!). Za varnost in red na prireditvenem prostoru je skrbel že legendarni Sintalo- vec Stane Mikolič, za primer, če bi potrebovali zdravstveno pomoč, pa je bila na prireditvi medicinska ekipa Pacienta.

20

A

ndrej Pegan, invalid po poškodbi glave, ki jo je utrpel v prometni nesreči leta 1996, zaradi te poškodbe sprva ni mogel niti ho- diti niti premikati roke, enajst dni pa je bil tudi v umetni komi. Veliko let po prometni nesreči se je odločil, da bo napisal avto- biografsko knjigo Misli, ki jokajo, v

V

UKC Ljubljana smo pred glavno stavbo na novo narisali požarno pot in tudi dostop za invalide, s čimer želimo opozoriti na nemoten dostop do stavbe za tiste, ki so na invalidskih vozičkih. Zaposleni in obiskovalci UKC Ljubljana namreč pridno uporabljajo kolesa, predvsem poleti pa so imeli zaradi tega invalidi težave pri dosto- pu do stavbe. Vodstvo UKC Ljubljana v najkrajšem možnem času načrtuje tudi ureditev kolesarnice v neposredni bli- žini glavne stavbe.

Utrip UK CL

Knjiga: Misli, ki jokajo

Služba za odnose z javnostmi

Urejen dostop za invalide

in načrti za kolesarnico

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

kateri opisuje vse svoje vzpone in padce po nesreči, ki jih ni bilo malo. »Med drugim sem organiziral veliko dogodkov;

obhodil sem našo Slovenijo po meji še z enim prijateljem po poškodbi glave,« pove in doda, da je namen knjige, da tudi drugi po enaki ali podobni poškodbi dobijo voljo do rehabili- tacije, pa tudi opozorilo voznikom, kako težko se je ponovno postaviti na lastne noge. Podatke za stik z avtorjem imamo v uredništvu.

Utrip UK CL

KUD UKC Ljubljana podarja slike

Zvonka Zupanič Slavec

K

ulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medi- cinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD) z likovno sku- pino vsako leto razveseljuje svoje ustanovitelje tudi z darovanjem razstav. V poletnem času je takšna razstava slik, večinoma s kolonije v Savudriji, v razstavišču UKC Ljubljana.

Tam lahko posamezne klinike rezervirajo sliko (nanjo nalepijo listek) in jo ob koncu razstave tudi prevzamejo.

Tako se KUD trudi, da s svojimi deli opremlja bolnišnico, ji daje spodbuden videz tudi prek umetnosti in tako nagovarja k spodbudnejšemu zdravljenju prav vseh, vključenih v bol- nišnično zdravljenje.

Med slikami so nekatere še posebej domiselne. Tako je slikar Henrik Krnec ob savudrijskem motivu napisal pismo svoji neimenovani zdravnici v UKC Ljubljana, in pravi: »Spošto- vana gospa doktor, z majhnega obmorskega mesta Vam po- šiljam najlepše pozdrave. Obenem Vam sporočam, da brez Vaše zdravstvene pomoči ne bi mogel biti tukaj. Vam in vse- mu zdravstvenemu timu gre zahvala, da lahko sedaj uživam na morju. Z najlepšimi spomini na Vas in Vaš tim Vam sporo- čam, da Vas občudujem, Vaš neimenovani bolnik.«

Stik: Zvonka Zupanič Slavec, predsednica KUD-a, kudkcmf@mf.uni-lj.si.

21

Prenovljene sobe za paciente,

ki potrebujejo intenzivno nego

Z odprtjem treh novih prenovljenih sob za intenzivno nego pacientov na KO za urologijo bo pacientom zdravljenje olajšano

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

Na KO za urologijo so pridobili tri na novo urejene sobe za intenzivno zdravljenje.

N

a Kliničnem oddelku za urolo- gijo Kirurške klinike UKC Lju- bljana, kjer med drugimi zdra- vijo tudi paciente po transplantaciji ledvic, so pridobili tri na novo urejene sobe za intenzivno zdravljenje. Sobe so opremljene z vsemi potrebnimi pri- ključki za aparature, ki so namenjene za intenzivno zdravljenje. Skupna kva- dratura obnovljenih prostorov je 150 kvadratnih metrov.

»Sobe za intenzivno nego in terapijo smo na KO za urologijo sicer že imeli, prav pa je, da gremo v korak s časom, zato smo se lotili po nekaj letih nujne obnovitve,« je ob odprtju dejal prim.

dr. Boris Sedmak, dr. med., predstoj- nik KO za urologijo Kirurške klinike.

Vsaka od dveh sob za intenzivno nego in terapijo je namenjena petim pacientom po operativnih posegih, v eni pa sta zdaj na novo nameščeni dve postelji za paci-

ente po transplantaciji ledvic.

Tudi oprema bo zaposlenim omogo- čala, da bodo imeli pri roki vse medi- cinske priključke, ki jih potrebujejo za nego in zdravljenje pacientov, okoli katerih je s tem pridobljenega tudi več prostora. Zaposleni imajo tako precej olajšano delo.

Prenovljene sobe omogočajo večji nadzor zdravstvenega osebja. Sobe so opremljene s priključki (elektrika, de- set vtičnic/posteljo, enkrat kisik, en- krat komprimiran zrak in nova bolni-

ška signalizacija) za trinajst postelj. V vsaki sobi je tudi priključek za dializni aparat. Pred vsako sobo so obnovljeni sanitarni prostori, nova je tudi skupna sestrska baza za delo zdravstvenega osebja, od koder se hkrati nadzoruje dve bolniški sobi. V intenzivni negi gre za paciente, ki zaradi zdravljenja po težkih operacijah potrebujejo aparate za podporo dihanju in neprekinjeno spremljanje vseh življenjskih funkcij.

Menimo, da bomo tudi s pridobitvijo treh novih sob izboljšali pogoje za ho- spitalizacijo. Vrednost celotne nalož- be, ki jo je financiral UKC Ljubljana, je 177.092,40 evra z DDV.

22

Utrip UK CL

Poslovilni glasbeni nastop prof. dr. Kornhauserja

Prof. dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, je bil več desetletij predstojnik Pediatričnega oddelka kirurških strok UKC, glasbo pa je imel vedno v srcu

Ana Marija Vrbič, predsednica mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč

»S

pominjam se, da sem bil prvič na odru kot dese- tletni fant. Na sporedu je bila Chopinova Fantazija – Impromptu, ki jo še danes z veseljem igram. Prva učiteljica klavirja je bila moja mama, pozneje pa znana klavirska pedagoga Ivana Lang in Svetislav Stančić. Kot študent zagrebške medicinske fakulte- te sem redno sodeloval na koncertih v slovitem zagrebškem Glasbenem zavo- du, ti so z mojim odhodom iz Zagreba zamrli,« o svojih začetkih pove prof.

dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, ki je bil več desetletij predstojnik Pedi- atričnega oddelka kirurških strok UKC Ljubljana. Glasbo je imel vedno v srcu.

Nedavno je imel svoj poslovilni nastop v veliki dvorani stavbe Kazine skupaj s koncertom zdravniške glasbene skupine Pro medico. Prof. Kornhauser je koncert pripravil skupaj z učenci baletne šole ljubljanskega konservatorija.

Dvorana je bila tudi letos (z dodatnimi stotimi sedeži) do zadnjega kotička napolnjena s številnimi kolegi zdrav- niki, drugimi delavci v zdravstvu, kul- turniki, predstavniki sekcij KUD-a ter s prijatelji in gosti. Umetniški spored je bil nekonvencionalen, pester in kako- vosten. Značilnost nastopov zasedbe Pro medico je interdisciplinarnost, kar pomeni, da je na sporedu ne le solistič-

na ali instrumen- talna komorna glasba, v spored so vključeni zbo- ri, letos ponovno baletniki. Sprva je godalni kvar- tet Pro medico zaigral baročno skladbo Antonia Caldara Sonata za godala in orgle št. 6 s študentko

ljubljanske Akademije za glasbo Ano Češnjevar: Adagio in Allegro. Sledil je Aleksander Borodin: Klavirski kvintet v c-molu: Andante, Scherzo, Finale (P.

Kornhauser – klavir, M. Zupan – 1. vi- olina, Andrej Gubenšek – 2. violina, V.

Demšar – viola, T. Gregorc – violonče- lo). Po odmoru je bil na sporedu Peter Iljič Čajkovski z baletom Hrestač, op.

71a: Marš, Ples sladkorne vile, Ruski ples Trepak, Arabski ples, Kitajski ples, Pastorale: Ples čarobnih piščali in Cve- tlični valček. Koreografinja je bila Darja Sebastian, profesorica Srednje bale- tne šole ljubljanskega konservatorija.

Spremljavo je zagotovil ad hoc orkester (Ad hoc pravimo, ker Pro medico nima

stalnega, ob priložnosti profesor Kor- nhauser zbere instrumentaliste, zlasti pihalce, iz vrst zdravnikov, večina je študentov ljubljanske Akademije za glasbo. V orkestru so bili tudi harfist- ka in trije predstavniki Simfoničnega orkestra RTVS. Hvaležni smo za njihovo sodelovanje.). Vodja orkestra je prof.

Vilim Demšar; klavirski duo sta bila Alenka Podboj in Pavle Kornhauser.

Koncert je izzvenel z navdušenim plo- skanjem občinstva ob ponovitvi Cve- tličnega valčka iz baletne suite Hrestač P. I. Čajkovskega. Slavljenec je imel ob koncu koncerta nagovor in je dejal: »Z nocojšnjim koncertom se poslavljam od odra. Bližam se devetdesetim, ko tudi poklicni pianisti že dolgo ne nastopajo več. Duševno se sicer počutim čil, tele- sno pa leta ne lažejo ... Zato je prav, da vodenje zasedbe Pro medico in tudi ak- tivno igro prepustim obetavnemu vio- linistu, letos diplomiranemu zdravniku na Medicinski fakulteti in diplomantu Akademije za glasbo, Andreju Guben- šku, ter upam, da bo nadaljeval svetlo tradicijo zdravniške glasbene skupine Pro medico.«

»Z nocojšnjim koncertom se poslavljam od odra. Bližam se devetdesetim, ko tudi poklicni pianisti že dolgo ne nastopajo več. Duševno se sicer počutim čil, telesno pa leta ne lažejo,«

je ob koncu koncerta dejal prof. dr. Pavle Kornhauser.

Koncert je izzvenel z

navdušenim ploskanjem

občinstva ob ponovitvi

Cvetličnega valčka iz baletne

suite Hrestač P. I. Čajkovskega.