INTERNO INTERNO INTERNO INTERNO

(1)

Predstavljamo nove Predstojnike:

Prof. dr. Cimerman iz ko za travmatologijo in asist. Štrus iz ko za urologijo

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, april 2013 | številka 02 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, junij 2013 | številka 03

NAGRADNA KRIŽANKA nasProtje interesov

Biti in nastoPati v medijih kot del ukC ljuBljana

INTERNO

INTERNO INTERNO

INTERNO

(2)

VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Tudi v letu 2013 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila.

Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najka- sneje do 15. julija 2013. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digital- ni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne hono- riramo.

21 17 07

KAZALO

03 UVODNIK

04 KDO SMO MI:

»Naš izziv je v zaostrenih razmerah ponuditi še več«,

intervju z generalnim direktorjem UKC Ljubljana, mag. Simonom Vrhuncem

AKTUALNO

06

Nasprotje interesov

07

Biti in nastopati v medijih kot del UKC Ljubljana

08

Priprave UKC Ljubljana na presojo za pridobitev mednarodne akreditacije DNV

10

»Sposobne dijake in študente ohranimo v mislih, saj so v prihodnje to lahko tudi naši zaposleni«, pogovor z Natašo Čermelj, pomočnico glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za izobraževanje

12

Izplačilo regresa za leto 2013 in izplačilo poračuna za leto 2012

13

Študenti medicine v boju proti alkoholu

14

Manifest o možganih tudi v UKC Ljubljana

15

Za še večjo kakovost fizioterapije

16

Pisanje spletnih vsebin (2.)

UKCL SMO LJUDJE

17

»Poklic travmatologa je v resnici nežen poklic«, pogovor z novim predstojnikom KO za travmatologijo, prof. dr. Matejem Cimermanom

18

»Že zdaj imam veliko načrtov«, pogovor z novim predstojnikom KO za urologijo Kirurške klinike, asist. Bojan Štrus, dr. med.

UTRIP UKCL

20

Podelitev certifikata ISO 9001:2008 Ginekološki kliniki

20

Eurospital 2013

21

30 let od prve nosečnosti v Sloveniji po postopkih zunajtelesne oploditve

21

Zbornica – zveza podelila Zlate znake za leto 2013

22

Podelitev Zdravkov

22

Dobrodelni koncert Darilo za življenje

23

Medicinska sestra je pomemben vezni člen v zdravstvenem timu

23

Likovna razstava Drugačni portreti – slike Lare Ješe v Pediatrični kliniki

24

Motnje spolnosti pri multipli sklerozi

24

Avtobiografija Zakaj sem ponosen, da sem zdravnik, prof. dr. Pavle Kornhauser

25

Slike medicinskih sester oživljajo zidove negovalne bolnišnice

25

Srčne mamice organizirajo humanitarni tek

26

Ob svetovnem dnevu astme

26

Higiena rok je del varnostne kulture v UKC Ljubljana

27 IN MEMORIAM:

asist. dr. Janko kovač, dr. med

28 PREBERITE:

Kako pravilno zapisati datum? Kam v vabilu postaviti vejice?

29 POGLED NAZAJ:

Gluhonemnica v Ljubljani in njeno poslanstvo (1900–1945)

30 ANKETA:

Poleti raje posegamo po bolj lahki hrani: se tega držite tudi vi?

31 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH

(3)

Spoštovani sodelavci, spoštovane sodelavke,

Strokovni dosežki UKC Ljubljana iz leta v leto dokazujejo, da ostajamo vodilna strokovno- -medicinska ustanova v Republiki Sloveniji, pa tudi navzven. Vsako leto uvedemo vrsto novih diagnostičnih in terapevtskih metov ter spodbujamo raziskave na nacionalni in med- narodni ravni: vse zato, da bi omogočili najboljšo možno oskrbo za paciente. Ne želimo si, da bi kdor koli od naših bolnikov občutil recesijo, v kateri se je znašla Slovenije, temveč zagovarjamo dejstvo, da je potrebno tudi v težkih časih ohraniti isto kakovost zdravstvene obravnave in zdravstvene nege.

V zadnjih letih smo veliko pozornosti namenili izboljšanju zdravstvene obravnave: uvedli smo klinične poti, pomembno smo skrajšali čakalne dobe, leta 2011 pa smo začeli tudi s temeljito prenovo procesov – pričeli smo s pripravami na mednarodno akreditacijo.

Pilotni projekt smo uvedli na Nevrološki kliniki, njihove izkušnje in dokumenti pa so nam pomenile temeljni vzorec za priprave na akreditacijo v celotnem UKC Ljubljana. Izjemno pomemben projekt je projekt poslovne odličnosti: ponosni smo, da smo v letošnjem letu prejeli mednarodni certifikat EFQM »Priznani v odličnosti«. Pričakujemo, da bomo v pri- hodnjih letih še boljši.

Kljub recesiji smo v zadnjih letih poskrbeli za številne pomembne investicije: . odprli smo negovalni oddelek, ORL-kliniko, operacijski blok maksilofacialne kirurgije, nov kardiolo- ški oddelek, Medicinski simulacijski center, nove sobe za intenzivno nego na urološkem oddelku, s pomočjo donatorjev pa nove diabetološke ambulante. S pomočjo Ministrstva za zdravje smo obnovili centralno kuhinjo, pridobili nov PET/CT, nov sistem PACS/RIS za učinkovitejšo slikovno diagnostiko in nov informacijski sistem na Pediatrični kliniki. Letos bo zaključen težko in dolga leta pričakovan nov Klinični oddelek za hematologijo ter obno- vljen oddelek za opekline. Naredili smo tudi »majhen investicijski korak«, ki pa zagotovo pomeni dobrobit za paciente – v glavni stavbi smo omogočili hlajenje ter tako izboljšali bivanje v vročih poletnih mesecih.

Zadnja leta so bila zagotovo polna pretresov – od več zaporednih stavk do zmanjševanja sredstev – a vsi skupaj lahko v en glas rečemo, da smo na UKC Ljubljana še vedno lahko ponosni. Dejstvo pa je, da kakovosti obravnave z vse bolj okrnjenimi sredstvi ne bomo mogli vzdrževati za vedno, saj se v vse začne in konča pri ustreznem plačilu. Želimo si, da bi edinstveno vlogo terciarne institucije, ki omogoča zdravljenje najtežjih bolnikov – in zanje pomeni tudi institucijo zadnjega upanja – prepoznali tudi v politiki.

Najpomembnejše dejstvo pa je, da v težkih časih ohranjamo zaupanje v drug drugega:

samo s sodelovanjem in skupnimi močmi bomo namreč še naprej lahko ostali najboljša institucija.

interno glasilo univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Junij 2013, številka 03

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime

Foto na naslovnici: 123RF Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

INTERNO

UVODNIK

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna

direktorica UKCL

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

glavna medicinska sestra UKCL

(4)

»NAŠ IZZIV JE V ZAOSTRENIH RAZMERAH PONUDITI ŠE VEČ«

Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem UKC Ljubljana, mag. Simonom Vrhuncem Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

»Res je, da je ekonomska situacija izjemno slaba in se iz leta v leto poslabšuje, to pa nas postavlja pred odgovornost, kaj je v takšni situaciji sploh možno.

Svojim bolnikom ne želimo dati niti naj- manjšega občutka, da bi lahko pomislili, da je njihova obravnava kaj slabša,« v pogovoru pove mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana. Zadnja štiri leta je bdel nad številnimi večjimi in manjšimi projekti – posebej ponosen je na to, da smo kljub zaostrenim razmeram omogočili dostopnost zdravstvenih storitev za vse tiste, ki jih potrebujejo.

Ravno te dni je bila javnost seznanjena z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije v zadevi pediatričnega kardiokirurškega programa; poudarjate, da nobena od trditev glede vašega okoriščanja ne drži.

»Vse, kar sem delal, sem delal v korist pacientov (v tem primeru v korist otrok), hkrati pa tudi v korist zdravstva. Plačilo tujega ki- rurga pomeni veliko manjši strošek, kot če bi bili otroci napoteni v tujino. V tej zgodbi se nisem okoristil niti za evro, kar sem že večkrat poudaril. Težko tudi verjamem, da se je okoristil kdor koli drug, saj dogovorjena cena plačila za operacijo znaša 2700 evrov bruto, kar pomeni, da je od te vsote treba plačati DDV, stroške prevoza, bivanja in vse druge stroške, ki jih ima kirurg.«

Najbrž je cilj celotnega vodstva predvsem to, da so otroci obravnavani na najboljši možni način …

»Naše poslanstvo je, da paciente obrav-

»Zavedam se, da je zadovoljstvo bolnikov odvisno od zadovoljstva zaposlenih,«

pravi generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec.

»Verjamem, da ima UKC Ljubljana dovolj energije, da ostane zadnja ustanova upanja za zaposlene, bolnike in njihove svojce.«

navamo na najboljši možni način glede na razmere. Pa tudi želja staršev otrok je, da so otroci obravnavani v domačem okolju.«

V zadnjih letih ste se srečali s težko finančno situacijo; zdi se, kot da ste iz meseca v mesec skupaj s sodelavci vlado opozarjali, da tako ne gre več.

Kaj lahko rečete danes?

»Vsi sodelavci – z mano vred – se zavedamo, da delamo v posebnem sistemu, v katerem našo pomoč potrebujejo šibki, ki jih je v zaostrenih razmerah vedno več. Naš izziv je, da v takih razmerah državljanom ponudimo še več; vedno poudarjam, da UKC Ljubljana je in mora ostati zadnja ustanova upanja za bolnike. Res je, da je ekonomska situacija izjemno slaba in se iz leta v leto poslabšuje,

(5)

to pa nas postavlja pred odgovornost, kaj je v takšni situaciji sploh možno. Svojim bolnikom ne želimo dati niti najmanjšega občutka, da bi lahko pomislili, da je njihova obravnava kaj slabša.«

Kako pa UKC Ljubljana kaže leta 2013?

»Z vidika pacientov nam kaže zelo dobro. V okviru finančnega načrta vztrajamo, da bomo naredili vse, kar ZZZS od nas pričakuje. Z ekonomskega vidika pa je leto 2013 slabo leto; na posameznega bolnika dobimo šest odstotkov manj sredstev, kar na letni ravni pomeni 22 milijonov evrov manj sredstev.«

Pogoji so se v zadnjih letih nekoliko poslabšali tudi za zaposlene – ni plačila nadur, manj je nadomeščanja kadra, pojavila se je težnja po zmanjšanju dežurnih mest ipd. Si želite, da bi lahko do sodelavcev ravnali drugače?

»Ves čas mojega mandata smo v UKC Lju- bljana glede zaposlovanja ubirali drugačno politiko in nismo klonili pritiskom vlade; šte- vilo zdravstvenega kadra, predvsem zdravnikov specialistov in sodelavcev v zdravstveni negi, smo glede na potrebe povečevali. Na drugi strani smo zmanjševali število nezdra- vstvenega kadra. Letos smo se spoprijeli s konkretnimi omejitvami, ko smo pred vsako zaposlitvijo potrebovali tudi soglasje Mini- strstva za zdravje RS in Sveta UKC Ljublja- na. Glede neplačanih nadur: ko sem pred štirimi leti prišel v to bolnišnico, sem pri veliko sodelavcih, predvsem v zdravstveni negi, zaznal nezadovoljstvo, ker so bili zaradi številnih nadur preobremenjeni. Zato smo zaposlili dodatne sodelavce in zmanjšali obseg nadur. Prepričan sem, da so s tem sodelavci pridobili prosti čas, UKC Ljubljana pa je zaradi tega ekonomsko učinkovitejši.«

Zadovoljstvo zaposlenih je pomembno.

»Vedno, kadar se pogovarjam z ljudmi, iz- postavim, da so sodelavci naši najboljši dobavitelji. Zavedam se, da je zadovoljstvo bolnikov odvisno od zadovoljstva zaposlenih. Vedno sem se zavzemal, da so 10.

v mesecu dobili plačo, tudi na račun tega, da zamujamo s plačili drugim dobaviteljem.

Težka ekonomska situacija se zagotovo pozna: zamuda plačil dobaviteljem je trenutno okoli tri mesece.«

Avgusta se vam izteče štiriletni mandat.

Katere so tiste ključne stvari, na katere ste ponosni?

»Tega cilja sicer nisem zapisal v svoj program, a najbolj ponosen sem, da smo kljub zaostrenim ekonomskim razmeram ves čas ohranjali obseg programa ter uspešno na- daljevali razvoj. UKC Ljubljana je ohranil ali celo povečal svojo vlogo v slovenskem in mednarodnem prostoru.«

A razvoj lahko – sploh če ne bo posluha za dodatna sredstva – najbrž precej hitro pade.

»Da. Večkrat opozarjam, da se da v medicini razvoj zelo hitro porušiti; že če nam vzamejo sredstva za amortizacijo, ima to lahko grozne posledice. V letu recesije oziroma takoj se morda to ne pozna toliko, a ko enkrat pride do padca, je razvoj nemogoče pridobiti nazaj na hitro in bolnišnica za okrevanje zagotovo potrebuje več let. Na to opozarjam številne politike in druge pomembne odločevalce v zdravstvu …«

Kateri so še drugi pomembni projekti zadnjih let?

»Najpomembnejši projekt je decentralizaci- ja UKC Ljubljana. Ko sem prihajal v ustanovo, smo se srečevali s številnimi težnjami po odcepitvi z argumentom, da sredstva niso odmerjena pravično. Zato smo ustvarili tako pogoje in okolje, kot da bi vsaka klinika ali enota sama sklepala pogodbo z ZZZS; vsaki enoti je dodeljenih toliko sredstev, kot da bi bila neposredno plačana od zavarovalnice.

Tako smo vzpostavili pregled in uspešnim enotam omogočili, da presežek sredstev za investicije namenijo po lastni presoji. Interni in Ginekološki kliniki to denimo uspeva že tri leta.«

Zagotovo sta odmevna projekta tudi poslovna odličnost in mednarodna akreditacija.

»K nagradi za poslovno odličnost RS smo prvič pristopili pred dvema letoma in takoj dosegli dobre rezultate. Veseli nas, da smo za lani prejeli mednarodni certifikat priznani v odličnosti EFQM. Letos se za nagrado pri- javljamo že tretjič in pričakujemo, da bomo v prihodnje še boljši. Glede mednarodne akreditacije so mnenja deljena; nekatere države jo poznajo, druge ne. Slovenija se je za to odlo-

čila, zato nam ne preostane drugega, kot da jo izvedemo do konca. Vsekakor pa to jemljemo kot priložnost za dodatne izboljšave.«

Mislite, da bo to bolj odprlo meje in privabilo tuje paciente?

»O tem precej dvomim. Prihodnje leto stopi v veljavo direktiva o prostem pretoku pacientov, vendar le-ta za paciente predvideva tudi številne omejitve. Denimo to, da naj bi bila povrnjena le sredstva, kot to velja v matični državi; pa to, da morajo poseg/pregled sami plačati vnaprej in šele potem dobijo povr- njen denar. Pri prihodu tujih bolnikov k nam pa vidim cenovno oviro: zaračunamo lahko namreč samo storitve, ki jih priznava ZZZS.

Zato ne vidim možnosti, da bi iz držav EU množično prihajali k nam. Bi pa lahko prihajali iz nečlanic EU, pri tem pa lahko ponudimo nekoliko višje cene.«

Za konec še to: v javnosti velikokrat slišimo, da je v zdravstvu – kljub opozorilom z vseh strani – možno precej privarčevati. Kakšno je vaše mnenje?

»Vedno znova poudarjam, da je slab mene- džer tisti, ki pravi, da rezerve ne obstajajo;

če bi bilo to res, bi se razvoj ustavil pred več kot dvesto leti. Srečujemo se z nenehnim razvojem metod in postopkov, kar zahteva prilagajanje organizacije in cen. Trdim pa, da rezerve, kot jih od nas pričakujeta trenutna politika in ZZZS, niso mogoče. Letos se nam v UKC Ljubljana glede na trenutno situacijo obeta 22 milijonov manj sredstev.

Res pa je, da je trenutno vse vprašljivo: ne vemo, kaj točno se bo zgodilo s slovenskim zdravstvenim sistemom, ne vemo, kaj vse bomo dosegli v pogajanjih za splošni dogovor in v pogodbi za UKC Ljubljana, tako da se utegne finančna situacija do konca leta še spremeniti.«

»Vedno znova poudarjam, da je slab menedžer tisti, ki pravi, da rezerve ne obstajajo; če bi bilo to res, bi se razvoj ustavil pred več kot dvesto leti. Trdim pa, da rezerve, kot jih od nas pričakujeta trenutna politika in ZZZS, niso mogoče.«

(6)

NASPROTJE INTERESOV

O tveganju za nasprotje interesov je treba razmišljati predvsem v primerih, kadar se neposredno ali posredno odloča o koristih pravnih ali fizičnih oseb, še zlasti, če je možnih več odločitev in so lahko tudi rezultat subjektivne presoje.

Marko Špoljarič, univ. dipl. prav.

D

osledno upoštevanje dolžnosti izogibanja nasprotju interesov lahko pomembno pripomore k preglednosti poslovanja ter objektivnosti odločanja in posledično k zaupanju zaposlenih in javnosti v našo ustanovo. Bistvene določbe najdemo v Zakonu o integriteti in prepre- čevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11- UPB2; v nadaljevanju: ZIntPK), zagotovo pa jih moramo poznati tudi zaposleni v UKC Ljubljana.

KAJ Je NASPROTJe INTeReSOV?

Pojem nasprotje interesov je v ZIntPK defini- ran kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene dru- žinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Za uradne osebe ZIntPK šteje med drugim tudi javne usluž- bence, zato se lahko uporablja tudi za ugota- vljanje nasprotja interesov zaposlenih v UKC Ljubljana.

Glede nastopa nasprotja interesov so najbolj izpostavljeni zaposleni, ki imajo po statutu zavoda, internih aktih ali pogodbi o zaposli- tvi pooblastila za odločanje o posameznih zadevah, ter zaposleni, ki so imenovani v po- svetovalne organe ali komisije UKC Ljublja- na (npr. komisije v zvezi z zaposlovanjem, nabavo blaga in storitev ali raziskavami).

O tveganju za nasprotje interesov je treba razmišljati predvsem v primerih, kadar se neposredno ali posredno odloča o koristih pravnih ali fizičnih oseb, še zlasti, če je mo- žnih več odločitev in so te odločitve lahko tudi rezultat subjektivne presoje.

na tveganje nasProtja

interesov moramo Biti Pozorni VeS čAS

Če je zaposleni na kakršen koli način udele- žen pri takšnem odločanju, mora biti pozoren na dolžnost izogibanja dejanskemu ali mo- žnemu nasprotju interesov. Na to mora biti pozoren tako ob nastopu službe ali funkcije, kot tudi ves čas izvajanja delovnih nalog. Ko se zaposleni znajde v okoliščinah, v katerih njegov zasebni interes vpliva ali ustvarja videz, da lahko vpliva na njegova ravnanja (npr. na njegove odločitve v komisiji), se je dolžan nasprotju interesov izogniti tako, da o tem seznani svojega predpostavljenega (npr. predsednika komisije ali generalnega direktorja, če ga je ta imenoval v komisijo), glede konkretne delovne naloge pa se izloči iz nadaljnjega odločanja, dokler ni sprejeta odločitev o tem, ali lahko nadaljuje delo. Po- zorni moramo biti denimo pri izvajanju javnih naročil, saj povezava kakšnega od članov komisije s ponudnikom (osebna, poslovna, politična) lahko predstavlja zasebni interes, ki bo ponudniku omogočil ali vsaj ustvaril videz, da mu omogoča večje možnosti za iz-

bor. Podobno je pri zaposlovanju, pri čemer povezava med zaposlenim, ki odloča o izbo- ru in kandidatom za zaposlitev lahko pomeni zasebni interes, ki vpliva ali bi lahko vplival na objektivnost odločitve glede izbora. Če se bo v takšnih in podobnih primerih, kadar obstaja dvom v objektivnost odločitev, zaposleni izločil iz odločanja, bo s tem izpolnil svojo dolžnost glede izogibanja nasprotju interesov.

Zanimivo je tudi sistemsko načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije št.

06211-9/2012/24 02009 z dne 3. julija 2012 glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih za- vodov in podobnih kolektivnih organov su- bjektov javnega sektorja, katerega jedro se glasi:

»• glasovanje članov sveta javnega zavoda oziroma podobnega kolektivnega orga- na subjekta javnega sektorja zase, za svojega družinskega člana ali za drugo povezano osebo (osebo, s katero član sveta ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike) predstavlja ob pogojih iz tega načelnega mnenja nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu in so se mu člani takih organov dolžni izogniti;

• prav tako predstavlja nedovoljeno na- sprotje interesov sodelovanje člana sveta zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja pri obravnavi ali odločanju o dodeljevanju sredstev ali potrjevanju projektov, pri katerih ima član organa sam, njegovi družinski člani ali z njim povezane osebe zasebni interes.«

Za zaključek opozarjamo, da morajo biti v preventivnem smislu pozorni tudi vodilni v zavodu, ki so pristojni za imenovanje, ali dajejo soglasje k imenovanju posameznih zaposlenih bodisi v komisije, ali na polo- žaje znotraj zavoda. Priporočljivo je, da na določen položaj ne imenujejo zaposlenega, za katerega vedo, da bi se glede na svoje siceršnje dejavnosti ali povezave znašel v nasprotju interesov in bi bilo zato oteženo opravljanje njegovih nalog, ali pa bi bil ves čas prisoten dvom o objektivnosti njegovih odločitev.

O tveganju za nasprotje interesov je treba razmišljati predvsem v primerih, kadar se odloča o koristih pravnih ali fizičnih oseb, še zlasti, če je možnih več odločitev in so te odločitve lahko tudi rezultat subjektivne presoje.

(7)

BITI IN NASTOPATI V MEDIJIH KOT DEL UKC LJUBLJANA

O tveganju za nasprotje interesov je treba razmišljati predvsem v primerih, kadar se neposredno ali posredno odloča o koristih pravnih ali fizičnih oseb, še zlasti, če je možnih več odločitev in so lahko tudi rezultat subjektivne presoje.

Služba za odnose z javnostmi

V

UKC Ljubljana se dnevno srečuje- mo z izjemnim številom novinarskih vprašanj.

Novinarje različnih medijev - od elektronskih do pisnih - zanimajo ra- znovrstne teme, zaradi katerih želijo odziv oz.

pojasnilo strokovnjakov.

V pomladnih mesecih so denimo strokovnjaki iz UKC Ljubljana veliko govorili o možganih, astmi, oploditvi z biomedicinsko pomočjo, spomladanskih alergi- jah, odzvali pa smo se denimo tudi na številne prometne nesreče … Na Službo za odnose z

javnostmi se novinarji tako rekoč obrnejo vedno, ko želijo ko- mentar ali pojasnilo strokovnjaka. Mediji zdravju, najpomembnej- ši dobrini človeka, namenjajo vse več prostora, posledica tega pa je, da od posameznih ustanov želijo veliko pojasnil. Ponosni smo lahko, da UKC Ljubljana izbirajo kot ustanovo znanja, prijaznosti in odzivnosti, zato se vam želimo zahvaliti. Izjemno pomembno je, da smo z novinarji pripravljeni sodelovati, saj tako omogo- čamo osveščenost javnosti, veliko pa prispevamo tudi k ugledu naše ustanove in zaposlenih; s pojavljanjem v medijih ogromno prispevamo tudi k preventivi in boljšemu zdravju ljudi.

INFORMIRANJe O NOVIh DOSeŽKIh IN MeTODAh

Dejstvo je, da se časi spreminjajo. Še pred nekaj leti smo bili zadovoljni, da smo imeli svojega zdravnika, do katerega smo lahko prišli, kadar smo zboleli. Danes želimo vedeti še več o boleznih in njihovem zdravljenju, zato sami brskamo po spletnih straneh in vnaprej iščemo čim več informacij. Zagotovo smo danes postali bolj osveščeni, a tudi zahtevnejši, še posebej ob zavedanju, da v medicini prihaja do vsakodnevnih novosti na področju sodobnejših ope- rativnih metod oziroma medicinskih storitev vseh vrst in da je vedno več novih bioloških zdravil ter tudi novih metod zdravljenja različnih bolezni. Tudi zato je izjemnega pomena, da ljudem pravi čas omogo- čimo vse informacije v zvezi z novimi metodami in dosežki, z nastopi v javnosti pa jim damo tudi »občutek«, da smo tu ravno zaradi njih, da nam zaradi našega znanja in zavzetosti lahko zaupajo.

nastoPanje v medijih

Sodelavci ste dobro obveščeni, da nastopanje v medijih vedno poteka v dogovoru s Službo za odnose z javnostmi, predstojniki oddelka pa so tisti, ki novinarja ali sprejmejo sami ali določijo govorca, ki bo komuniciral o določeni temi. Nastopanje v medijih zagotovo zahteva uskladitev med govorci in ustanovo: vsak, ki spregovori za medije ali nastopi v določeni oddaji, se mora namreč zavedati, da s tem nastopa tudi v imenu ustanove.

Kljub obilju dela in prošnjam novinarjev, kar je v gneči dela s pacienti in drugimi zadolžitvami včasih precej odveč, se moramo zavedati, da brez množičnih medijev ni današnje družbe, zaradi česar je vsakodnevna gradnja dobrega odnosa z njimi izjemnega pomena.

Minute, vrstice in slika, ki so vam namenjeni v medijih, so tam zato, da pokažemo tisto, kar UKC Ljubljana je.

Za vso pripravljenost sodelovanja – in za vse odlične nastope v medijih, ki ste jih že dodobra naštudirali – se vam v Službi za odnose z javnostmi iskreno zahvaljujemo. Vse sodelavke (Blan- ka Šetinc, Sabina Vrhnjak in Biserka Marolt Meden) smo vedno na voljo na elektronskem naslovu soj@kclj.si in na telefonskih številkah 01 522 3261 in 01 522 2111.

Brez množičnih medijev ni družBe, zaradi česar se moramo zavedati, da je gradnja doBrega odnosa z njimi izjemnega pomena.

(8)

PRIPRAVE UKC LJUBLJANA NA PRESOJO ZA PRIDOBITEV MEDNARODNE

AKREDITACIJE DNV

Desetdnevna presoja v UKC Ljubljana izvedena konec oktobra ali na začetku novembra 2013 Mag. Peter Pustatičnik in prof. dr. helena Meden Vrtovec

M

ednarodna presoja UKC Ljubljana bo izvedena konec oktobra ali na začet- ku novembra 2013. Desetdnevna presoja bo izvedena v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana. V vsaki organizacijski enoti bo skupina mednarodnih presojevalcev v omejenem obsegu preverjala izpolnjevanje implementacije zahtev standardov DNV. Iz- hodišča za pripravo na presojo predstavljajo zahteve standardov in ugotovljena neskladja presojevalcev iz predpresoje, ki so razvi- dna iz zaključnega poročila. Za priprave na presojo znotraj posameznih organizacijskih enot so odgovorni vodje organizacijskih enot (strokovni in poslovni direktorji klinik, GMS, predstojniki in GMS kliničnih oddelkov ter koordinatorji za kakovost).

PresojevalCi Bodo Po organizaCijskih enotah Prioritetno Preverjali:

• medicinsko dokumentacijo:

vodenje medicinske dokumentacije v UKC Ljubljana v skladu s standardi ISO (oblika, klasifikacija, avtorizacija novih obrazcev …) ter nadzor nad vodenjem in popolnostjo zdravstvene dokumentacije (vnosi, opremljeni z datumom, časom in avtorizacijo; čitljivost; obvezne izpolnje- ne vsebine); periodično vzorčenje – pregled dokumentov na KO, spremljanje in analiza ugotovitev, ukrepi); dnevno spremljanje poteka zdravljenja (dekurzusi);

načrt zdravstvene nege (prilagojen paci- entovemu zdravstvenemu stanju, vnos in avtorizacija aktivnosti na temperaturnem listu); vsi izvidi opremljeni z datumom, uro in avtorizirani (laboratorijski izvidi, EKG, UZ, rtg …); anamneza in pregled ob sprejemu (v roku 24 ur v dokumentaciji, datum, čas, avtorizirana, obvezna struktura); razlog sprejema in načrt zdravljenja; načrtovani odpust; operativni zapisnik (obvezna struktura, v roku 24 ur

v dokumentaciji, datum ura, avtorizacija); odpust (v okviru časovnih kriterijev); dosledna uporaba no- vega temperaturnega lista (obvezen režim predpisovanja zdravil; obra- zec za naročila po telefonu, zapis in avtorizacija na temperaturnem listu znotraj 24 ur);

• spoštovanje pacientovih pravic:

ovirnice, informiranje, soglasja, pri- tožbe in pritožbeni postopki …;

• upravljanje kadrov:

dosledno uvajanje vseh novo zaposlenih pred začetkom dela (se- znanitev s hišnim redom, pristoj- nostmi, nalogami …); veljavne licence; opredeljene klinične pristojnosti zdravnikov (kriteriji, postopki – vključno s postopkom za odvzem pooblastil), DMS, SMS (dodatna znanja in usposabljanja – kriteriji, preverjanje); vzpostavljeni standardi in kazalniki uspešnosti za medicinsko osebje do ravni posameznika (dokumentirano spremljanje izidov zdravljenja, uporaba krvi, predpisovanje zdravil – vzorci, gibanja, napake in ustreznost predpisovanja z oceno uporabe zdravil; pregled ki- rurških primerov – ustreznost in izidi za izbrane posege z visokim tvega- njem, ki jih določi zdravniško osebje; posebni kazalniki za oddelke, kot jih določi zdravniško osebje; izidi blage seda- cije; primeri anestezije; ustreznost oskrbe za neinvazivne postopke/posege; podatki o izrabi zmogljivosti; povratne informacije o zadovoljstvu pacientov in drugih odje- malcev ter pritožbe; znatna odstopanja od uveljavljenih strokovnih standardov;

pravočasno in čitljivo izpolnjevanje zdravstvene dokumentacije pacientov);

• rokovanje z zdravili:

hranjenje zdravil (zaklenjeno v hladil- niku: ne na vrata, ne na zadnjo steno,

samo zdravila; visoko tvegana zdravila – ločeno); predpisovanje (ime – čitljivo, farmacevtska oblika, jakost, odmerni in- terval, trajanje terapije, podpis (parafa), datum in ura predpisovanja, telefonska in ustna naročila – potrditi s podpisom pred koncem delovnega dne); priprava za apli- kacijo (uporaba zaščitne opreme, dvojna kontrola pri preračunavanju);

• higienski načrt:

krovna navodila SPOBO, nadzor higiene rok v vseh organizacijskih enotah; spremljanje kazalnikov in analize, ukrepi, vzorčenje; čiščenje aparatur (kako vemo da so čiste – enotna oznaka);

(9)

• rokovanje s krvjo:

odbor za racionalno porabo krvi in krvnih pripravkov (strategija racionalne porabe krvi, hemovigilanca, spremljanje porabe krvi, analiza, ukrepi), soglasje za transfuzijo krvi (enotno za UKC Ljubljana), po- godba z ZTM (pregled strokovnih zahtev in časovnih normativov UKC Ljubljana);

• fizično okolje:

dokumentiranost procesov, politike in postopkov na ravni UKC Ljubljana za fi-

zično okolje, letno ocenjevanje in izbolj- ševanje sistema za upravljanje fizičnega okolja (upravljanje v sili; upravljanje varnosti; vzdrževanje varne infrastrukture;

protipožarna varnost – redno izvajanje in dokumentiranost požarnih vaj; rokovanje z nevarnimi snovmi); identifikacijske oznake morajo nositi vsi delavci UKC Ljubljana; varovanje prenosnih jeklenk za kisik pred mehanskimi udarci; varovanje cevi za medicinske pline in kisik …;

• rokovanje z medicinsko opremo:

vsa oprema mora biti ustrezno označena, definirani in izvajani postopki rokovanja

z medicinsko opremo (načrt vzdrževanja aparatov; spisek vseh aparatov in servi- sov; evidenca doniranih aparatov in aparatov za raziskovalno dejavnost) itd.;

• letne plane in politike organizacijskih enot (opredeljenost letnih ciljev in kazalnikov za vsa ključna področja, primerjave in trendi) ter izvajanje PDCA-krogov (na- črtovanje – izvedba – analiza – ukrepi):

vse organizacijske enote (klinike, KO …) morajo imeti postavljene merljive letne ci-

lje in jih spremljati (kazalniki uspešnosti).

Vse to mora biti ustrezno dokumentirano (letni plan, kazalniki, ukrepi – zapisniki);

• delovanje sistema vodenja kakovosti:

delovanje službe in odbora za kakovost;

usmerjanje, informiranja in komunikacija z nižjimi nivoji – horizontalne in vertikal- ne povezave; vodenje kakovosti po organizacijskih enotah – plani, merljivi letni cilji, kazalniki kakovosti – izidi zdravljenj, neželeni dogodki, izvajanja procesov (SOP-jev) …; delovanje koordinatorja za kakovost (opis in izvajanje pristojnosti);

izvajanje notranjih presoj in vodstvenih

pregledov po organizacijskih enotah, vodenje ukrepov (evidenca nalog), izvajanje PDCA-kroga;

• specialistične ambulante:

krovni dokument popisa procesov ambulantne obravnave; opredeljenost triaže pacientov; časovni normativ za čakanje na pregled in trajanje ambulantne obravnave (spremljanje realizacije časovnih normativov); nadzor nad zdravili; sistem klica v sili; urejenost čakalnih knjig; arhiviranje dokumentacije; anketa o zadovoljstvu pacientov, redne analize in ukrepi;

• centralno koordinacijo in nadzor nad anesteziološko, rehabilitacijsko, kirurško, laboratorijsko in radiološko dejavnostjo na ravni UKC Ljubljana (enotna politika, plani, protokoli, smernice, standardni operativni postopki, navodila in pripo- ročila ter nadzor pri uvedbi in izvajanju le-teh) – delovanje koordinacije;

• odnose s pogodbenimi partnerji:

v vse pogodbe je treba vključiti merlji- va merila kakovosti storitev, ki ustrezajo standardom UKC Ljubljana in DIAS;

• obvladovanje okužb:

krovna navodila SPOBO in higienski na- črt; redno spremljanje in analiza vseh kazalnikov ter takojšnje ukrepanje v primeru odstopanj; higiena rok; čiščenje aparatur – enotna oznaka;

• enote intenzivnih terapij:

protokol vnaprej izražene volje pacienta glede invazivnosti zdravljenja (razpolo- žljivost zdravnika ob načrtu zdravljenja), protokol DNR (brez oživljanja); dostop do kritičnih podatkov (alergije, otežena intu- bacija, reakcija na transfuzijo); čiščenje bronhoskopov, protokol, križanje čistih in nečistih poti (gastro) …

UKC Ljubljana (organizacijske enote) mora v predpresoji ugotovljena neskladja do presoje odpraviti. Vodstvo klinik mora preveriti, ali se ugotovljena neskladja pojavljajo tudi v drugih organizacijskih enotah (kliničnih oddelkih), ki niso bili vključeni v predpre- sojo oziroma jih presojevalci niso zabe- ležili. Presojevalci bodo po organizacijskih enotah prioritetno presojali v predpresoji ugotovljena neskladja in razširili presojo tudi na druga področja standarda DIAS. Vsi zaposleni moramo z lastno angažiranostjo in pozitivnim pristopom pripomoči k uspešni pripravi na presojo in pridobitvi mednarodne akreditacije.

(10)

»SPOSOBNE DIJAKE IN ŠTUDENTE OHRANIMO V MISLIH, SAJ SO

V PRIHODNJE TO LAHKO TUDI NAŠI ZAPOSLENI«

Tako o dijakih in študentih, ki v UKC Ljubljana opravljajo klinično usposabljanje in klinično prakso, pove Nataša čermelj, pomočnica glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za izobraževanje

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

N

ataša čermelj, pomočnica glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za izobraževanje, že tretje leto bdi nad šte- vilnimi urniki kliničnih usposabljanj štu- dentov in dijakov ter internih izobraževanj v zdravstveni negi. Poleg tega prevzema še številne druge projekte; ona je ena od tistih, ki je v UKC Ljubljana »zagnala«

projekt nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) najprej za poklic ortopedski teh- nolog, nato je sledila NPK za poklic zo- bozdravstveni asistent in še NPK za zdra-

vstvenega reševalca. Letno sicer v UKC Ljubljana omogočimo dijakom Srednje zdravstvene šole Ljubljana opravljanje praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (PUD) in študentom različne vrste kliničnega usposabljanja neposredno v kliničnem okolju, zaradi česar je miza gospe čermelj polna različnih urnikov in seznamov.

Nataša Čermelj je nedavno uskladila tudi sodelovanje s Kariernim centrom Univerze v Ljubljani: naši sodelavci so na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani predstavljali posamezne poklice pa tudi UKC Ljubljana na splošno.

»Vse dijake in študente spodbujamo, naj na vajah pokažejo vse svoje znanje in vrline, ker – navkljub težkemu položaju – ogromno damo na svoje neformalne izkušnje z njimi.«

(11)

Od kdaj ste zaposleni v UKC Ljubljana?

»Od leta 1999. Že med študijem sem v UKC Ljubljana delala prek študentskega servisa.

Takoj po opravljeni diplomi na takratni Visoki šoli za zdravstvo Ljubljana sem se zaposli- la na Dermatovenerološki kliniki, kjer sem najprej opravljala pripravništvo, nato delo diplomirane medicinske sestre – kmalu kot pedagoška medicinska sestra. Na sedanjem delovnem mestu pomočnice glavne medicinske sestre za izobraževanje sem tri leta in sem nasledila svojo uspešno predhodnico Alenko Krist.«

Kaj so vaše ključne naloge?

»Nalog je vse več; večji del obsega sodelovanje s šolami, predvsem za praktično usposabljanje pri delodajalcu (PUD) sodelujem s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana pa tudi z Zdravstveno fakulteto Ljubljana in z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice na po- dročju kliničnega usposabljanja študentov.

Področja kliničnega usposabljanja/klinične prakse študentov Zdravstvene fakultete Lju- bljana glede na posamezne študijske smeri so: zdravstvena nega, babištvo, fizioterapija, delovna terapija, radiološka tehnologija in sanitarno inženirstvo, za vsa področja pa v UKC Ljubljana omogočamo levji delež kli- ničnih vaj. Jaz sem nekakšna usklajevalka ali pa kar vezni člen med vsemi ljudmi, ki skr- bijo, da glede usposabljanj vse poteka tako, kot mora. Sodelujem tudi pri pripravah na akreditacijo in pri številnih drugih projektih.«

Koliko dijakov in študentov pa UKC Ljubljana sprejme vsako leto na usposabljanje oziroma klinične vaje?

»UKC Ljubljana sprejme na klinično usposabljanje vse študente in dijake, ki so vpisani v tekoče šolsko ali študijsko leto na šolah oziroma fakultetah, s katerimi sodelujemo prek pogodbenih razmerij. Tako dijaki in študentje so razdeljeni v posamezne termine kliničnega usposabljanja, ki pri nas v UKC Ljubljana celotno študijsko leto poteka od oktobra do konca poletja. V tem študijskem letu 2012/13 klinično usposabljanje v UKC Ljubljana opravlja tako število študentov z Zdravstvene fakultete Ljubljana:

472 študentov zdravstvene nege, 110 štu- dentov babištva, 42 študentov fizioterapije, 38 študentov delovne terapije in 150 štu- dentov radiološke tehnologije. Z Visoke šole

za zdravstveno nego Jesenice pa opravlja prakso v tem študijskem letu 115 študen- tov zdravstvene nege. Poudariti je treba, da ti študentje v UKC Ljubljana opravijo večino svoje prakse, tako mora npr. študent zdravstvene nege v treh letih opraviti 2300 ur kliničnega usposabljanja, od tega opravi samo v naši bolnišnici približno 1800 ur, kar je zelo veliko. Bolonjska reforma je v viso- kem šolstvu doprinesla več prakse, kar po- sledično bremeni učne baze ter seveda tudi študenta, kliničnega mentorja in ne nazadnje vse paciente.«

UKC Ljubljana je ogromen. Kako poskrbite, da vse klinike vedo, koga in kdaj sprejeti na usposabljanje?

»Redno sklicujem kolegij pedagoških medicinskih sester klinik, kamor je vključenih skupno 18 sodelavk. Večje klinike, Kirurška, Interna in Ginekološka klinika, imajo še svoje kolegije pedagoških medicinskih sester kli- ničnih oddelkov, da lahko ustrezno prenese- jo vse informacije na posamezne organizacijske enote. Veliko nam pomaga tudi to, da imamo na intranetni spletni strani tudi portal zdravstvene nege, kjer imamo vzpostavljeno rubriko izobraževanje, tam pa so dostopni načrti internih izobraževanj za celo leto in tudi načrtinačrti kliničnih usposabljanj tako dijakov kot tudi študentov z opredeljenim številom prostih mest na posamezni enoti, objavljeni so tudi zapisniki sestankov kole- gija. Vsekakor je treba pred začetkom študij- skega leta vsa klinična usposabljanja skrbno načrtovati, tako je zdaj čas, ko sem nenehno na vezi s šolami glede okvirnih načrtov, ki bodo v vpogled pedagoškim medicinskim sestram še pred poletjem. Vsekakor je danes zelo v uporabi elektronska pošta, s katero kolegice pedagoške medicinske sestre sproti obveščam o dogajanju glede izobra- ževanja.«

Še vedno delate tudi na Dermatovenerološki kliniki.

»Ja, dva do trikrat mesečno dežuram, saj se mi zdi pomembno, da ohranim neposredni stik s prakso. Ne želim biti samo 'pisarniška', želim dobiti tudi neposredno povratno infor- macijo iz klinik tudi pri delu s pacienti. Ko- nec koncev mi tudi delo s pacienti ogromno pomeni: bogati me in rada opravljam delo medicinske sestre. So dnevi, ko potrebu- jem svoj mir, še posebej po napornem de- lovniku, ta mir večinoma najdem pri svojih domačih na Primorskem in z novo morsko energijo se vračam v delovno okolje.«

Se vam zdi, da je glede zaposlovanja v teh kriznih letih prišlo do velikega upada?

»Dejstvo je, da je študentom zdaj težje: štu- dentsko delo vse bolj ukinjamo, poleg tega jim nihče ne more obljubiti, da bodo po koncu študija delo tudi dobili. Vse dijake in študente spodbujamo, naj na vajah pokaže- jo vse svoje znanje in vrline, ker – navkljub težkemu položaju – ogromno damo na svoje neformalne izkušnje z njimi. Sposobne dijake in študente ohranimo v mislih: če so pridni in dobri v tem, kar počnejo, jih bomo zagotovo ohranili v mislih bolj kot nekoga, ki vse opravlja z levo roko, saj so lahko dana- šnji dijaki in študentje v prihodnje tudi naši zaposleni.«

»Naprej so me gnale tudi povratne informacije; ko sem srečala svoje nekdanje študente na hodnikih, so se mi zahvaljevali in mi zatrjevali, da so se ogromno naučili,« o odločitvi za funkcijo pedagoške medicinske sestre pove Nataša čermelj, pomočnica glavne medicinske sestre za izobraževanje.

(12)

IzplAČIlo REGREsA ZA LETO 2013 in izplačilo poračuna ZA LETO 2012

Spoštovani sodelavci,

obveščamo vas, da bomo izplačilo poračuna regresa za letni dopust za leto 2012 in izplačilo regresa za leto 2013 v UKC Ljubljana izvedli 12. junija 2013.

V zvezi z izplačilom razlike regresa za letni dopust za leto 2012 je bil 14. maja 2013 parafiran Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014, ki v četrti točki določa:

»V Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) se 248. člen črta. Javnim usluž- bencem in funkcionarjem, ki jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan v skladu s prvim in drugim odstavkom 176. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12), se obračuna bruto razlika med že obračunanim zneskom in bruto zneskom regresa v višini 692 evrov in izplača neto razlika pri plači za mesec maj 2013 skupaj z zamudnimi obrestmi. Pri plači za mesec maj se obračunajo in izplačajo tudi zakonske zamudne obresti od neto zneska regresa zaradi prepozno izplačanega in dolgovanega zneska regresa za leto 2012; Vsebina te točke se uredi z zakonom.«

Glede na navedeno bo UKC Ljubljana vsem zaposlenim, ki jim je bil za leto 2012 obračunan regres za letni dopust, nižji od 692 evrov, 12. junija 2013 izplačal poračun skupaj z zamudnimi obrestmi.

Regres za letni dopust za leto 2013 bo v UKC Ljubljana izplačan v skladu z lestvico, določeno v 4.

odstavku 176. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, po katerem posameznikom pripada:

• do vključno 13. plačnega razreda: 692,00 evrov,

• od 14. do 30. plačnega razreda: 484,40 evra,

• od 31. do 40. razreda: 346,00 evrov,

• od vključno 41. plačnega razreda navzgor: uslužbencem regres ne pripada.

Tudi regres za letni dopust za leto 2013 bo v UKC Ljubljana sodelavcem izplačan 12. junija 2013.

Lep pozdrav, mag. Simon Vrhunec generalni direktor UKC Ljubljana

(13)

ŠTUDENTI MEDICINE

V BOJU PROTI ALKOHOLU

Po nesreči, ki se je zgodila maja in v kateri je umrla tudi študentka medicine, so na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani zbrali moči in organizirali projekt Alkošola s sloganom Namerno le zmerno

Mina Pirih, študentka 1. letnika MF UL

D

ejstva, da je alkoholizem velik jav- nozdravstveni problem Slovenije, se vsi dobro zavedamo. A zdi se, da proti temu premalokrat ukrepamo. Razlog za to je več kot očiten – alkohol je hkrati raz- bremenitev, sprostitev, zabava, veseljače- nje, užitek, ne nazadnje je kozarec rdeče-

ga vina tudi dober za zdravje. Težava pa je pri meri. Ko je presežena, alkohol postane rušitelj odnosov, družin, povod za nasilje, izganjalec človeške dostojanstvenosti … NeSRečA, KI Se Je ZGODILA MAJA, se je nas Študentov Še

POSeBeJ DOTAKNILA –

klara je Bila naŠa soŠolka Najhuje od vsega je, da pred nesrečami, ki jih zakrivi zloraba alkohola, ni zaščiten niti tisti, ki se slednjega izogiba. To se je poka- zalo v ponedeljek, 6. maja 2013, ko je pijan voznik do smrti povozil dve devetnajstletni peški na Slovenčevi cesti v Ljubljani. In to, na žalost, ni osamljen primer. Ta nesreča se je nas, študentov Medicinske fakultete v Lju-

bljani, še posebej dotaknila, saj je bila ena od deklet – Klara Casagrande (Orešnik) – naša sošolka. Boleča praznina nas je spod- budila, da smo se v velikem številu zbrali na predavanju dr. Zdenke Čebašek Travnik, priznane slovenske alkohologinje. V nas se je zbudila želja, da bi širši javnosti predsta-

vili tovrstno problematiko, saj je navkljub vsem tragičnim zgodbam, ki jih piše zloraba alkohola, slednji še vedno preveč družbeno sprejemljiv.

ustanovili Projekt alkoŠola Na pobudo prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec smo zasnovali idejo o projektu, s katerim bomo osveščali ljudi o posledicah tvegane- ga pitja in se boril proti zlorabam alkohola v družbi, predvsem pri mladih. Alkošola oziroma kakor bomo projekt dokončno poi- menovali, je pritegnila veliko pozornosti na fakulteti, trenutno je pridruženih že več kot osemdeset študentov. Kakor pove že slogan – Namerno le zmerno –, naš cilj ni prepo- vedovanje pitja alkohola, saj se je slednje

že skozi zgodovino izkazalo za jalovo. Želimo pa, da bi ljudje spremenili odnos do pitja alkohola in ga pili zmerno ter odgovorno.

Z ekipo projekta, v kateri smo trenutno Mina Pirih, Rok Jagodič, Katarina Lakner, Luka Zwitter, Klemen Lovšin in Blaž Jezernik, že pripravljamo pro- grame delavnic.

Do mladih želimo pristopiti na prija- teljski, nevsiljiv na- čin in jih z raznimi igrami, pogovorom in izmenjevanjem znanj in izkušenj, predvsem pa brez moraliziranja, spodbuditi k odgovor- nemu odnosu do alkohola. Zaveda- mo se, da samo z besedami ne bomo uspešni, zato smo pripravljeni iti korak dlje. Mladim želimo ponuditi alternativo popivanju – omo- gočiti jim želimo pogoje za kakovostno preživljanje prostega časa zlasti ob večerih. Da bo manj brezcilj- nega popivanja in več drugih dejavnosti – bodisi športno bodisi kulturno obarvanih.

Čez poletje bomo aktivno zbirali dodatne ideje in z novim letom začeli aktivno delati.

Vemo, da tako kompleksnega problema, kot je alkoholizem, ne moremo rešiti posame- zno – prav je, da se povezujemo in s skupnimi močmi širimo preventivno dejavnost ter tako delujemo v dobrobit celotne družbe.

Ne nazadnje – že če rešimo eno življenje, bo naš namen dosežen.

Vpisovanje študentov MF UL v žalno knjigo preminule sošolke Klare Casagrande (Orešnik) (foto: Franci Medvešek)

(14)

MANIfEst o MoŽGANIh TUDI V UKC LJUBLJANA

Ob brezplačnem informiranju o boleznih možganov in živčevja v Ljubljani so organizatorji zbrali številne podpisnike za Slovenijo pomembnega manifesta Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V

UKC Ljubljana smo v sodelovanju s slovenskim društvom za nevroznanost SiNAPSA in Slovenskim svetom za mož- gane nedavno postavili dve stojnici, na katerih so se mimoidoči lahko informirali o boleznih možganov in živčevja. Predstavili smo skupno akcijo Za možgane (www.za-mozgane.si), s katero opozarjamo na veliko zdravstveno in družbeno breme bolezni možganov ter javnost pozivamo k skupnemu ukrepanju. Obisk je bil izjemen.

Bo tretja sreda v marCu SLOVeNSKI DAN MOŽGANOV?

»Stojnice smo organizirali ob evropskem mesecu možganov, ki teče ta mesec. Namen je bil tudi spodbuditi posameznike, da pod- pišejo manifest o možganih. Izredno veseli smo, da smo naleteli na takšen odziv,« je povedal Blaž Koritnik, dr. med., iz Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevro- loške klinike, sicer tudi predsednik slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA. Zbrane podpise – do danes so jih zbrali skoraj 2000 – nameravajo strokovnjaki priložiti pobudi, s katero bodo vlado Republike Slovenije pozvali k simbolnemu de- janju, da tretjo sredo v marcu proglasijo za slovenski dan možganov.

Podpise podpore zbirajo tudi na spletni strani www.za-mozgane.si.

Poleg stojniC tudi Predavanje

Predstavniki zaposlenih v UKC Ljubljana, študenti medicine, predstavniki društva SiNAPSA in predstavniki bolniških združenj so na stojnicah posameznikom odgovarjali na vprašanja o kroničnih bo- lečinah, depresiji, demenci, možganski kapi, epilepsiji, poškodbah možganov in mnogih drugih stanjih ter boleznih, ki so povezane z mo- žgani in živčnim sistemom. Stojnice so bile namenjene vsem, ki jih iz katerega koli razloga zanimajo bolezni možganov in živčevja, kot so demenca, multipla skleroza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, možganska kap ter glavobol. Obiskovalci stojnic so se lahko pogovo- rili s predstavniki slovenskega društva za nevroznanost in se seznanili s številnimi koristnimi informacijami. Organizatorji so organizirali tudi zanimivo predavanje: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Klinič- nega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana in predsednik Slovenskega sveta za možgane, je pripravil predavanje z naslovom Zgodba o možganih. V esejistični pripovedi o možganih je spregovoril o tem, kdaj in zakaj se v evoluciji pojavijo, o tihem dialogu dveh možganskih polobel ter o vzponu in padcu človeških možganov od ustvarjalnosti do razpada spomina in jaza.

Namen manifesta je opozoriti javnost na izzive, ki jih predstavljajo bolezni možganov, ter pozvati k skupni odločitvi, da se posvetimo iskanju in uresničevanju rešitev. Manifest je objavljen na spletni strani www.za-mozgane.si.

Manifest je podpisal tudi generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec.

(15)

za ŠE VEčJo KAKOVOST FIZIOTERAPIJE

Delo skupine za izdelavo navodil za izvedbo terapevtskih postopkov v fizioterapiji in delovni terapiji Jožica Zobavnik, dipl. fiziot., Interna klinika

D

elovni terapevti in fizioterapevti v UKC Ljubljana ves čas stremimo k večji kakovosti izvajanja svojih terapevtskih postopkov. V želji, da bi se kakovost obravnave naših bolnikov še izboljšala, je strokovni kolegij fizioterapevtov in delovnih terapevtov UKC Ljubljana leta 2009 ustanovil delovno skupino za izdelavo navodil za izvedbo delovnih in terapevtskih postopkov za področje fizioterapije in delovne terapije.

v delovni skuPini sodelujejo RAZLIčNe KLINIKe

Oblikovano skupino je vodila Nataša Jerina, dipl. fiziot., z Interne klinike. Delovno skupino sestavljajo fizioterapevtke in delovne terapevtke z različnih kliničnih področij UKC Ljubljana. Navodila za izvedbo fizioterapev- tskih postopkov zajemajo ocenjevalne me- tode, čiščenje in vzdrževanje terapevtskih pripomočkov ter naprav, vodenje zdravstvene dokumentacije, postopke elektroterapije, kinezioterapije, mehanoterapije, krioterapije ter uporabo medicinsko-tehničnih pripo- močkov. Za delovno terapijo pa so pripravlje- na navodila za ocenjevanje, učenje dnevnih

aktivnosti, uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov in izdelavo kompresijskih obla- čil ter raznih funkcionalnih opornic.

z navodili si Pomagamo NA Več PODROčJIh

Delovna skupina je ob svojem rednem delu v tem času opravila ogromno dela. Med drugim je sodelovala tudi pri protokolih drugih poklicnih skupin. Veseli nas, da so bila pri notranji presoji za pridobitev mednarodne akreditacije UKC Ljubljana pripra- vljena navodila za delo označena kot primer dobre prakse. Omeniti moramo tudi, da so za respiratorno fizioterapijo respiratorni fizioterapevti že pred leti izdelali navodila za respiratorne postopke.

Pripravljen obširni dokument bo pregledala in potrdila komisija za koordinacijo na po- dročju rehabilitacije. Fizioterapevti in delovni terapevti UKC Ljubljana smo ponosni na njihovo delo, ker se zavedamo, da bo rezultat njihovega dela pomembno prispeval k dvigu kakovosti in varne fizioterapevtske ter delovno terapevtske obravnave pacientov.

Za vse že opravljeno delo in za spodbudo za

Delovni terapevti in fizioterapevti v UKC Ljubljana ves čas stremijo k večji kakovosti izvajanja svojih terapevtskih postopkov.

nadaljnje delovanje se iskreno zahvaljujemo delovni skupini. 

(16)

PISANJE SPLETNIH VSEBIN (2.)

Služba za uporabno računalništvo

O

biskovalci naših zunanjih spletnih strani so večinoma ljudje, ki iščejo zdravstveno pomoč. Za takšne obiskovalce je zelo pomembno, da lahko do podatkov pridejo hitro in brez pretiranega iskanja. Da bi našim obiskovalcem to omogočili in da bi hkrati lahko dosegli čim bolj poenoteno sliko strani naše ustanove, smo sestavili enotna pravila pisanja vsebine. Članek je del niza člankov o pisanju spletnih vsebin.

UVOD ZA PODSTRANI,

RAZčLeNITeV DALJŠIh BeSeDIL Pred glavnim besedilom napišite uvod v temo z informacijami, ki jih bralec verjetno pozna ali ki napovedujejo, o čem bo tekla beseda. Vendar ne pišite dolgih uvodnih poglavij, naj gre le za dva ali tri stavke uvo- dnega besedila.

Če uvodu sledi daljše besedilo, ga razčleni- te na več odstavkov ali drugih manjših vse- binskih enot. Te enote opremite z naslovom, ki pove čim več o vsebini. Tak primer je tudi ta dokument.

Povezave naj Bodo kratke in zgovorne

Navedba, iz katere vodi povezava, naj bo kratka in čim bolj informativna. Pove naj čim več o vsebini, na katero povezava napoti uporabnika, zato ne uporabljajte izrazov, kot sta »kliknite tukaj« ali »več o tem«. Poveza- va naj bi poglobila informacije, zato naj bo na koncu odstavka ali druge zaokrožene vse- binske enote. Če imamo seznam povezav, najprej navedemo povezavo (nekakšen naslov), nato pa besedilo, ki opisuje vsebino.

PReVIDNO PRI IZRAŽANJU KRAJA IN čASA

Pri uporabi krajevnih prislovov in drugih izrazov, ki se nanašajo na orientacijo uporabnika na spletnem mestu in po besedilu, moramo biti previdni. Izrazi »zgoraj«, »spodaj«,

»na naslednji strani«, »v nadaljevanju« ... so morda smiselni v tiskanih besedilih, kjer je besedilo linearno. Pri hiperbesedilu je dru- gače, ker gre uporabnik skozi spletno mesto popolnoma nepredvidljivo. Tovrstne izraze uporabljamo samo, kadar smo prepričani,

da označujejo edini možni prej- šnji oziroma naslednji korak.

Podobno je z izražanjem časa.

Uporabljajte absolutne izraze in se izogibajte relativnim.

PiŠite v oBrnjeni Piramidi

Besedilo začnite s sklepno mislijo. Sledijo naj ključne informacije, ki podpirajo sklep.

Nato sledijo podrobnosti, ki orišejo ozadje obravnavane teme. Ta način pisanja po na- čelu narobe obrnjene piramide novinarji dobro poznajo. Bralci lahko članek prenehajo brati kadar koli, saj bistvo preberejo že na začetku. Uporabniki in- terneta se posvetijo večinoma le tistemu, kar je zgoraj na vi- dnem delu strani (angl. above the fold).

Besedila morajo Biti lektorirana

Vsa objavljena besedila na medmrežju imajo status javnega dokumenta, zato je besedilo treba pregledati, odpraviti določene slogov- ne nepravilnosti in ga lektorirati.

Če se ne znate odločiti, ali besedilo ustreza objavam na spletu, so vam lahko pri pisanju, redakciji ali lekturi v pomoč sodelavke iz Služ- be za odnose z javnostmi (soj@kclj.si).

Navodila so objavljena tudi na naši spletni strani

Druga pravila in navodila za objavo spletne vsebine na naših spletnih straneh lahko najdete na naši intranetni strani, povezava do njih z naslovom »Kako do objave na spletu« je v desnem stolpcu strani.

* Navodila so deloma povzeta po knjigi Pisanje.com avtorjev Duške Mervar in Vuka Ćosića.

(17)

»POKLIC TRAVMATOLOGA

JE V RESNICI NEŽEN poKlIc«

Pogovarjali smo se z novim predstojnikom KO za travmatologijo,

prof. dr. Matejem Cimermanom; njegova največja želja je, da bi čim prej prišlo do dokončanja nove urgence Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

P

rof. dr. Matej Cimerman, dr. med., je v UKC Ljubljana že vse od specializa- cije in kot pravi sam, ga je travmatologija od nekdaj mikala. Predstojniško mesto KO za travmatologijo Kirurške klinike, kjer je skupno 259 zaposlenih, je prevzel maja, kmalu po prevzemu funkcije pa smo z njim spregovorili o načrtih in željah glede oddelka.

»Srčno upam, da se bo naša klinika razvila v enega najmočnejših travmatoloških centrov v evropi. Zato pa je nujno treba modernizirati urgenco in ohraniti ter izpiliti najpomembnejše segmente našega delovanja,« ste povedali v enem od intervjujev pred imenovanjem za predstojnika. Vaše mišljenje danes ostaja enako?

»Vsekakor.«

Zakaj je tako zelo pomembno, da moderniziramo urgenco?

»Govorim lahko samo o urgenci KO za travmatologijo. Smo daleč najpomembnejši urgentni travmatološki center v Sloveniji, oskrbujemo ljubljansko regijo, in sicer vse poškodbe: od manjše praske do najtežjih po- škodb. Smo tudi referenčni center za najtežje poškodbe hrbtenice, medenice, otroške po- škodbe in politravmo (poškodbe več organ- skih sistemov, ki ogrožajo življenje). Prostor- sko je naša urgenca žal povsem zastarela, saj je bila ustanovljena ob odprtju glavne stavbe

UKC Ljubljana leta 1975. Žal nas je prostor- sko in kar se tiče opreme čas povsem povozil. Resda vseskozi skrbimo za izboljšanje z manjšimi prilagoditvami, denimo z ločitvijo težke in lahke travmatološke obravnave in uvedbo triažnih skupin, a to ni dovolj.«

»Po prevzemu predstojniškega mesta me zanima predvsem dobro delovanje kolektiva.

Pri nas je kot v ekipnih športih: vedno moramo biti enotni kot ekipa – od medicinskih sester do zdravnikov in drugega osebja,« pravi prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik KO za travmatologijo UKC Ljubljana.

»Trenutno smo res na svetovni ravni, a se bojim, da bo razvoju – sploh če ne bo posluha za dodatna sredstva – težko slediti. Redki se zavedajo, da je pasti v razvoju izjemno lahko, pot nazaj na vrh pa je izjemno težka in zahteva več let ali celo generacij.«

nadaljevanje na naslednji strani

(18)

Koliko poškodovancev na dan sprejmete na vašem oddelku?

»Povprečno okoli dvesto na dan, pri čemer je povprečno štiri do pet velikih operacij, do dve reanimaciji življenjsko ogroženih bolnikov in do dve premestitvi najtežje poškodovanih.«

Dokaz za to, da je na KO za travmatologijo treba hitro in učinkovito ukrepati, so množične nesreče.

»Množičnih nesreč ni veliko, a ko so, se naša klinika dobesedno poenoti: vsi čutimo svoje poslanstvo. V primeru balonarske nesreče je denimo takratnega nadzornega travmatologa z dopusta – tudi iz Dalmacije – klicalo vsaj deset kolegov, da lahko v nekaj urah pridejo v službo. Odlično sodelovanje smo imeli vzpostavljeno z vsemi drugimi oddelki. Seveda pa se tudi v takšnih primerih izkaže, da bi stvari lahko potekale še bolje, če bi imeli opremo ali dokončno izgrajeno novo urgenco.«

Nedavno smo v UKC Ljubljana odprli nov heliport: kakšna pridobitev je to?

»Dejstvo je, da večina urgentnih prevozov poškodovancev poteka po cesti, s helikopterjem nam pripeljejo le nekaj premeščenih pacientov in težje primere. Zagotovo bolnišnica, kot je naša, potrebuje sodoben heliport.«

Sami se sicer ukvarjate s travmatologijo. Laikom se zdi, da je biti travmatolog precej grob poklic …

»V okviru travmatologije sem subspecializiran za poškodbe medenice. Grob poklic? Morda samo na videz, v resnici pa je to ne- žen poklic – vseskozi imamo opravka z živim tkivom. Morda je tovrstna kirurgija na videz res fizično nekoliko bolj groba, a zahteva izjemno natančnost.«

Nedavno ste bili že drugič zapored izvoljeni v petčlanski evropski upravni odbor najprestižnejše organizacije na področju kirurgije zlomov, AOTrauma. Zakaj je tako pomembno, da je UKC Ljubljana del tega?

»AOTrauma je največja neprofitna organizacija na svetu s področja travmatologije in za sabo ima že 55-letno tradicijo. S članstvom imamo v UKC Ljubljana dostop do najkakovostnejšega izobraže- vanja na tem področju, zagotovo pa smo zaradi tega tudi prepo- znavni v svetu kot UKC Ljubljana. Ko jim povemo še to, da je v UKC delal Marko Godina (pionir svetovne mikrokirurgije, op. p.), so še toliko bolj navdušeni.«

Kje pa je naš KO za travmatologijo v primerjavi s svetom?

»KO za travmatologijo je po strokovnih dosežkih, številu obrav- nav in mednarodni prepoznavnosti povsem primerljiv z drugimi evropskimi bolnišnicami. Problematično je, da je razvoj v medicini izjemno hiter: trenutno smo res na svetovni ravni, a se bojim, da bo razvoju – sploh če ne bo posluha za dodatna sredstva – težko slediti. Redki se zavedajo, da je pasti v razvoju izjemno lahko, pot nazaj na vrh pa je izjemno težka in zahteva več let ali celo generacij. Zato moramo res za vsako ceno ohraniti strokovno raven in jo še naprej razvijati.«

»ŽE zdaJ imam

VElIKo NAČRtoV«

Asist. Bojan Štrus, dr. med., novi predstojnik KO za urologijo Kirurške klinike, pravi, da ima številne načrte:

želi si predvsem, da bi lahko stroko še naprej razvijali in sledili razvoju

A

sist. mag. Bojan Štrus, novi v. d. predstojnik KO za urologijo Kirurške klinike – funkcija mu je dodeljena za eno leto – nas je sprejel med hitenjem od ene operacije do druge. »Gle- de na to, da sem novo funkcijo šele sprejel, še vedno opra- vim tudi veliko operacij,« pove asist. Štrus, ki ga kolegi med pogovorom kličejo za nasvete. Poleg predstojniškega dela še vedno vodi tudi Ambulanto za erektilne motnje in ambulanto na Polikliniki

Glede na to, da ste me sprejeli takoj po operaciji – za kakšno operacijo je šlo?

»Pomagal sem pri operaciji raka prostate. Dejansko na KO za urologijo večinoma operiramo samo še raka prostate, tako zelo je zadnja leta v porastu. Zaradi velikega števila bolnikov imamo tudi nekaj te- žav pri uvrstitvi na čakalno listo za nerakave bolnike. Se pa izjemno trudimo, da bi delo organizirali optimalno.«

Nedavno ste – skupaj z drugimi strokovnjaki – praznovali tudi velik jubilej: tisočo presaditev ledvice.

»Res je, transplantacija ledvic je najpomembnejša dejavnost KO za urologijo Kirurške klinike. Tisoča presaditev je za nas velik dosežek.

Veseli smo, da smo mednarodno primerljivi in da imamo urejen tudi kompleks intenzivnih sob, ki so namenjene bolnikom po transplantaciji, saj je tam omogoča intenzivna terapija in nega 48 ur po transplantaciji.«

Omenili ste, da je vse več raka na prostati.

»Da, zadnja leta število bolnikov z rakom na prostati narašča. V UKC Ljubljana smo edini, ki izvajamo operacije raka prostate na urotraktu, tudi sicer pa imamo velik naval za ljubljansko regijo. V zadnjih letih se je zelo uveljavila laparoskopska metoda operacij, zlasti z mlajšo generacijo, ki se je tega priučila. Uvedli smo pribli- žno pet novih posegov na ledvici in prostati. Laparoskopske operacije so trend v svetu, za bolnika pa zagotovo pomenijo hitrejše okrevanje, krajši čas hospitalizacije in manjši poseg. V prihodnosti si želimo to področje še nadgraditi – želimo si, da bi UKC Lju- bljana čim prej imel robota, ki bi pripeljal do nadaljnjega razvoja kirurgije prostate.«

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

(19)

»V prihodnosti si želimo področje laparoskopskih operacij še nadgraditi,« pravi asist. Bojan Štrus, dr. med., v. d. in predstojnik KO za urologijo Kirurške klinike.

Kdaj pa pričakujete, da bi lahko imeli robota?

»Trenutno je še vse v fazi dogovarjanja, seveda je odvisno od sredstev. Gre pa za dol- goročno investicijo, ki bi se nam povrnila.

Rehabilitacija je za bolnike lažja in običajno bolj popolna zaradi možnosti natančnejše tehnike operiranja.«

Robotska operacija je torej lahko boljša od klasične?

»Robot predvsem pripomore k natančnejši preparaciji tkiva in v mali medenici ohranja živčni pletež, ki je pomemben za kontinenco in erektilno sposobnost moškega.«

Sami sicer vodite tudi Ambulanto za erektilne motnje – kako pogost pojav so v Sloveniji motnje erekcije?

»Res je, veliko se ukvarjam z erektilnimi motnjami; edini v Sloveniji denimo izvajam implantacijo proteze penisa. Ukvarjam pa se tudi z zdravljenjem inkontinence in vsta- vitvijo umetnega uretralnega sfinktra – pro-

teze Scott. Erektilne motnje so sicer precej pogost pojav: ima jih več kot 50 odstotkov moških po 50. letu … Včasih je veljalo, da so predvsem psihogene, danes pa vemo, da pri 80 odstotkih v ozadju lahko pričakujemo organski vzrok in pridružene bolezni. Lah- ko bi rekli, da je erektilna motnja simptom bolezni npr. pri angini pektoris in grozečem miokardnem infarktu …«

Nedavno ste prevzeli mesto predstojnika KO za urologijo. Povejte nam, kakšni so vaši prvi cilji.

»V. d. predstojništva KO za urologijo Kirurške klinike sem prevzel za eno leto, zagotovo pa imam že zdaj veliko načrtov. Želim, da delo na našem oddelku poteka tako, da bomo lahko čim bolj nemoteno izpolnili obveznosti, pri čemer bomo oskrbeli vse paciente, ki to potrebujejo. Veliko energije bom vložil tudi v dokončno izvršitev nakupa robota, prizade- vali pa si bomo tudi, da bi pridobili še eno operacijsko dvorano za odrasle v dopoldan- skem času. Prepričani smo, da bi s tem lahko skrajšali čakalno dobo.«

»Tisoča presaditev je za nas velik dosežek. Veseli smo, da smo mednarodno primerljivi in da imamo urejen tudi kompleks intenzivnih sob, ki so namenjene bolnikom po transplantaciji, saj je tam omogoča intenzivna terapija in nega 48 ur po transplantaciji.«

(20)

PODELITEV CERTIFIKATA ISO 9001:2008 GINEKOLOŠKI KLINIKI

EUROSPITAL 2013

Letos nogometno tekmovanje zaposlenih v evropskih bolnišnicah organizira Slovenija

E

urospital (European Helth Services Workers Football Com- petition) – nogometno tekmovanje zaposlenih v evropskih bolnišnicah, se je začelo leta 1993 na pobudo Francoza Henrija Verbruggha. Letos je organizacijo prvenstva prevzela Slovenija: no- gometaši se bodo v Ljubljani mudili zadnji vikend avgusta. Organi- zacija takega tekmovanja zahteva ogromno število ljudi in finančnih sredstev. Vsi, ki sodelujemo in pomagamo, da bi ta projekt uspešno izpeljali, delujemo prostovoljno v svojem prostem času.

V Ljubljani pričakujemo okoli 240 udeležencev iz celotne EU. Ekipe bolnišnic so sestavljene iz različnih profilov delavcev v zdravstvu (zdravniki, negovalno osebje in drugi zaposleni). Večina udeležen- cev pride v Ljubljano v petek. Po ogledu mesta v popoldanskih urah imamo zvečer žreb nogometnih ekip, ki ga bo spremljal tudi dru- žabno-zabavni program. V soboto čez dan bo potekalo nogometno prvenstvo med vsemi udeleženimi ekipami na nogometnem igrišču Radomlje, sledila bo svečana večerja. Tudi ta večer bomo imeli program s plesnimi in pevskimi nastopi.

Namen delovanja združenja Eurospital je sicer poleg športnih dejavnosti predvsem druženje in komunikacija med delavci, ki so zaposleni v bolnišnicah po EU. Ekipa UKC Ljubljana se dogodka udeležuje od leta 2008 in vsako leto dosega dobre športne uvrstitve ob veliki podpori navijačev. Upamo in želimo si, da bi vse potekalo po načrtih in da bi bili vsi udeleženci zadovoljni z organizacijo dogodka. Ob tem prisrčno vabimo vse ljubitelje nogometa, da se nam pridružijo na igrišču v Radomljah (sobota, 31. avgusta) za podporo naši nogometni ekipi.

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc Nataša Uranker

G

inekološka klinika UKC Ljubljana je kot vrhunska slovenska ustanova, ki svoje strokovno klinično delo nadgrajuje z raziskovalno in pedagoško dejavnostjo na področju ginekologije in po- rodništva, uspešno zaključila presojo za standard ISO 9001:2008 za celotno dejavnost ginekologije in porodništva ter prejela certifikat ISO. Ginekološka klinika UKC Ljubljana je tretja največja klinika znotraj UKC Ljubljana. Na kliniki je zaposlenih 700 delavcev, od tega 107 zdravnikov, 350 medicinskih sester in babic ter 60 zdravstvenih sodelavcev. Prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., strokovni direktor Gi- nekološke klinike, je povedal: »Ginekološka klinika UKC Ljubljana je uspešno zaključila presojo standarda ISO 9001:2008 za celotno dejavnost ginekologije in porodništva in je tako tretja zdravstvena enota UKC Ljubljana, ki je prejela certifikat ISO, in prva velika klinika UKC Ljubljana, ki združuje vse dejavnosti in prejme ta certifikat. Certifikat ISO 9001:2008 je dokaz naše predanosti kakovosti in merilo lastne uspešnosti, ki nam – z uvajanjem nenehnih izboljšav – omogoča doseganje čedalje boljših rezultatov poslovanja. Z njim dokazujemo zavezanost kakovosti in zadovoljstvu tako naših pacientov, uporabni- kov in zaposlenih.« Na Ginekološki kliniki letno obravnavajo 19.000 pacientk v hospitalni obravnavi, opravijo skoraj 45.000 obiskov v specialističnih ambulantah, izbranega ginekologa na kliniki ima več kot 33.000 žensk. V porodnišnici se zgodi skoraj tretjina vseh poro- dov v Sloveniji, več kot 6400, od tega skoraj 20 odstotkov s carskim rezom. Letno opravijo več kot 1400 uspešnih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Ginekološka klinika s pridobljenim certifikatom nadgrajuje svoje strokovno klinično delo.

Trenutno na tekmovanjih nastopajo predstavniki bolnišnic iz dvanajstih držav EU. Vsaka bolnišnica, ki se predstavi na takem tekmovanju, se obveže, da bo tudi sama organizirala tekmovanje v svojem kraju.