INTERNO INTERNO INTERNO INTERNO

(1)

NAGRADNA KRIŽANKA KULTURA VARNOSTI DR. JOŽE TRONTELJ:

OB AFERAH V ZDRAVSTVU UKC LJUBLJANA PREJEL

MEDNARODNI CERTIFIKAT EFQM

»PRIZNANI V ODLIČNOSTI«

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, april 2013 | številka 02 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, april 2013 | številka 02

UKC LJUBLJANA PREJEL

MEDNARODNI CERTIFIKAT EFQM

»PRIZNANI V ODLIČNOSTI«

NAGRADNA KRIŽANKA KULTURA VARNOSTI DR. JOŽE TRONTELJ:

OB AFERAH V ZDRAVSTVU

INTERNO

INTERNO INTERNO

INTERNO

(2)

VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Tudi v letu 2013 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila.

Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najka- sneje do 15. maja 2013. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digital- ni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne hono- riramo.

23 08 07

KAZALO

03 UVODNIK

KDO SMO MI

04

»Nedopustno bi bilo, da bi UKC Ljubljana nazadoval«,

intervju s s strokovno direktorico UKC Ljubljana, prof. dr. Brigito Drnovšek Olup

AKTUALNO

06

Člani sveta UKC Ljubljana so se zbrali na konstitutivni seji

07

UKC Ljubljana prejel mednarodni certifikat EFQM »priznani v odličnosti«

08

Kultura varnosti v UKC Ljubljana

10

»Smo ljudje in smo zmotljivi. Občutek krivde je odveč.«, pogovor z Jelko Mlakar, eno od pooblaščenk za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v UKC Ljubljana

11

Reševanje pritožb v UKC Ljubljana

12

Brezžično omrežje v UKC Ljubljana

13

Heliport UKC Ljubljana (LJHL)

14

Po kongresu iz vodenja v zdravstvu v ZDA

15

Množična nesreča je velik medijski dogodek

16

Uspešna organizacija dodatnega oddelka ob večjem prilivu bolnikov z gripo

UKCL SMO LJUDJE

17

»Z leti se nabere veliko izkušenj«, Intervju z doc. dr. Martino Ribič Pucelj, dr. med.

18

»Smo ključni del verige med klinikami in tehnično-vzdrževalnim sektorjem«, pogovarjali z Tomažem Ščavničarjem, vodjo enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme

UTRIP UKCL

20

UKC Ljubljana se je na prireditvi zahvalil največjim donatorjem

21

Podelitev priznanj zaposlenim meseca na Ginekološki kliniki

21

Družbe Petrol, Sij in Gorenje donirale KO za nevrokirurgijo

21

MR na Pediatrični kliniki

22

Preobrazba odpadnega materiala v pustne šeme – razstava na Očesni kliniki

22

Na Nevrološki kliniki prevzeli nov relief

22

Simpozij Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja

23

Pogled v delovanje naših možganov

24

Slovensko društvo Transplant – nasmehnimo se življenju

24

Donacija tabličnega računalnika Reševalni postaji

PREBERITE

25

Kjer je dim, ni vedno ognja. Včasih je naboj s solzivcem., Dr. Jože Trontelj

26

Kako zapisati Univerzitetni klinični center Ljubljana?

27 POGLED NAZAJ

Slovesnost kirurgu in misijonarju dr. Janezu Janežu (1913–1990) ob stoletnici rojstva

28 ANKETA

29 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH

30 NAGRADNA KRIŽANKA

(3)

Spoštovani sodelavci,

zaposleni smo lani svoje delo in poslanstvo opravili ne le dobro, temveč odlično. Vložene- ga je bilo veliko truda, prisotnih mnogo stisk in odrekanj – a dosegli smo zastavljeni cilj.

Univerzitetni klinični center Ljubljana je 19. marca 2013 na Brdu pri Kranju prejel medna- rodno priznani certifikat odličnosti EFQM – priznani v odličnosti, in sicer v kategoriji nad 300 točk. S tem smo naredili pomemben korak v prizadevanju za pridobitev najvišjega državnega priznanja, to je priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost. Čestitke in zahvala vsem.

Delo in še enkrat delo. Možnost delati je postala privilegij. Hkrati pa je v zdravstvu dela vedno več, število pacientov, ki iščejo pomoč v UKC Ljubljana, stalno narašča. Kakšen absurd. Kljub kriznim razmeram se razvoj ni ustavil, uvajajo se nove metode diagnostici- ranja in zdravljenja. Aplikacija bioloških zdravil in obposteljni laboratorijski testi sta le dve novi področji dela medicinskih sester. Dela se ne branimo, nasprotno, pripravljeni smo prevzemati kompleksnejše in samostojnejše naloge pri zdravstveni obravnavi pacientov, saj se zavedamo, da so za ohranitev vzdržnosti zdravstvenega sistema potrebni inovativni pristopi. Stari vzorci so preživeti, skupaj z zdravniki in drugimi strokovnjaki bi morali začr- tati drugačno, sodobnejšo pot timske obravnave pacienta.

V decembrski številki Internega se mi je zapisalo: »Stanje, v katerem smo se znašli, ni rešljivo niti preprosto niti hitro. Rešitev pa vendarle je – v nas samih. Zato UKC Ljubljana v tem trenutku za svoj ponovni vzpon potrebuje vse ljudi, ki znajo, hočejo, so pripadni, v dobri kondiciji in polni pozitivne energije. Še nikoli doslej nismo bili tako soodvisni drug od drugega.«

Zato pozivam vsakega posebej, da v svoji sredini predlaga, kako lahko prispeva k boljše- mu jutri, ki bo boljši za vas in za UKC Ljubljana. Plačilo za delo je obveza, od tega živimo.

Vendar ne primerjajmo se ves čas med seboj, nikoli ne bomo popolnoma enaki, popol- noma enako obremenjeni. Med oddelki so in bodo določene razlike – uravnilovke si ne želimo. Osredotočimo se raje na organizacijo dela, kaj bi lahko izboljšali. Poiščimo dobre prakse, zgled so nam lahko tako javne kot zasebne bolnišnice.

Ohranimo optimizem. Med nami so številni ljudje, ki imajo nadvse radi svoje delo, na tehtnici znajo uravnovesiti svoje osebne interese na eni strani, na drugi pa postavljajo v ospredje življenje nekoga drugega, ki potrebuje našo pomoč, življenje nekoga, ki ima tako kot mi krog svojih dragih, ljubih domačih, prijateljev in znancev. »Vse mi lahko vzamete, samo srčnosti, želje pomagati, te vseobsegajoče ljubezni do človeka mi nihče ne more vzeti,« mi je med zadnjim dežurstvom rekla mlada srednja medicinska sestra na diabeto- loškem oddelku. Moj poklon.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana April 2013, številka 02

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Aleš Beno in drugi;

Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Partnergraf d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

INTERNO

Erna Kos Grabnar, višja med. sestra, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana

UVODNIK

(4)

»NEDOPUSTNO BI BILO, DA BI UKC LJUBLJANA NAZADOVAL«

Po skorajšnjem končanju štiriletnega mandata smo se pogovarjali s strokovno direktorico UKC Ljubljana, prof. dr. Brigito Drnovšek Olup

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

P

rof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr.

med., je strokovna direktorica UKC Ljubljana od aprila 2009. Vse od začetka si je prizadevala za izboljšanje kakovosti dela, izboljšanje procesov, v okviru danih možnosti pa tudi za boljše medsebojne odnose. Poleg vodstvene funkcije je ves čas ohranjala stik z zdravniško stroko – dvakrat tedensko je operirala na Očesni kliniki. Sloves UKC Ljubljana je ponesla tudi zunaj slovenskih meja, nazadnje s tem, ko je postala predsednica Evrop- skega združenja za očesno, plastično in rekonstruktivno kirurgijo. »Moja želja je, da bi UKC Ljubljana ostal vrhunska, vodilna ustanova v Republiki Sloveniji in v širšem prostoru, kamor bi se tudi v prihodnje bolniki zatekali z občutkom varnosti,« o pogledu v prihodnost pravi strokovna direktorica UKC Ljubljana.

V svoji predstavitvi ste ob potrditvi na Svetu UKC Ljubljana pred štirimi leti za prednostno nalogo postavili zadovoljstvo zaposlenih ter krepitev pripadnosti zavodu. Kako ocenjujete ta področja danes?

»Dejanja posameznikov, ki so v zadnjem času sprožila različne afere, dajejo vtis, da v UKC Ljubljana zaposleni ne čutijo pripadnosti ustanovi. Prepričana sem, da gre v teh primerih zgolj za posameznike, vseh nas, zaposlenih, pa je zelo veliko. To, da imajo naši sodelavci radi UKC Ljubljana in da se zavedajo, da smo najpomembnejša zdravstvena ustanova v Sloveniji, se je nazadnje pokazalo tudi ob pripravah na predpresojo za mednarodno akreditacijo, ki smo jo v večini

»UKC Ljubljana je osrednja zdravstvena ustanova in je kot taka prepoznana s strani prebivalcev Slovenije. Vedno smo se odzivali na potrebe prebivalstva;

velik dokaz za to je tudi izvrstna obravnava med množičnimi nesrečami,«

pravi strokovna direktorica UKC Ljubljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.

»Dejstvo je, da se bo morala zdravstvena politika odločiti, kaj so prioritete slovenskega zdravstva, in to tudi jasno povedati.«

(5)

dobro opravili. Prepričana sem, da jo bomo uspešno končali.«

Zakaj je mednarodna akreditacija za UKC Ljubljana pomembna?

»Zagotovo zato, da nas postavi na zemljevid Evrope. Hkrati je mednarodna akreditacija tudi zahteva ZZZS, ki bi nam v nasprotnem primeru še dodatno odtegnil sredstva. Če se

smem dopolniti pri prejšnjem vprašanju: to, da so zaposleni v UKC Ljubljana pripravljeni sodelovati in narediti nekaj dobrega predvsem za naše paciente, dokazuje tudi izjemno usklajeno delovanje v času respiratornih obolenj, saj smo že drugo leto zapored organizirali dodatni oddelek.«

Vzpostavitev dodatnega oddelka je ogromen organizacijski zalogaj.

»Res je. Gre za velik logistični zalogaj, pri katerem je poleg opreme najpomembnejši predvsem človeški faktor in pripravljenost zaposlenih za dodatne obremenitve.«

V svojem mandatu ste si veliko prizadevali za kakovost dela.

»S tem namenom smo sistematično uvajali klinične poti in smernice, ki delo ne samo izboljšajo, temveč pomenijo večjo varnost za bolnike. UKC Ljubljana je na tem podro- čju v zadnjih štirih letih naredil ogromen premik. Velik korak naprej smo naredili tudi pri spodbujanju varnostne kulture oziroma obravnavi varnostnih zapletov.«

Nagrajevanje posameznikov ali oddelkov je v težkih časih onemogočeno. Da bi jih nekoliko nagradili, ste uvedli nagrade za kakovost.

»Nagrade za kakovost smo kot skupno od- ločitev vodstva uvedli približno pred tremi leti. Zdaj, ko primanjkuje sredstev za nabavo opreme in za financiranje izobraževanj, se mi zdi takšna nagrada pomembna za posamezne klinike ali oddelke. Merila za podelitev so zahtevna in so odraz vloženega dela tako na področju zdravljenja kot tudi učenja, znanstveno-raziskovalnega dela in poslovanja. Lepo je tudi, da se je prijelo ime, ki sem ga po vzorcu podelitve oskarjev oziroma vik- torjev dala našim nagradam – to so zdravki.

Nagrajeni oddelki poleg denarne nagrade vsako leto dobijo tudi kipec.«

Kot strokovna direktorica upravljate tudi sklad 20 odstotkov sredstev iz donacij.

Zakaj je to pomembno?

»Dejstvo je, da so nekatere klinike in klinični oddelki bolj zanimivi za donatorje in jim zato uspe pridobiti več sredstev, drugi oddelki pa so zapostavljeni. Menim, da moramo UKC Ljubljana dojemati kot celoto, zato tudi odlo- čitev, da gre 20 odstotkov od vsake donacije v skupni sklad, kar potem prerazporedimo po klinikah, ki imajo lastnih sredstev manj.

Letos bomo s sredstvi tega sklada podpr- li izobraževanje za nekaj posameznikov na področju šolanja veščin, preostali denar pa bomo namenili za izobraževanje po klinikah ali kliničnih oddelkih.«

Iz leta v leto v UKC Ljubljana uvajamo nove metode – na tem področju najbrž kljub težkemu položaju ne moremo zaostajati.

»Uvajanje novih metod je potekalo predvsem prek terciarnih projektov (teh je na le- tni ravni več kot 300), prek projektov ARRS in tudi prek evropskih projektov. V zadnjem letu se je število projektov ARRS zmanjša- lo, kar obžalujemo. Leta 2013 nas čaka tudi zmanjšanje sredstev za terciar I; ker še ni bil sprejet finančni načrt, tudi še nismo objavili razpisa. Bo pa sredstev bistveno manj – naj- verjetneje le za projekte, ki bodo interdisci- plinarni oziroma bodo imeli skupen pomen.

Bojim se, da bo takšno zmanjšanje sredstev pripeljalo do zaostajanja v razvoju in s tem k zaostanku v sledenju medicini. Cene zdravstvenih storitev se nenehno znižujejo; za enake storitve so pri nas cene skoraj trikrat nižje kot denimo v Nemčiji, material pa je enak. Dejstvo je, da se bo morala zdravstvena politika odločiti, kaj so prioritete slovenskega zdravstva in to tudi jasno povedati.«

UKC Ljubljana se sicer odziva na potrebe prebivalstva – nazadnje denimo z odprtjem Negovalne bolnišnice.

»Res je. UKC Ljubljana je osrednja zdravstvena ustanova in je kot taka prepoznana s strani prebivalcev Slovenije. Vedno smo se odzivali na potrebe prebivalstva; velik dokaz za to je tudi izvrstna obravnava med množičnimi nesrečami. Zagotovo mora biti širša skupnost tista, ki bo določila prihodnje prioritete v zdravstvu. Nedopustno bi bilo, da bi UKC Ljubljana kakor koli nazadoval.«

Kje vi vidite prioritete za naslednji štiriletni mandat?

»Treba je nadaljevati izboljševanje procesov in pridobivanje mednarodne akreditacije ter dodatno izboljšati varnostno kulturo. Me- nim, da imamo tudi veliko priložnosti pri tržni dejavnosti: treba je najti skupno rešitev, ki bo prinesla zadovoljstvo izvajalcem in tudi ustanovi. Moja želja je, da bi UKC Ljubljana ostal vrhunska, vodilna ustanova v Republiki Sloveniji in v širšem prostoru, kamor bi se tudi v prihodnje bolniki zatekali z občutkom varnosti.«

(6)

ČLANI SVETA UKC LJUBLJANA SO SE ZBRALI NA KONSTITUTIVNI SEJI

Člani novega Sveta UKC Ljubljana so za predsednika imenovali Franceta Cukjatija;

sprejeli so letno poročilo in sklep o razpisu za strokovnega direktorja Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Č

lani Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so na konstitutivni seji izvolili predsednika in namestnika predsednika Sveta UKC Ljubljana. Na mesto predsednika je bil imenovan France Cukjati, na mesto namestnika pa prim. Branko Cvjetićanin, dr.

med. Člani Sveta so tudi potrdili predstavni-

ke zaposlenih iz UKC Ljubljana. Na volitvah, dne 17. januarja 2013, so bili v Svet UKC Ljubljana kot predstavniki zaposlenih namreč izvoljeni prim. Branko Cvjetićanin, dr. med., z Ginekološke klinike, doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., z Interne klinike, in Marko Alauf, inž. tel. iz Tehnično-vzdrževalnih služb. Na svoji prvi seji so sicer obravnavali več točk:

inventurni elaborat, poslovno poročilo za leto 2012, razpis za delovno mesto strokovnega direktorja in vloge po ZUJF-u.

UKC LJUBLJANA LETA 2012 POSLOVAL USPEšNO

Kljub težkim pogojem poslovanja je UKC Ljubljana leta 2012 posloval uspešno.

Uspešen je bil tako pri obravnavi pacientov (pri obsegu in kakovosti izvedenih

programov) kot tudi finančno. S številnimi notranjimi racionalizacijami (obvladovanje stroškov dela, porabe storitev in materiala idr.) ter zniževanjem cen materialov in storitev je UKC Ljubljana dosegel rezultat, ki je glede na dane razmere dober. Zavod je leto 2012 zaključil z manj kot 5 milijoni negativnega izida, poleg tega pa je ponovno obravnaval več pacientov, kot jih plača Za- vod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Tako je bila zagotovljena največja možna dosto- pnost do zdravstvenih storitev za vse, ki to potrebujejo. Lani je zavod obravnaval kar za 8 milijonov evrov neplačanih pacientov, kar je za 3 milijone evrov več, kot je znašal izid

poslovanja.

POSLOVNI REZULTAT

JE DOSEŽEN Z URESNIČEVANJEM ZASTAVLJENIH CILJEV.

Poslovni rezultat, ki je glede na dane razmere ocenjen kot uspešen, je bil dosežen z ure- sničevanjem zastavljenih ciljev racionaliza- cije delovnih procesov na vseh področjih. Z zniževanjem cen materialov, s pridobljenimi popusti in z odpisi zamudnih obresti je bilo prihranjenih več kot 3 milijone evrov.

Racionalnost je bila izkazana tudi pri stro- ških dela: z učinkovito izrabo človeških virov je uspelo zmanjševati stroške nadurnega dela, znižal pa se je tudi obseg pogodbe- nega dela in dela študentov. V primerjavi z letom 2011 so bili leta 2012 stroški dela čez polni delovni čas nižji za skupaj 3,3 milijona evrov, v primerjavi z letom 2010 pa kar za 5 milijonov evrov.

PO SEJI JE BIL JAVNO OBJAVLJEN RAZPIS ZA STROKOVNEGA DIREKTORJA

Sklep o razpisu za strokovnega direktorja so člani sveta obravnavali, ker se sedanji strokovni direktorici prof. dr. Brigiti Drnov- šek Olup, dr. med., višji svetnici, 17. aprila 2013 izteče štiriletni mandat. Na podlagi 35.

člena Statuta UKC Ljubljana so imenovali razpisno komisijo, ki bo ocenila izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatov in njihove programe strokovnega dela/razvoja UKC Ljubljana ter opravila morebitne razgovore z njimi ter poročala Svetu UKC Ljubljana.

Člani Sveta UKC Ljubljana so sedanjo strokovno direktorico prof. dr. Brigito Drnovšek Olup tudi pooblastili, da zaradi nemotenega poteka dela opravlja dela in naloge strokovnega direktorja UKC Ljubljana tudi po izteku mandata vse do nastopa dela novoimenova- nega strokovnega direktorja UKC Ljubljana oziroma za največ eno leto.

(7)

UKC LJUBLJANA PREJEL

MEDNARODNI CERTIFIKAT EFQM

»PRIZNANI V ODLIČNOSTI«

Mag. Peter Pustatičnik

V

kongresnem centru na Brdu je v torek, 19. marca 2013, poteka- la slovesna podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2012. UKC Ljubljana se je na razpis za PRSPO prijavil že drugič. To predstavlja najvišjo državno nagrado za dosežke pri kakovosti poslovanja, kar je rezultat razvoja znanja in inovativnosti. Podeljuje se na podlagi merila in metodologije, ki sta vzpostavljena po vzoru evropske nagrade za odličnost iz Bruslja, enako je tudi v drugih državah Evropske unije. UKC Ljubljana je prejel mednarodno veljavni certifikat EFQM »priznani v odličnosti – reco- gnised for excellence« za doseženo raven točk v intervalu od 300 do 400 točk v okviru ocenjevanja PRSPO 2012. Certifikat predstavlja mednarodni dokaz odličnosti ustanove in je odraz našega skupnega sistematičnega in strokovnega dela. Iskrena zahvala vsem zaposlenim.

CELOVIT SISTEM STALNEGA IZBOLJšEVANJA KLJUČNIH PODROČIJ DELOVANJA BOLNIšNICE

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik državnega zbora Janko Veber, ki je v svojem govoru poudaril pomen voditeljstva in vodenja na različnih področjih delovanja – v gospodarstvu, zdravstvu, izobraževanju, razvoju, znanosti in politiki, pri čemer je treba v luči poslovne odličnosti ohraniti srčnost, pravičnost ter najvišje moralne in etične standarde, k čemur nas usmerjajo tudi vsa merila evropske- ga modela poslovne odličnosti. Evropski model odličnosti (EFQM) omogoča vzpostavitev celovitega sistema stalnega izboljševanja ključnih področij delovanja bolnišnice. Model sodi med celovita orodja vodenja, pri čemer je bolnišnica (organizacija) analizirana na vseh področjih delovanja, upoštevaje cilje (rezultate: zadovoljstvo strank, zadovoljstvo in usposobljenost zaposlenih, vpliv na družbo, finančno poslovanje …) in vire (dejavnike: voditeljstvo, upravljanje človeških, finančnih in drugih virov, vidik procesov). Zelo pomembni so možnost primerjave z najboljšimi organizacijami, medorganiza- cijsko učenje ter prenos dobrih praks ne glede na tip ali velikost organizacije. Odzivi na posledice svetovne gospodarske krize se kažejo tudi kot spremembe v modelu EFQM.

MODEL ODLIČNOSTI ZA SAMOOCENJEVANJE UPORABLJA VEČ KOT 35.000 ORGANIZACIJ PO VSEJ EVROPI

Večji poudarek je namenjen napovedovanju in upravljanju tveganj, poleg preteklih triletnih dosežkov tudi upravičeni verjetnosti trdnega in uspešnega prihodnjega poslovanja, spodbujanju etičnih načel vodenja in organizacijske kulture ter ne nazadnje zaposlenim kot glav- nim nosilcem napredka, ustvarjalnosti in inovativnosti. Pri doseganju trajne odličnosti gre za vzročno-posledično povezavo med pristopi, ki jih bolnišnica uporablja pri poslovanju, ter njenimi dosežki. Model

uporablja temeljna načela odličnosti, ki se kažejo v strukturiranem sistemu vodenja. Model odličnosti EFQM predstavlja logično sis- tematično nadgradnjo sistema vodenja kakovosti ISO 9001, kar je razvidno iz posameznih meril in podmeril, po katerih se ocenjuje tudi procesni pristop. Model odličnosti za samoocenjevanje uporablja več kot 35.000 organizacij po vsej Evropi.

Slavnostni govornik je povabil vse uspešne slovenske menedžerje, da dejavno pristopijo k vpeljavi temeljnih načel odličnosti v svoje gospodarske družbe, zdravstvo, šolstvo in druge javne ustanove. UKC Ljubljana se namerava tudi letos prijaviti na razpis za PRSPO 2013.

Mednarodno veljavni certifikat »priznani v odličnosti« je marca prevzel generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec.

»Treba je ohranjati srčnost, pravičnost ter najvišje moralne in etične standarde,« je na prireditvi dejal slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Janko Veber.

(8)

KULTURA VARNOSTI V UKC LJUBLJANA

Kultura varnosti je skupek vrednost, ki jih zaposleni medsebojno priznavajo, se po njih ravnajo na vseh ravneh organizacije, kar oblikuje »standard« vedenja, ki utrjuje občutek varnosti

Aleksandra Jerič, prof. dr. Helena Meden Vrtovec, Stanko Grabljevec, prof. dr. Boštjan Gomišček, prim. Dušica Pleterski in Jelka Mlakar

V

Univerzitetnem kliničnem centru Lju- bljana si iz leta v leto prizadevamo izboljšati kulturo varnosti za paciente. Da bi vse zaposlene ozavestili o varnostni kulturi, smo se v tej številki odločili predstaviti izvlečke diplome, ki jo je na temo varnostne kulture v UKC Ljubljana lani napisala Aleksandra Jerič pod mentorstvom prof.

dr. Boštjana Gomiščka in somentorstvom prof. dr. Helene Meden Vrtovec. V okviru izdelave naloge je analizirala vprašalnike, ki so jih izpolnili naši zaposleni v sklopu izobraževanj na temo varnosti, ki sta jih organizirali pooblaščenki za varnost.

KAJ JE KULTURA VARNOSTI?

Kulturo varnosti organizacije lahko opišemo kot skupek vrednot, ki jih zaposleni medsebojno priznavajo, jih spoštujejo, se po njih ravnajo na vseh ravneh organizacije, kar oblikuje »standard« obnašanja, ki utrjuje ob- čutek varnosti. Kultura varnosti je opredeljena kot »obnašanje, vrednote in prepričanja,

ki usmerjajo reakcije ljudi, ko pride do vpra- šanja varnosti znotraj njihove organizacije«.

Kultura varnosti je del kulture zdravstvene ustanove, oddelka oziroma zdravstvenega tima. Varnostna kultura je osnovana na posameznih vrednotah, stališčih in vzorcih vedenja vsakogar v zdravstveni ustanovi.

Najpomembnejši del kulture varnosti v zdravstvu je kultura varnosti pacienta, ker je pacient tisti, ki je v postopku zdravljenja, in je v odnosu pacient – zdravstveni tim naj- ranljivejši.

Varnost pacienta pa lahko zagotovimo z vpeljavo in vzdrževanjem sistemov varnosti v zdravstvenih organizacijah. Zavedati se moramo, da je kultura varnosti v zdravstveni organizaciji osnovni dejavnik, ki vpliva na sistem varnosti. Izboljševanje kulture varnosti v zdravstvu je dolgoročen, sistematičen in nenehen proces. Je bistvena sestavina preprečevanja napak in izboljševanja kakovosti zdravstvene obravnave.

VPRAšALNIKI, KI MERIJO SKUPEN ODNOS OSEBJA V ORGANIZACIJI Kulturo varnosti v organizaciji lahko izmerimo z uporabo psihometričnih vprašalnikov, ki merijo skupen odnos osebja v organizaciji. Taka raziskava je bila v UKC Ljubljana opravljena med udeleženci dveh sklopov izobraževanj na temo varnosti pacientov v letih 2009/10 in 2010/11. Anketiranje je bilo izvedeno na podlagi metodologije ameriške Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave (AHRQ). Anketni vprašalnik je leta 2009/10 izpolnilo 306 zaposlenih, leta 2010/11 pa 156 zaposlenih. Vprašalnik AHRQ sestavlja 12 ključnih področij kulture varnosti.

Na osnovi pridobljenih odgovorov smo izvedli različne analize ter naredili primerjavo rezulta- tov anketiranja med leti 2009/10 in 2010/11, nadalje smo te rezultate primerjali z rezultati iz tujine ter s pilotno raziskavo na temo kulture varnosti v slovenskih bolnišnicah.

(9)

sklopu timsko delo med bolnišničnimi enotami. Sklop vprašanj je bil sestavljen iz treh trditev. Najnižji odstotek, samo 8 odstotkov pozitivnih odgovorov, je imela trditev, da bolnišnični oddelki sodelujejo dovolj usklajeno.

GLEDE CELOKUPNEGA ZAZNAVANJA VARNOSTI NAJVIšJI ODSTOTEK

Zelo nizek odstotek pozitivnih odgovorov je imel tudi sklop predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice. Ta sklop je dokaj slabo ocenjen tudi v ZDA (45 odstotkov), še slabše pa v UKC Ljubljana (leta 2010/11 le 20 odstotkov). Slaba izvedba predaje in premestitve pacientov znotraj bolnišnice lahko privede do zamude pri diagnozi, hudih neželenih učinkov, pritožb pacientov, zmanjšanja zadovoljstva pacientov ipd. Prav zaradi teh posledic je sklop predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice zelo pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe in pomemben del kulture varnosti.

Najvišji odstotek pozitivnih odgovorov je v raziskavi leta 2010/11 UKC Ljubljana dosegel v sklopu celokupno zaznavanje varnosti (50 odstotkov). Pri dveh posameznih vprašanjih tega sklopa 56 odstotkov anketirancev meni, da nimajo težav z varnostjo bolnikov; 59 odstotkov jih meni, da varnosti bolnikov nikoli ne žrtvujejo zato, da bi lahko naredili več.

ZAPOSLENI NAJ SE ZAVEDAJO POMENA VARNOSTI PACIENTOV

Pomembno je, da se zaposleni zavedajo svoje odgovornosti za varnost pacienta in da jo dojemajo kot sestavni del vsakodnevnega dela.

Zanimivo je, da anketiranci kulturo varnosti na splošno ocenjujejo bolje kot pa po posameznih sklopih. Iz analize vprašanj je razvidno, da anketiranci dajejo prednost varnosti pacientov, ki je najpomemb- nejša in jo razpoznavajo kot osnovo kakovostne zdravstvene obravnave. V okviru raziskave smo ugotovili, da pri posameznih sklopih še vedno obstaja nizek delež pozitivnih odgovorov v primerjavi z rezultati AHRQ in slovenskih bolnišnic, ki so sodelovale v pilotni raziskavi.

Ker je izboljševanje kulture varnosti dolgoročen, sistematičen in nenehen proces, predlagamo:

• da se z dodatnimi raziskavami ugotovijo dejavniki, ki ovirajo sodelovanje med oddelki in se na podlagi tega uvedejo izboljšave;

• da se izboljša predaja pacientov;

• da se ponovi kampanja na temo varnosti pacientov in da v okviru tega uprava UKC Ljubljana izvede varnostne vizite na vseh klinikah.

Ker so zaposleni ključni dejavnik pri oblikovanju in izvajanju kulture varnosti vsake zdravstvene organizacije, je pomembno redno spre- mljanje stopnje s pomočjo merjenja odnosa zaposlenih do kulture varnosti, saj se to kaže v varnosti njihovih pacientov.

S pomočjo dejavnosti za dviganje ozaveščanja in stopnje kulture varnosti (izobraževanje, vgrajevanje varovalnih mehanizmov v sistem, izvajanje vzročno-posledičnih analiz, uvedba korektivnih ukrepov, definirane pristojnosti in odgovornosti pri upravljanju tveganj, poti obveščanja, informacijska podpora), ki potekajo v UKC Ljubljana, se bo kultura varnosti nedvomno izboljšala tako v korist pacientov kot tudi zaposlenih.

44 20

34 15

45 48 39

50 32

49 46

48

43 21

36 17

49 52 43

46 29

52 51 53

39 53 31

41

69 61

65 65 39

64 65 61

44 45

65 85 63 62 64

66 72 72 75

80

0 20 40 60 80 100

Nekaznovani odziv na napake Predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice Ustreznost števila in kompetenc osebja Timsko delo med bolnišničnimi enotami Pogostost poročanja dogodkov Odprtost komunikacij Povratna informacija o napakah Celokupno zaznavanje varnosti Podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov Učeča se organizacija Podpora vodstva oddelka za varnost pacientov Timsko delo v bolnišničnih enotah

Odstotek pozitivnih odgovorov ZDA

Pilotna raziskava (SLO) leto 2009/10 leto 2010/11 Graf prikazuje rezultate vseh štirih anket:

Iz analize anket smo ugotovili, da so si rezultati za UKC Ljubljana v letih 2009/10 in 2010/11 zelo podobni, odstopanja po posameznih sklopih so razmeroma majhna. Precej pa zaostajamo za doseženimi rezultati v primerjavi z raziskavo iz ZDA. Največja razlika je vidna pri

(10)

»SMO LJUDJE IN SMO ZMOTLJIVI.

OBČUTEK KRIVDE JE ODVEČ.«

O varnostni kulturi in sporočanju zapletov smo se pogovarjali z Jelko Mlakar,

višjo medicinsko sestro, eno od pooblaščenk za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v UKC Ljubljana Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

J

^elkaMlakar, ena od pooblaščenk za varnost v UKC Ljubljana, po petih letih dela na področju izboljševanja varnostne kulture pravi, da jo veseli, ker zdravniki v kar 50 odstotkih sporočajo varnostne zaplete, ki lahko pomembno spremenijo zdravstveno stanje pacienta. »To je glede na družbeno stanje, v katerem se pričakujejo nezmotljivi zdravstveni delavci, dober podatek,« pravi sogovornica, ki skupaj s sodelavko prim.

Dušico Pleterski skuša preprečiti, da bi se pri zapletih iskala krivda posameznika, ude- leženega v varnostnem zapletu. Sogovornica zato poudarja, da morajo biti prizadevanja vseh usmerjena k dvigu varnostne kulture, saj to prepreči, da bi se zapleti še naprej dogajali, za paciente pa je to obet, zaradi ka- terega lahko zaupajo v strokovnost in varnost posamezne ustanove.

Za zaposlene v UKC Ljubljana že več let izvajate sistematična izobraževanja glede varnostne kulture. Čemu so namenjena?

»Izobraževanja so uvedena s preprostim namenom: naučiti, kako prepoznati in prepre- čiti varnostni zaplet; če se ta že zgodi, kako

zmanjšati škodo za pacienta in udeležene v zapletu. Večina varnostnih zapletov je posle- dica okoliščin in dejavnikov tveganja.

Kako bi potemtakem sploh definirali varnostni zaplet?

»Varnostni zaplet je odklon od načrtovanega izida postopka, posega, rezultata. Praviloma gre za organizacijske, okoljske, materialne, kadrovske in osebnostne dejavnike, ki privedejo do varnostnega zapleta. Veseli me

premik v miselnosti: včasih smo se spraše- vali, zakaj se je določeni medicinski sestri ali zdravniku zaplet zgodil, danes pa razisku- jemo vse prej naštete dejavnike. Praviloma ugotavljamo, da je konkretna oseba le 'druga žrtev' vseh dejavnikov, če pacienta – kot radi rečemo – ocenimo kot 'prvo žrtev' zapleta. Tisti, ki se mu zaplet zgodi, je danes obravnavan kot priča v procesu analize. Gre za bistveno drugačen pristop kot nekoč, saj danes ugotavljamo, kateri so tisti dejavniki, ki bi v prihodnosti lahko privedli do podob- nega varnostnega zapleta, in jih skušamo preprečiti. Ravno o tem izobražujemo zaposlene.«

Koliko izobraževanj ste do zdaj že organizirali?

»V zadnjih štirih letih smo za zaposlene zagotovo izvedli okoli 150 triurnih izobra- ževanj, dodatno pa letno še vsaj deset do petnajst celodnevnih. Daljša izobraževanja so namenjena predvsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z zdravstveno obravnavno pa-

cientov. Ker je v procesu varnosti pacientov, zaposlenih in drugih pomemben vsak so- delavec, morajo osnove varnostne kulture poznati vsi zaposleni. Namen je predvsem preprečiti ponovne zaplete in tudi prepričati strokovnjake, da zaradi zapletov ni potreben občutek krivde. Vsi smo ljudje in smo zmotljivi. S tega vidika je tudi pomembno, da so poročila o zapletih anonimizirana – da se ne kaže s prstom na krivce.«

Za dodatno izboljšanje varnostne kulture je bil v UKC Ljubljana nedavno ustanovljen Odbor za varnost, sestavljen iz petnajstih članov. Vanj so vključeni predstavniki vseh procesov, namen odbora pa je narediti centralni register tveganj oziroma oceno tveganj in okoliščin, ki privedejo do določenega zapleta.

Temeljni cilj odbora je tudi postavitev varnostne politike oziroma ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k še večji varnosti naše ustanove.

»Nihče namerno ne naredi nečesa, kar bi drugemu škodovalo,« pravi Jelka Mlakar (na fotografiji desno), pooblaščenka za varnost, in dodaja, da jo skrbi, ker se posamezni mediji ne zavedajo, koliko škode lahko naredijo z objavljanjem tragičnih zgodb.

(11)

A javnost od bolnišnic terja drugače: želi biti seznanjena z natančnimi izsledki posameznih strokovnih nadzorov ipd.

»Res je. Menim, da je to problem družbe, v kateri smo:

ljudje očitno želijo afere, nihče pa se ne vpraša, kakšne posledice ima to za ugled posameznika ali celo bolnišnice;

še hujše so posledice aferaškega poročanja, ljudje lahko

izgubijo zaupanje v zdravstveni sistem. Kadar se zgodi varnostni zaplet, je najpomembneje, da naredimo vse za to, da je škoda čim manjša tako za pacienta kot za zaposlene in preprečimo, da bi se zaplet v prihodnje ponovil. Izjemnega pomena je pravilna komunikacija; za izboljšanje komunikacije smo v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi pripravili tudi protokol komuniciranja.«

Poleg komunikacije navzven je izredno pomembna tudi komunikacija med zaposlenimi. Kako je določena ta?

»Najlažje bo, če razložim na primeru neuspešne reanimaci- je na urgenci. Zagotovo se vsi, ki so bili vključeni, po koncu sprašujejo, ali so res naredili vse, kar je bilo mogoče. Zato je izjemno pomembno, da se ekipa po reanimaciji zbere in izvede kratek varnostni pogovor, v katerem obnovijo celo- ten proces. Pomembno je, da si povedo, ali so vsi naredili vse v skladu s strokovnimi standardi in po svojih najboljših močeh. Je pa nujno, da je v komunikacijskem protokolu upoštevan tudi razširjen varnostni pogovor, ko se ne po- govori samo ekipa, vpletena v varnostni zaplet, temveč zaposleni s celotnega oddelka. S tem pride tudi do analize, učenja in prihodnjih izboljšav.«

Kaj pa komunikacija s svojci/bližnjimi?

»To je izjemno pomemben spekter, komunicirati je treba hitro. Včasih me skrbi, ker mediji iz osebnih tragedij delajo zgodbe. Pri nas se velikokrat izkaže, da svojci ne želijo, da se iz njihove izkušnje delajo medijske zgodbe, če se je odgovorna oseba z njimi pogovorila odkrito; poudarjamo, da se udeleženi v zapletu naj ne bi vključevali v takšne pogovore iz preprostega razloga – ker so pod vplivom zapleta in praviloma v stresu. Na splošno zaradi takih zgodb ni nobene koristi in ni prav, da ljudje na podlagi tega začnejo izgubljati zaupanje v tako pomembno dobrino, kot je zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave. V UKC Ljubljana, pa tudi v Sloveniji nasploh, je zdravstvo na visoki ravni. Nihče namerno ne naredi nečesa, kar bi drugemu škodovalo – če bi se to dogajalo, bi šlo za sum kaznivega dejanja.«

Leta 2012 sta pooblaščenki za varnost prejeli 2.829 obvestil o varnostnih zapletih. »Glede na število obravnavanih pacientov v UKC Ljubljana bi varnostnih zapletov pričakovali še več,« pravi Jelka Mlakar, »a smo pri obveščanju o zapletih na dobri poti.«

REŠEVANJE

PRITOŽB V UKC LJUBLJANA

Poti je več: pritožbo lahko rešimo takoj ali pa pacientu ponudimo možnost, da se obrne na Urad za pritožbe in pohvale Renata Jurša, Urad za pritožbe in pohvale UKC Ljubljana

U

niverzitetni klinični center Ljubljana je vrhunska strokovna ustanova, ki je nastala zaradi potreb pacientov. Vendar pa pričakovanja pacientov včasih niso skladna z dejanskim stanjem nudenih storitev, za kar je lahko več vzrokov. Če pacient meni, da so mu bile pravice, kot jih določa Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP), kratene, ima možnost pritožbe. Po ZPacP je obvestilo o možnem načinu pritožb objavljeno na plakatih, ki so v prostorih UKC Ljubljana povsod tam, kjer se zadržujejo pacienti.

KAKO IN KOMU PACIENT SPOROČI PRITOŽBO ALI POHVALO?

Če pacientove pritožbe ne moremo rešiti tam, kjer je nastala, to je na mestu samem, v ambulanti ali kliničnem oddelku pri vodstvu kliničnega oddelka ali vodstvu klinike, smo zdravstveni delavci dolžni pacienta seznaniti z drugimi oblikami reševanja pritožb. Ponudimo mu, da pritožbo napiše na list papirja ali obrazec, ki ga lahko natisne s spletne strani UKC Ljubljana (http://

www4.kclj.si/admin/dokumenti/00000133-000000c0-pritozbeni_obrazec.

pdf) in jo pošlje v Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana, oziroma ga napotimo, da svojo pritožbo odda po elektronski pošti na naslov pohvale.

pritozbe@kclj.si ali osebno v uradu med uradnimi urami.

Pacient ima še dodatno možnost, ki jo opredeljuje ZPacP, to je zahteva za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Če tudi s tem ni dosežen dogovor o rešitvi spora, ima pacient možnost vložitve druge zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic. Vložitev prve in druge zahteve je zakonsko točno določena, vključno z zastaralnimi roki ter tudi reševanjem le-teh, medtem ko pritožba nima zastaralnega roka.

nadaljevanje na naslednji strani

(12)

STROKOVNI KOLEGIJ MORA PRITOŽBO RAZREšITI V OSMIH DNEH Statut UKC Ljubljana in Pravilnik o načinu reševanja pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic v UKC Ljubljana predpisujeta točno določen način reševanja pritožb. Navajam: »Predstojnik klinike, kliničnega inštituta, kliničnega oddelka oziroma vodja centra ali službe mora bolnikovo pritožbo takoj predložiti strokovnemu kolegiju, ki mora o pritožbi odločiti v roku 8 dni. O svoji odločitvi, ki mora biti obrazložena, mora takoj obvestiti bolnika. Če se bolnikova pritožba nanaša na storitve zdravstvene nege, je treba pred odločitvijo o pritožbi pridobiti mnenje strokovnega kolegija zdravstvene nege (drugi in tretji odstavek 83. člena Statuta UKC Ljubljana). Strokovni kolegij /…/ mora pritožbo rešiti v osmih (8) dneh od njenega prejema, razen če so podani pogoji za uvedbo izrednega internega nadzora ali zunanjega strokovnega nadzora s svetovanjem. O svoji odločitvi, ki mora biti obrazložena, mora strokovni kolegij takoj obvestiti vlagatelja. V primeru zapletenosti konkretnega primera, pritožbe izjemoma ni mogoče rešiti v roku iz prejšnjega odstavka, mora strokovni kolegij obvestiti vlagatelja, v kakšnem roku bo pritožba rešena, če je to mogoče (vlagatelj znan). (11. člen pravilnika) Urad za pritožbe in pohvale o vseh pritožbah, podanih na način iz 4. člena tega pravilnika, vodi evidenco pritožb. Osebe, ki so v skladu s 7. členom tega pravilnika pristojne za sprejem pritožbe, so dolžne uradu dati podatke, ki jih potrebuje za vodenje evidence pritožb in za potrebe reševanja pritožbe (prvi in drugi odstavek 14. člena pravilnika).«

PRITOŽBA JE PRILOŽNOST ZA IZBOLJšANJE PROCESA

Pritožba sama po sebi ni nekaj slabega. Je le neke vrste opozorilo, da morda neče- sa ne delamo pravilno in učinkovito ter je za boljši proces dela treba to izboljšati, kar lahko samo doprinese h kakovosti zdravstvenih storitev. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti, ki je podrobno opredeljena v 20. členu ZPacP in se prepleta skozi večino zakonskih določil omenjenega zakona, pa bi pripomoglo k občutnemu zmanjšanju pritožb naših pacientov. Primerna komunikacija že v večini primerov omogoča odpravo nejasnosti. Pacienti to cenijo in ne vlagajo nadaljnjih pritožb.

Prav je, da to vsi upoštevamo!

Zaposleni v tej veliki človekoljubni ustanovi se včasih lahko znajdemo tudi v vlogi pacientov. Zato je prav, da tudi s tega vidika pomislimo na to, da moramo vsi zaposleni poznati pacientove pravice in jih tudi upoštevati.

Pacient se lahko kadar koli obrne tudi na zastopnika pacientovih pravic. Delo svetovanja, pomoči in zastopanja zastopnika

pacientovih pravic je brezplačno in zaupno. Zastopnici pacientovih pravic za ljubljansko regijo sta:

Duša Hlade Zore, uradne ure ima ob ponedeljkih od 8.00 do 15.00 in ob torkih od 8.00 do 13.00 v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana na Zaloški 29 v Ljubljani. Telefonska številka: 01/542 32 85, naslov elektronske pošte: dusa.zore@zzv-lj.si.

Melina Omrzel Petek, uradne ure ima ob ponedeljkih od 14.00 do 20.00 ter ob torkih in sredah od 17.00 do 20.00 v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, enota Zasavje, Novi dom 11, Hrastnik.

Telefonska številka: 03/56 46 471, naslov elektronske pošte: melina.

omrzel.petek@zzv-lj.si.

»Pritožba sama po sebi ni nekaj slabega. Je le neke vrste opozorilo, da morda nečesa ne delamo pravilno in učinkovito ter je za boljši proces dela treba to izboljšati.«

Informacijski sektor

Č

e med obiskom pri nas potrebu- jete dostop do spleta, vam ponekod v stav- bah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ponujamo

prost dostop do našega brezžičnega omrežja (UKC- -Public). Upoštevajte, da se lahko znotraj stavbe, nad- stropja oziroma prostora moč signala spreminja ali pa celo izgine. Pokritost s signalom je lahko odvisna tudi od brezžičnega (Wi-Fi) odjemalca.

Stavbe, ki so v celoti pokrite z brezžičnim omrežjem:

• Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) (Zaloška 2),

• Nova pediatrična klinika (NPK) (Bohoričeva 20),

• Klinični oddelek za travmatologijo (Klinični oddelek za kirurške okužbe, Ambulanta za terapijo bolečine) (Zaloška 2),

• uprava UKC Ljubljana (Zaloška 2),

• Ortopedska klinika (Zaloška 9),

• urgenca – pritličje (Zaloška 7).

Stavbe, ki so delno pokrite z brezžičnim omrežjem:

• Nevrološka klinika – pritličje (Zaloška 2),

• Poliklinika – klet in pritličje (Njegoševa 4),

• Ginekološka klinika: nova porodnišnica – bife (Šlajmerjeva 4),

• glavna stavba UKC Ljubljana (Zaloška cesta 7):

•

pritličje – dializa,

•

3. nadstropje – Center za zastrupitve,

•

4. nadstropje – travmatologija,

•

8. nadstropje – Klinični oddelek za nefrologijo,

•

avla in predavalnice.

Upamo, da vam naše brezžično omrežje omogoči dostop do potrebnih podatkov in vam olajša bivanje pri nas. Dostopna točka UKC-Public nudi popolnoma brez- plačno brezžično omrežje in gostujočim uporabnikom zagotavlja osnovne storitve. To omrežje je za zdaj še vedno v fazi izgradnje in preizkušanja, zato prihaja do občasnih motenj ali celo nedelovanja.

BREZŽIČNO OMREŽJE

V UKC LJUBLJANA

Seznanjamo vas, kje je na voljo brezžično omrežje

(13)

HELIPORT UKC LJUBLJANA (LJHL)

Anton Posavec

U

KC Ljubljana se je 6. februarja letos končno pridružil številnim sodobnim bolnišnicam v svetu, ki imajo svoj heliport.

Prevozi naglo obolelih in poškodovanih s helikopterjem so večkrat ključnega pomena za uspešno nadaljnje zdravljenje ali celo preživetje. Pomen teh prevozov pride najbolj do izraza, kadar sta potrebna hitrost in/ali kakovost prevoza ogroženega pacienta, ki naj bi ga reševalni prevoz kar najmanj obreme- njeval. Paciente iz vse Slovenije pripeljejo s helikopterjem največkrat ravno v UKC Lju- bljana. Pristankov helikopterjev, namenjenih v našo bolnišnico, je vsako leto več kot pet-

sto. Z razvojem zdravstvene oskrbe in nujne medicinske pomoči v Sloveniji bo to število zagotovo še rastlo.

V PRETEKLOSTI VELIKO SELITEV Heliport deluje kot enota v okviru Reševalne postaje. Vpisan je v seznam civilnih helipor- tov v Sloveniji in se ga vodi pod ICAO-ozna- ko LJHL. Prvi heliport UKC Ljubljana je bil na mestu današnje porodnišnice. Pravzaprav moramo govoriti o zunajletališkem pristanku (ILP) in ne o pravem heliportu. V drugi po- lovici osemdesetih let prejšnjega stoletja se je moral zaradi izgradnje nove porodnišnice ILP umakniti na prostor, kjer so danes igri- šča Srednje zdravstvene šole Ljubljana na Poljanski cesti. Med njeno gradnjo se je ILP s Poljanske ceste moral zopet premakniti, in

sicer na območje nekdanje vojašnice na Ro- ški cesti ob Gruberjevem kanalu. Ko so tam postavili nove bloke, je bilo treba ILP ponovno prestaviti, tokrat za manj kot sto metrov vstran, ker je motil stanovalce nove soseske.

Vse paciente, pripeljane s helikopterjem na Roško cesto, je bilo treba nato z reševalnim vozilom prepeljati v UKC Ljubljana, kar je pomembno podaljšalo čas oskrbe, tudi do petnajst minut, čemur je treba dodati še ne- udobnost prevoza z Roške ceste ter dodatno premeščanje, s čimer smo pacienta še dodatno obremenjevali.

ZDAJ EDINSTVEN HELIPORT NAD STREHO NOVEGA URGENTNEGA BLOKA

Novi heliport je nad streho severnega dela novega urgentnega bloka UKC Ljubljana, ki je v izgradnji. Od središča Ljubljane je oddaljen zgolj 1,2 kilometra. Gre za heliport, ki je dvi- gnjen (heliport na višini), in je prvi take vrste v Sloveniji. Dostop do njega je možen zgolj prek vertikalnega jedra, v katerem so tri dvi- gala in stopnišče. Dve dvigali služita prevozu bolnikov, eno pa je osebno. Od vertikalnega jedra do heliporta vodi povezovalni most.

Premer ploščadi je 38 metrov. Sâmo mesto pristanka (FATO/TLOF) ima premer 28 metrov, okoli je še petmetrski varnostni pas.

Okoli pristajalne ploščadi in dela povezo- valnega mostu je dva metra široka varnostna mreža. Ploščad za pristajanje je iz aluminija Novi in stari ILP na Roški cesti (foto: Anton Posavec)

Posadka Helikopterja Bell 412 Slovenske vojske na čelu s poveljnikom podpolkovnikom Brankom Rekom, ki je 23. januarja letos prva pristala na heliportu. (foto: fotoarhiv Reševalne postaje) in je izdelek priznanega proizvajalca Bayards iz Nizozemske. Nosilnost ima 9,4 tone in omogoča pristajanje tudi največjega helikopterja, ki ga uporablja Slovenska vojska

– AS532 AL Cougar. Ta helikopter lahko prepelje tudi več pacientov hkrati, kar je zelo pomembno pri nesrečah z večjim številom udeležencev. Spomnimo se samo balonarske nesreče, ki se je zgodila lani na Barju, ko so s helikopterjem prepeljali kar tri po- nesrečene (primarni let v Bolnišnico v Celju ter dva sekundarna leta iz UKC Ljubljana v UKC Maribor). Heliport trenutno obratuje v režimu PPR (Prior Permission Required), in sicer ob vidnem delu dneva. Delovanje prilagajamo delu helikopterske nujne medicinske pomoči, hkrati pa se trudimo, da tudi zunaj delovnega časa, kadar je to potrebno, omogočimo pristanek reševalnih helikopterjev, za kar je potrebna ustrezna predhodna najava. Po zaključku začasnega obratovanja in s prehodom v redni način obratovanja želimo vzpostaviti 24-urni režim delovanja heliporta.

Heliport je po potrebi ogrevan, za kar skrbi samodejni ogrevalni sistem, ki se sproži, kadar je zunanja temperatura manj kot 4 stopinje Celzija, vlažnost zraka pa naraste nad 50 odstotkov.

Ogrevanje je mogoče vklopiti tudi ročno.

(14)

PO KONGRESU IZ VODENJA V ZDRAVSTVU V ZDA

Na kongresu ACHE se vsako leto zbere več kot 4000 udeležencev mag. Simon Vrhunec, mag. Bojan Uran

M

arca letos je bil v Chicagu v ZDA vsa- koletni kongres vodenja v zdravstvu v organizaciji American College of Healthcare Executives (ACHE) z naslovom Changing Helthcare by Design. Gre za enega največjih dogodkov s tega področja, na katerem se vsako leto zbere več kot 4.000 udeležencev z vsega sveta, predvsem poslovodnih delav- cev v zdravstvu. Ne glede na to, da so pre- davatelji večinoma Američani, je dogodek zanimiv zato, ker so vsi zdravstveni sistemi v zadnjih letih zaznamovani z gospodarsko recesijo. Zato se morajo zdravstvene organizacije boriti za svoj obstoj, predvsem pa za paciente, katerih pričakovanja v času re- cesije celo naraščajo. Tudi v teh okoljih je, pa čeprav mogoče le deklarativno, pacient v središču pozornosti.

ZAKAJ IN KAKO POSPEšEVATI UČINKOVITOST ORGANIZACIJE?

Na kongresu je bilo prikazanih precej zani- mivih praks iz ameriškega okolja. Z vidika vodenja očitno postaja vse pomembnejše

timsko delo. Uspešni so tisti timi, ki uspeva- jo kot kolektivno gonilo za izboljšanje uveljaviti strast in osredotočenost. Pomembna je zavezanost vodij. Drugo področje pove- zovanja je povezovanje inovativnosti in so- delovanja. Ni namreč prave inovativnosti v procesih, če člani timov ne znajo sodelovati.

Zelo pomembno je neprestano (samo)spra- ševanje ZAKAJ in KAKO pospeševati učin- kovitost organizacije. Zanimiv je primer ene od zdravstvenih organizacij, kjer so uveljavili nagrado za inovativnost posameznih timov, podobno kot smo v UKCL uveljavili nagra-

do za kakovost za oddelke. Američani bi ne bili Američani, če ne bi tudi v okviru vrhnjega managementa merili posameznikov z matrikami odgovornosti. Kljub vsemu pa ne stavijo na tekmovalnost med posamezniki.

Iz strukture visoko učinkovitih vodstvenih timov prehajajo v strukturo skupnosti vodij.

Ta skupnost temelji na vrednotah, kot so spoštovanje, sodelovanje, skupno razume- vanje, zaupanje, neodvisnost. Kompetence, ki zaznamujejo vodje, so vizija, strateško planiranje, inovativnost, podjetnost, sodelovanje, ipd.

VODILO PRI PROCESIH JE ODLIČNOST

V zdravstvenih organizacijah se zavedajo, da je za uspešno uveljavljanje sprememb v zdravstvenih organizacijah v korist pacientov pomembna integracija zdravnikov. V eni od organizacij so sprejeli strateško deklaracijo o »prehodu iz usmerjenosti v bolnišnico na usmerjenost v pacienta s podporo zdravnikov«. Načrtno zato iščejo tiste zdravnike, ki

lahko vodijo time ali procese.

Zanimivo je, da imajo redno zaposlene zdravnike in sa- mozaposlene, ki z bolnišnico sodelujejo pogodbeno. Dobre vodje menda lažje najdejo med redno zaposlenimi. Posebej pa stavijo na partnerstvo z zdravniki pri managementu kliničnih protokolov.

Vse procese prenove povezuje močno zave- danje razvoja kakovosti in procesov. Njihovo vodilo je odličnost. Večina organizacij ima definirano poslanstvo, vrednote in vizijo.

Uporabljajo kakšnega od znanih modelov iz- boljševanja kakovosti, kot so Demingov krog izboljšav, sistem uravnoteženih kazalnikov (BSC), vitka organizacija (Lean), Baldrige- -ov model, ipd.

REšEVANJE KRIZNE SITUACIJE:

RAZPOREJANJE pO pRODUKTIVNOSTI

Ker pa se tudi v ZDA zavedajo, da je recesija tukaj in zdaj, poskušajo na različne načine re- ševati nastale situacije. Tako so od klasičnega načina reševanja težav, kot so: zmanjšanja kadra in storitev, pritiska na dobavitelje in plačnike, zmanjšanja števila dni na intenziv- nih terapijah ter odlaganja vlaganj in investi- cij, prešli na uporabo sodobnejših načinov nižanja stroškov. Lotili so se optimiranja zaposlenih in vodenja, optimiranja strateških in organizacijskih prijemov, poenostavitve delovnih procesov, optimiziranja nabavne verige ter oblikovanja »kulture« storitev pacientom.

Zavedajo se, da je strošek dela v zdravstvenih ustanovah največji ter da morajo nekako upoštevati razporejanje zaposlenih, ki velikokrat temelji na tradiciji. Neposredni stroški dela so pogosto v odvisnosti od tega, koliko dela – storitev so oddali zunanjim izvajalcem.

Veliko pozornost dajejo zmanjševanju t.i. od- večnega dela, ki se pojavlja pri vseh katego- rijah zaposlenih. Rešitve iščejo v razporejanju zaposlenih po produktivnosti in v oblikovanju novih opisov del. Produktivnost poskušajo meriti po urah in ne po izmeni, trudijo se pre- stavljati zaposlene iz manj zasedenih oddelkov na tiste z večjimi potrebami po kadru ob istočasnem preverjanju potreb po dežurstvih in nadurah. Kako poznano!

Ker so v ZDA povračila bolj kot pri nas po- vezana z nastalimi stroški, se osredotočajo na najvišje stroške materialov in storitev. V ospredju je poenostavitev delovnih procesov. Še vedno so prav obsedeni s Toyotino metodo vitke proizvodnje ter skozi to z od- pravljanjem nepotrebnega (zamud za bolnike, redundantnega dela, nenadzora nad bolniki in transportom, prevelike produkcije storitev ter vsemi možnimi odkloni). Njihovi deklarirani cilji so: izpostavitev in odprava odvečnega dela, vzpostavitev kulture neneh- nega izboljševanja ter vpeljava radikalnih inovativnih sprememb.

Spoznanja iz njihovih procesov kakovosti pa so:

•

Vodje morajo izboljševanje kakovosti podpirati, porivati in pri tem aktivno sodelovati,

•

Gre za maraton in ne za tek na kratke proge

•

Timi in sodelavci morajo te modele živeti

•

Zmaga še ne pomeni popolnosti.

(15)

MNOŽIČNA NESREČA

JE VELIK MEDIJSKI DOGODEK

Komuniciranje z novinarji in mediji pri množičnih nesrečah Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

M

ediji in novinarji v kriznih razmerah igrajo pomembno vlogo. Na eni strani lahko informirajo prebivalstvo, po drugi strani pa so mediji odgovorni tudi za mno- ge »konstrukte«, ki lahko vzniknejo zaradi pomanjkanja informacij ali pa zaradi nera- zumevanja narave dela v bolnišnici, ko sta kaos in nepredvidljivost del obvladovanja kriznih razmer. Da bi se temu izognili, je treba razumeti delo z novinarji, predvsem pa ga načrtovati.

ODZIV MEDIJEV OB MNOŽIČNI NESREČI

Novinarji za krizni dogodek izvedo praviloma med prvimi. Tako kot v bolnišnici se tudi organizacija dela uredništev v tistem dnevu hipoma spremeni in v želji po čim več informacijah angažirajo vse razpoložljive novinarje za pridobivanje informacij. Za ozadje povzemajo zgodbe, ki jih sestavijo iz arhi- vov (podobni dogodki, incidenti), na teren pošljejo reporterje, pokrivajo večje število bolnišnic, poskrbijo za komentatorje doga- janja in za strokovnjake v studiih, angažirajo dopisništva za podobne primere v tujini ter poročajo o vsem, kar vidijo in slišijo. Naj- večkrat aktualni temi posvetijo veliko, zelo veliko medijskega prostora.

pRVA INfORMAcIjA

Novinarji bodo o nesreči poročali takoj. Zato je pomembno, da so kratke izjave iz bolni- šničnega okolja novinarjem takoj na voljo.

Če bolnišnični predstavniki za medije tega ne storijo, novinarji praviloma iščejo informacije drugje. Bolnišnica lahko začne komunicirati takoj po prejetju prvega obvestila o množični nesreči. Javnost se lahko pisno obvesti, kdaj so sprejeli obvestilo ter kako so se organizirali znotraj bolnišnice. S tem je javnosti poslano sporočilo, da se v bol- nišnici ustvarjajo razmere za obvladovanje kriznega dogodka. Pomembno je obvestiti novinarje o načrtovani ustni izjavi in predvi- denih naslednjih informacijah.

OMEJITEV GIBANJA V BOLNIšNICI Če bolnišnica dobi obvestilo o množični nesreči, je treba omejiti gibanje, varnostnike pa opozoriti, da novinarji, snemalci in fo- tografi nimajo vstopa v bolnišnično okolje.

Druge čakajoče je treba vljudno opomniti, da se poškodovancev ali dela zdravstvenega osebja ne sme fotografirati ali kakor koli drugače snemati.

Novinarji bodo praviloma takoj navzoči pred bolnišnico in tam bodo čakali na prve informacije. Njihov namen je posneti delo zdravstvenega osebja in zabeležiti število poško- dovancev. Če so pravila jasna (omejen vstop v bolnišnico, že določena ura izjave), bodo novinarji to tudi upoštevali.

ČASOVNA ZANKA

Novinarji hitijo objavljati zgodbe in prve informacije, zato je še kako pomembno, da smo v tej tekmi z informacijami udeleženi tudi mi kot bolnišnica. Če nas ni, našo vlogo prevzamejo drugi in v ospredje stopijo izjave

drugih – na primer očividci, ki slišijo sirene in to komentirajo kot zmedo. V prvih minu- tah je zato pomembno neformalno komuniciranje predstavnika za medije ali pa vodstva bolnišnice, ki mora stopiti med čakajoče novinarje in neformalno pojasniti delovanje bolnišnice. V primeru avgustovske nesreče je komentator radia izjavil, da vladata v UKC Ljubljana kaos in panika. Takoj smo prejeli številne klice tako zaposlenih kot novinarjev, ali to drži. Seveda smo vse pravočasno za- nikali.

MEDIJI, ŽRTVE IN NJIHOVI SORODNIKI

Marsikatera žrtev ali sorodnik, soudeleženec dogodka, poškodovanec, rad spregovori o svojih občutkih ob dogodku, ki se je zgodil. Z novinarji je možno doseči dogovor in sodelovanje, če gre za občutljivejšo skupi- no. Ko se je prevrnil avtobus, poln nemških otrok, smo novinarja peljali do njihovega predstavnika, ki ni želel dati izjave. Mediji

(16)

V dobrih dveh mesecih, kolikor je bil oddelek na Dermatovenerološki kliniki odprt, smo oskrbeli 138 pacientov, ki so na oddelku v povprečju ležali 8 dni

USPEŠNA ORGANIZACIJA DODATNEGA ODDELKA

Ob večjem prilivu bolnikov z respiratornimi okužbami smo tudi letos pod okriljem križnega štaba zagotovili dodatne prostore

Mateja Klep, Koordinatorica začasnega oddelka za epidemije

P

riliv bolnikov z respiratornimi obolenji in gripo se začne v UKC Ljubljana vsako leto povečevati že okoli novega leta. Stanje obolelih se je konec marca na srečo začelo umirjati. Tik pred zaprtjem posebnega dodatnega oddelka za paciente z respiratornimi okužbami smo za naše glasilo spregovorili s pristojnimi o delovanju kriznega štaba in o organizaciji dodatnega oddelka.

Tako kot lansko leto, smo v UKC Ljubljana tudi letos pod okriljem »kriznega štaba«, ki ga je vodila prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr.med., v mesecu januarju začeli z organizacijo dodatnega oddelka za paciente z respiratornimi okužbami, ki so v letošnjem letu presegle število pozitivnih izvidov gripe ali drugih respiratornih okužb iz leta 2009, ko je bila razglašena epidemija. Oddelek smo odprli na bolniškem oddelku 1 Derma- tovenerološke klinike, ki se je izkazala kot odlična gostiteljica. V dobrih dveh mesecih, kolikor je bil oddelek odprt, smo oskrbeli 138 pacientov, ki so na oddelku v povpre- čju ležali 8 dni. Projekt odprtja dodatnega oddelka, pod okriljem dveh klinik (Internih klinik in Klinike za infekcijske bolezni in vro- činska stanja), je svojevrsten organizacijski in logistični projekt, ki smo ga ob izdatni

pomoči komercialnega sektorja in informa- cijskega centra tudi uspešno izpeljali. Za- hvala za nesebično delo, podkovano z visoko strokovnostjo gre prav gotovo Tanji Šentjurc, dipl. m.s., ki je delovala kot nadzorna medicinska sestra. Hvala tudi vsem zdravnikom, tehnikom zdravstvene nege, diplomiranim medicinskim sestram in zdravstvenikom, fizioterapevtom, kurirkam in strežnicam, ki so bili pripravljeni poleg svojega rednega dela, pomagati težko bolnim pacientom.

ZAHVALA VSEM ZAPOSLENIM

Strokovna direktorica UKC Ljubljana, prof.

dr. Brigita Drnovšek Olup, se zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so omogočili delovanje dodatnega oddelka. Poleg vseh sode- lavcev, ki so prevzemali delo na oddelku, so veliko truda v celotno organizacijo vložili doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr.med., prof.

dr. Franc Strle, dr. med., doc. dr. Zlatko Fras, dr.med., Erna Kos Grabnar, viš.med. ses., Alenka Roš, dipl.m.s. , Slavica Kojanič, dipl.

ms. in Sandra Mihelčič. Izjemno veliko truda je v celotno organizacijo vložila tudi ga.

Mateja Klep, koordinatorica začasnega oddelka za epidemije.

niso niti drezali v mlade poškodovance niti niso snemali, razumeli so stisko in šok, ki so ga ob tem doživeli. V primeru balonarske nesreče so nekateri sorodniki poškodovancev, ki so se zadrževali v bolnišnici, želeli govoriti z novinarji, kar smo jim omogočili.

HUMANIZACIJA DOGODKOV Mediji igrajo pomembno vlogo pri humanizaciji dogodkov. Pri poročanju radi povzemajo izjave posameznikov, njihovih osebnih zgodb, pričevanja udeležencev ali poškodovancev. Po- ročanje je velikokrat obarvano s ču- stvenimi izjavami, kar je popolnoma normalno. Izjave za javnost so takrat še posebej pomembne, saj uradno komuniciranje posameznih ustanov pomirja širšo javnost. Nikakor pa uradna izjava ne sme poskušati minimalizirati nevar- nosti ali razsežnosti dogodka.

IGRE šE NI KONEC

Ko je zadnji poškodovanec iz množič- ne nesreče oskrbljen, se delo z mediji v resnici šele začne. Uredništva želijo intervjuje, komentarje, analizo doga- janja, vključijo se razni predstavniki strokovnih društev, visoki predstavniki politike, lokalne avtoritete, ki komentirajo dogajanje ter vrednotijo učinkovi- tost delovanja zdravstvenega sistema.

V tem času je pomembno novinarjem omogočiti vpogled v delovanje bolni- šnice predvsem skozi oči posameznih profilov (psihologi, travmatologi, ane- steziologi, zdravstveno osebje, reše- valci) ter omogočiti, da tudi z osebnimi pričevanji predstavijo izredni dogodek v bolnišnici. Čas javne analize je čas izpostavljanja določenih problemov, opozarjanja na izboljšave in boljše ter hitrejše reagiranje v prihodnosti.

(17)

»Z LETI SE NABERE VELIKO IZKUŠENJ«

Intervju z doc. dr. Martino Ribič Pucelj, dr. med., ki velja za eno najboljših slovenskih kirurginj pri endoskopskih operacijah Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

Veljate za eno najboljših slovenskih kirurginj pri endoskopskih operacijah. Od marca ste upokojeni, vendar še naprej opravljate svoje poslanstvo.

»Res je. Po ZUJF-u se dobila odobren štiriurni delavnik v UKC Lju- bljana. Upokojitev sem načrtovala za leto 2013, ampak ko dobiš občutek, da si mlajšim v napoto, je pač bolje, da greš. Svoje delo nadaljujem drugje, ambulanto imam v Diagnostičnem centru Bled in sprejela sem vabilo dveh slovenskih bolnišnic, da prenašam znanje na mlajše kolege ter operiram svoje pacientke. Angažirana sem tudi v mednarodnih združenjih; sem članica glavnega odbora dveh največjih združenj za endoskopsko kirurgijo – Evropsko združenje za endoskopsko kirurgijo in Mednarodno združenje za endoskopsko kirurgijo, kjer mi mandat zaradi upokojitve ne preneha. Letos se na- meravam udeležiti kar treh velikih mednarodnih kongresov, kongresa o endometriozi v Riu de Janeiru, v Goi v Indiji in v Berlinu. Na vseh treh sem vabljena predavateljica.«

Za seboj imate 40 let kliničnega dela. Če se ozrete nazaj, kako bi opisali svojo pot?

»Po specializaciji pri prim. Cizelj na področju sterilnosti sem se hkrati izpopolnjevala tudi pri prof. Hrenovi. To sta bila velika učitelja in na tej osnovi sem gradila naprej. Poleg neplodnosti sem se usme- rila v uvajanje vse endoskopske kirurgije benignih sprememb. Tako smo zelo zgodaj, že leta 1990, znali z endoskopskimi operacijami zdraviti pacientke. Postopoma smo uvajali nove operativne metode, od preprostejših do zahtevnejših. Zdaj pa so uvedene vse laparo- skopske operacije nerakavih sprememb.«

V svoje klinično delo ste uvedli devet novih operacij, s tem pa postavili Ginekološko kliniko v korak z razvojem na Zahodu.

»Aprila je Mednarodni kongres endoskopske kirurgije Slovenije v Ljubljani, na katerem bom predstavila teh devet metod; gre za zu- najmaternično nosečnost, policistične ciste, miome, globoko endo- metriozo, prestavitev jajčnikov, histerektomijo in še kar nekaj se jih je nabralo.«

Veliko ste dosegli, uspeli ste uveljaviti ter vzpostaviti uspešno kirurgijo na tem področju. Kakšen bo nadaljnji razvoj? Kaj je svetovni trend?

»Menim, da je na splošno laparoskopski nivo dosežen. 0d leta 1990 je bila vsako leto kakšna nova metoda, danes revolucionarnih sprememb ni več. Uvaja se sicer robotska kirurgija, uvedene metode je treba še izboljšati. Glede robotskih operacij imam precej izdelano mnenje. Če smo realni, se večina operacij da narediti laparoskopsko – v ginekologiji je do robotskih operacij upravičenih le nekaj primerov. Zmotno je namreč mišljenje, da s pomočjo robota znaš narediti operacijo. Robot je samo instrument, pomagalo, najprej moraš biti usposobljen operacijo izvesti laparoskopsko, robot je samo višja stopnja tehnologije.«

»Odnos do pacientov je zelo pomemben. Najpomembnejši je seveda osebni stik, treba je veliko pojasnjevati, predstaviti vse korake posega, včasih pa jih več poslušati kot narediti.«

»Svet stoji na mladih. Res pa je, da je treba včasih upoštevati izkušnje starejših,« pravi doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med.

(18)

»SMO KLJUČNI DEL

VERIGE MED KLINIKAMI IN TEHNIČNO-

VZDRŽEVALNIM SEKTORJEM«

Pogovarjali smo se s Tomažem ščavničarjem, vodjo enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

T

omaž ščavničar je s prvim marcem prevzel novo funkcijo: postal je vodja enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme, s čimer je prevzel koordinacijo oskrbe za 28 objektov, zgradb in lokacij UKC Ljubljana. Zadnjih trinajst let je bil »gospodar« Pediatrične klinike, po vseh teh letih pa pove, da je delo skrbnikov raznovrstno. Ključno dejstvo je, da skrbijo za usklajeno delovanje tehničnih popravil med notranjimi in zunanjimi izvajalci in tako klinikam, oddelkom in enotam omogočajo nemoteno delovanje.

Na spletnih forumih veljate za prijazno, pacientke vas imajo rade. Kakšen mora biti po vašem mnenju odnos do pacienta?

»Odnos do pacientov je zelo pomemben.

Najpomembnejši je seveda osebni stik, treba je veliko pojasnjevati, predstaviti vse korake posega, včasih pa jih več poslušati kot narediti. Danes so pacientke bolj informira- ne, zahtevajo več pogovora, pojasnjevanj, včasih pa so bolj obremenjene z informacijami, ki jih ne znajo pravilno vrednotiti.«

Med študenti veljate za strogo in natančno. Po eni strani so študentje hvaležni, saj ste jim dali veliko znanja, po drugi strani pa so se vas bali.

»Od študentov sem predvsem zahtevala znanje. Nikoli nisem vrgla študenta na iz- pitu po prvem vprašanju, temveč šele po treh. Na začetku sem dobila občutek, da so študentje področje ginekologije podcenje- vali in so bili pogosto precej nepripravlje- ni. Nisem zahtevala subspecialnih znanj, a osnove vedno. Sem pa bila precej presene- čena, ko so me lani študentje ocenili s 4,5.

To nekaj pove, ne?«

Vaše delo na fakulteti je zaradi ZUJF-a onemogočeno, in to kljub razpisanemu programu.

»Res je. Na program izbirnega predmeta klinika in biokemija endometrioze se je pri- javilo 71 študentov. Program sva pripravljali s profesorico Lanišnik Rižnar. Ker želim, da se program za leto 2012/2013 izvede, bom brezplačno izvedla predavanja in seminarje.

Kot mentorica moram do zagovora doktorske in magistrske naloge pripeljati dva kolega, do dokončanja specialističnih nalog pa še druga dva.«

Za seboj puščate veliko dediščino.

Kaj boste poleg svojega strokovnega angažmaja počeli v prihodnje?

»Svet stoji na mladih. Res pa je, da je treba včasih upoštevati izkušnje starejših. Kolegi iz tujine, ki so se letos ali lani upokojili, so še zmeraj vabljeni kot svetovalci in na strokovna srečanja. Z leti se nabere veliko izku- šenj, smiselno jih je predati naprej. Vendar pa ne bom ostala brez dela. Doma imam ogromen vrt, doslej je časa zanj primanjko- valo, v prihodnosti pa ga bo več.«

»Želim si, da bi dolgoročno vpeljali tudi kulturo zavedanja, da skrbnejše ravnanje doprinese ne samo UKC Ljubljana kot bolnišnici, temveč vsem zaposlenim,« pravi Tomaž Ščavničar, ki je z marcem prevzel funkcijo vodje enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme.