DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKALjubljana, 2021

(1)

v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA

Ljubljana, 2021

Hrbtna stran: 2021

ANDRAŽ FURLAN

TEHNIČNI, PRAVNI IN FINANČNI VIDIKI UPORABE DALJINSKO VODENIH LETALNIKOV

ZA NAMENE GEODETSKE DEJAVNOSTI

ANDRAŽ FURLAN

(2)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

Somentor/-ica:

Član komisije:

Ljubljana, _____________

Diplomska naloga št.:

Graduation thesis No.:

ANDRAŽ FURLAN

TEHNIČNI, PRAVNI IN FINANČNI VIDIKI UPORABE DALJINSKO VODENIH LETALNIKOV

ZA NAMENE GEODETSKE DEJAVNOSTI

TECHNICAL, LEGAL AND FINANCIAL ASPECTS IN USAGE OF UNMANNED AERIAL VEHICLES

FOR PURPOSES OF SURVEYING

doc. dr. Dejan Grigillo

doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski

(3)

Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Gradbeništvo.

POPRAVKI – ERRATA

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(4)

II Furlan, A. 2021. Tehnični, pravni in finančni vidiki uporabe daljinsko vodenih letalnikov za namene geodetske dejavnosti.

ZAHVALA

Zahvala gre mentorjema diplomske naloge za pomoč pri razvoju teme ter primerih, ko sam nisem bil odločen, kako nadaljevati s pisanjem. Ravno tako se jima zahvaljujem za tehtne in sprotne komentarje, da se je lahko diplomska naloga razvijala v predvidenih časovnih okvirjih in brez nepričakovanih zapletov.

(5)

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

UDK: 528.715:629.735(043.2)

Avtor: Andraž Furlan

Mentor: doc. dr. Dejan Grigillo, univ. dipl. inž. geod.

Somentor: doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, univ. dipl. inž. geod.

Naslov: Tehnični, pravni in finančni vidiki uporabe daljinsko vodenih letalnikov za namene geodetske dejavnosti

Tip dokumenta: diplomska naloga

Obseg in oprema: VII, 21 str., 3 pregl., 20 vir.

Ključne besede: Geodetska izmera, daljinska zaznava, daljinsko voden letalnik, varovanje osebnih podatkov, civilno letalstvo, letalske operacije.

Izvleček

Diplomska naloga se ukvarja s problematiko, ki nastaja na področju daljinsko vodenih letalnikov v Sloveniji in Evropski uniji, saj se z vedno bolj hitrim napredkom v razvoju letalnikov pojavijo nova in nova tveganja, ki jih je potrebno pravno in tehnično minimizirati. Med glavnimi tveganji so poškodbe in škoda, povzročeni s strani letalnika, ter grožnja zasebnosti in varovanju osebnih podatkov. S pravnega vidika se diploma ukvarja z akti, ki trenutno urejajo to področje, tehnično in finančno pa z letalniki samimi, vendar bo kaj kmalu na trgu veliko novih modelov, saj tehnološki napredek nikoli ne počiva.

Diploma se v splošnem osredotoča na dejavnike, ki zadevajo pravne osebe, ki se ukvarjajo z zajemom in obdelavo prostorskih podatkov.

(6)

IV Furlan, A. 2021. Tehnični, pravni in finančni vidiki uporabe daljinsko vodenih letalnikov za namene geodetske dejavnosti.

BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDC: 528.715:629.735(043.2)

Author: Andraž Furlan

Supervisor: assist. Dejan Grigillo, Ph.D.

Co-supervisor: assist. Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D.

Title: Technical, legal and financial aspects in usage of unmanned aircraft vehicles for purposes of surveying

Document type: Graduation Thesis Notes: VII, 21 p., 3 tab., 20 ref.

Keywords: Geodetic Survey, Remote Sensing, Unmanned Aerial Vehicle, Personal Data Protection, Civil Aviation, Airborne Operations.

Abstract

This thesis deals with problematics that arise in the field of unmanned aerial vehicles (UAV) in the country of Slovenia, as well as the entire European union, due to an accelerated pace in UAV development that creates new risks during operation, which need to be accessed and mitigated, be it legally or technically. Main risks consist of mostly damage, injury, and nowadays also privacy intrusion.

Legally, the thesis is based on an array of acts that currently manage this field. Technically and financially, on the other hand, the thesis finds representative UAV models to give an impression to the reader of what different price ranges have to offer, and is intended to be viewed and used by legal firms that perform and process remote sensing tasks using UAV.

(7)

KAZALO VSEBINE

POPRAVKI – ERRATA ... I ZAHVALA ... II BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ... III BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... IV KAZALO PREGLEDNIC ... VII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI / ABBREVIATIONS AND SYMBOLS... VIII

1 UVOD ... 1

1.1 Opis diplomske naloge ... 1

1.2 Namen diplomske naloge ... 1

2 PRAVNI AKT NA PODROČJU DALJINSKO VODENIH LETALNIKOV ... 3

2.1 OSNOVNI POJMI ... 3

2.1.1 Odprta in posebna kategorija ... 3

2.1.2 Oznake C... 3

2.1.3 Letalske operacije v odprti kategoriji ... 5

2.1.4 Letalske operacije v posebni kategoriji in ocena tveganja ... 6

2.2 PRAVNI AKTI PRI UPORABI LETALNIKOV V SLOVENIJI ... 7

2.2.1 Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov ... 7

2.2.2 Uredba Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje daljinsko vodenih zrakoplovov ... 12

3 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE LETALNIKOV ... 17

3.1 RAZREDI LETALNIKOV ... 17

3.2 SENZORIČNA OPREMA ZA SLIKOVNI ZAJEM ... 19

3.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA OBDELAVO OPAZOVANJ ... 20

4 ZAVAROVANJE IN OBRATOVANJE TER PRIDRUŽENA ZAKONODAJA ... 21

4.1 Zavarovanje ... 21

4.2 Uporaba radiofrekvenčnega spektra ... 21

4.2.1 Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc ... 21

4.2.2 Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov ... 22

4.3 Varovanje osebnih podatkov ... 23

4.4 Geografska območja – omejitve ... 23

4.5 Poročanje o nesrečah ... 23

4.6 Usposabljanje... 24

5 STRUKTURA STROŠKOV ... 25

5.1 STROŠKI PRVOTNIH INVESTICIJ ... 25

5.2 STROŠKI ZAVAROVANJA IN USPOSABLJANJA ... 26

5.3 STROŠKI OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA ... 26

6 ZAKLJUČEK ... 27

VIRI ... 28

(8)

VI Furlan, A. 2021. Tehnični, pravni in finančni vidiki uporabe daljinsko vodenih letalnikov za namene geodetske dejavnosti.

(9)

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Kategorije letalskih dejavnosti ... 8 Tabela 2: Odprta kategorija brez C oznak, prehodno obdobje ... 12 Tabela 3: Odprta kategorija s C oznakami ... 13

(10)

VIII Furlan, A. 2021. Tehnični, pravni in finančni vidiki uporabe daljinsko vodenih letalnikov za namene geodetske dejavnosti.

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI / ABBREVIATIONS AND SYMBOLS Seznam okrajšav:

- EU: Evropska Unija.

- CAA: Civilna agencija za letalstvo Republike Slovenije.

- EASA: Evropska agencija za varnost v letalstvu (angl.: European Union Aviation Safety Agency).

- VLOS: Letenje v vidnem polju operaterja, brez optičnih, elektronski in drugih pomagal (Visual Line of Sight).

- GNSS: Globalni navigacijski satelitski sistem-i, kamor spadajo GPS, GLONASS, GALILEO

…

- RTK: GNSS izmera v realnem času (Real Time Kinematic).

- UAV: Sistem daljinsko vodenega letalnika (angl.: Unmanned Aerial Vehicle), v novejši dokumentaciji.

- UAS: Sistem daljinsko vodenega letalnika (angl.: Unmanned Aerial System), v starejši dokumentaciji.

- FPV: sistem za prikaz pogleda zrakoplova (angl.: First Person View).

- TOM: vzletna operativna masa (angl.: Take-off Mass).

- MTOM: maksimalna vzletna masa (angl.: Maximum Take-off Mass).

- ARP: referenčna točka letališča (angl.: Airport Reference Point).

Seznam terminologije:

- Daljinsko voden letalnik je zrakoplov, namenjen izvajanju letov brez pilota ali drugih oseb na krovu, ki je daljinsko voden ali programiran – avtonomen. Izraz se uporablja v geodetski stroki.

V določeni dokumentaciji, npr. zakonodajni, se uporablja izraz daljinsko voden zrakoplov.

- Izvajanje letalskih dejavnosti je uporaba sistema daljinsko vodenega zrakoplova, za plačilo ali brez njega, kadar gre za potrebe opravljanja nalog iz zraka (Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov).

- Operater je fizična ali pravna oseba, ki izvajala letalske dejavnosti z daljinsko vodenim zrakoplovom(Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov).

- Upravljalec je oseba ki neposredno upravlja sistem daljinsko vodenega zrakoplova in se v skladu z zakonom šteje kot vodja zrakoplova (Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov, Zakon o letalstvu).

- Skupina ljudi je skupina najmanj 12 ljudi, ki se zberejo z istim namenom izvajanje iste aktivnosti ali zaradi uporabe javnih prostorov (Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov).

- Sistem daljinsko vodenega zrakoplova je sistem za izvajanje letov z zrakoplovom, ki je daljinsko krmiljen ali programiran in avtonomen. Sestavljen je iz komponent: zrakoplova, pripomočkov za upravljanje in programiranje ter ene ali več oseb (operaterjev) (Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov).

- Sistem za prikaz pogleda iz zrakoplova preko vgrajene kamere posreduje živo sliko na operaterjev prikazovalnik (Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov).

- Vzletna operativna masa je masa zrakoplova v času vzleta. Za zrakoplove, lažje od zraka, se uporablja enačbo za volumen izpodrinjenega zraka.

(11)

»Ta stran je namenoma prazna.«

(12)

(13)

1 UVOD

1.1 Opis diplomske naloge

Diplomska naloga se ukvarja z interpretacijo nove zakonodaje na področju daljinsko vodenih letalnikov (v nadaljevanju: letalnikov) ali angl. Unmanned aerial vehicles (UAV), ki vstopa v veljavo z 31. 12.

2020, trenutno pa teče prehodno obdobje, ki traja do izteka leta 2022 oz. začetka 2023 (dokončna uvedba), torej veljajo tudi dovoljenja za upravljanje, izdana po prejšnji zakonodaji. Področje se ureja s pravnim aktom – EU izvedbeno uredbo 2019/947, s katero se državni zbor seznani in je po sprejetju objavljena v Uradnem listu. Veljati začne ob objavi. EU uredba je zavezujoč zakonodajni akt, ki se mora spoštovati v vseh članicah EU in ki spoštuje pogodbe med članicami EU.

Poleg pravnih vidikov diplomska naloga zajema še tehnične in finančne vidike, torej vse tisto, kar je za potencialnega kupca opreme za daljinski zajem podatkov iz zraka pomembno. K segmentu tehničnih specifikacij spadajo zmogljivost letalnikov, torej omejitve upravljanja v smislu zmogljivosti baterije, nosilnosti in jakosti signala … v razmerju do cene letalnika. V finančne izračune pa so vključeni stroški nabave, obratovanja, programske opreme, izobraževanj, vzdrževanja ter zavarovalnine.

Ideja za diplomsko nalogo izhaja iz praktične potrebe po informacijah na področju letalnikov. Tovrsten nakup od investitorja – geodetskega podjetja – zahteva veliko več napora kot pri nakupih klasične geodetske opreme, ravno zaradi konstantnih sprememb na trgu ter inovacij znotraj panoge. Pomemben aspekt dandanes je varovanje osebnih podatkov, ki z letalniki, opremljeni s senzorjem za slikovni zajem, lahko postanejo predmet ogroženosti. V uredbi 2019/947/EU je velik del besedila namenjen ureditvi področja varovanja osebnih podatkov pri uporabi letalnika ter navodilom, ki se navezujejo na novo definirane razrede letalnikov. Razredi letalnikov vplivajo predvsem na omejitve pri upravljanju (izobraževanja, lokalne geografske omejitve, omejitve uporabe in uporabe zajetih podatkov) in potrebo po zavarovanju upravljanja in poslovanja.

1.2 Namen diplomske naloge

Namen naloge je pomoč geodetskemu podjetju, ki se namenja v nakup opreme za zajem podatkov. V poštev pridejo vse informacije, zajete v tej diplomski nalogi, od začetka nakupa do pričetka uporabe.

Faktorji odločitve so ekonomski (koliko je podjetje pripravljeno investirati in koliko sredstev je predvidenih za ostale stroške, povezane z nakupom) ter tehnični (nameni aplikacije sistema). Kar zadeva tehnične faktorje, velja preučiti za kakšne namene bo letalnik uporabljen – za preproste ali kompleksne namene.

Smiselno pa se je vprašati, ali letalnik za daljinski zajem sploh potrebujemo. Poznati moramo tehnične omejitve, kot je natančnost rezultatov meritev, kakor tudi zakonske omejitve. Uvedbo takega sistema bi priporočil podjetjem, ki se v veliki meri ukvarjajo z zemeljskimi deli, računanjem površin in prostornin, v povezavi z gradbeništvom. Trenutno najboljša tehnologija zajema in obdelave podatkov omogoča centimetrsko točnost izdelkov, vendar za izdelavo katastra ni priznana oz. predpisani postopki še ne obstajajo. Kot rečeno, tehnologija daljinskega zajema je trenutno priporočljiva za vsa podjetja, ki sodelujejo pri gradbenih projektih, zemeljskih delih ali prostorskem urejanju. Za namene geodetske

(14)

2 Furlan, A. 2021. Tehnični, pravni in finančni vidiki uporabe daljinsko vodenih letalnikov za namene geodetske dejavnosti.

dejavnosti je potrebno tudi georeferenciranje podatkov, kar v veliki meri vpliva na izbiro sistema letalnika in programskih orodij.

(15)

2 PRAVNI AKT NA PODROČJU DALJINSKO VODENIH LETALNIKOV

Uredba je podzakonski akt, ki deluje kot izvršilni predpis, ob tem, da je skladna z zakonom, ki ureja dotično področje. Obenem se v uredbi podrobneje določi način izvrševanja zakona, saj se lahko na tak način izognemo konstantnim popravkom izvornega besedila v primeru sprememb na področju izvrševanja. V evropski zakonodaji poznamo več vrst uredb in so zavezujoči pravni akti; izvedbena uredba je pravnomočna v vseh članicah EU brez implementiranja njene vsebine v nacionalne predpise, potrebni so za izvajanje zavezujočih aktov EU. V primeru neskladja je potrebno nacionalno zakonodajo prilagoditi uredbi (v našem primeru preklic obstoječe uredbe na področju letalnikov). Delegirana uredba je 'delovni' akt, ki je predviden v zakonodajnem aktu in se lahko spreminja ter dopolnjuje zakonodajni akt. Vse vrste uredb štejejo kot sekundarna zakonodaja EU.

2.1 OSNOVNI POJMI

2.1.1 Odprta in posebna kategorija

Deljenje na odprto in posebno kategorijo je ključnega pomena za uporabnike in proizvajalce.

Uporabnikom način uporabe letalnikov na podlagi kategorije zapoveduje Izvedbena Uredba 2019/947/EU, proizvajalcem pa tehnične omejitve pri izdelavi letalnikov narekuje Delegirana Uredba 2019/945/EU način, da bodo slednji skladni z omejitvami pri uporabi. Certificirana in posebna kategorija po drugi strani predstavljata letalnike, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Odprte kategorije, kot so značilne mere, masa, ali hitrost ter v primeru, ko je letalnik zasnovan za prevoz ljudi, nevarnega blaga oz. se uporablja za operacije z visoko stopnjo tveganja, kamor lahko spadajo tudi geodetske naloge.

2.1.2 Oznake C

Oznake C so podrobneje opredeljene v prilogah Delegirane uredbe Komisije 2019/945/EU o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operaterjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav. Ta akt je namenjen predvsem proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem opreme in natančneje specificira oznake C ter sledeče zahteve za tovrstno označitev sistemov brezpilotnih letalnikov. Oznake C se dodeljuje odprti kategoriji, v prihodnosti pa so predvidene tudi za posebno. V Delegirani uredbi je določeno tudi certificiranja izdelka za trg EU z oznako skladnosti CE (European Conformity), navedeni so kriteriji za skladnost izdelka s standardi EU in označitev, ki so v splošnem določeni v Uredbi Evropskega sveta 765/2008, 30. člen, podrobneje pa je urejeno tudi področje imisij zvočne moči letalnika, in sicer s prilogami v Delegirani uredbi 2019/945/EU, ki je namenjena predvsem proizvajalcem opreme.

Oznake C letalnikov ne gre enačiti s podkategorijami A, ki jih najdemo v Izvedbeni uredbi 2019/947/EU, saj oznake opredeljujejo zgolj tehnične vidike letalnikov, ne pa tudi načinov in omejitev uporabe v letalskih operacijah, vendar razredi C vplivajo na to, v katero podkategorijo A se letalnik uvršča. Od tod lahko opredelimo operacije tudi glede na oznako C. Trenutno v odprti kategoriji (12. 08.

2021) poznamo 5 vrst oznak C za odprto kategorijo, in sicer C0-C4. C0 dovoljuje letenje v vidnem polju in prepoveduje letenje nad zbori ljudi. C1 dovoljuje letenje v vidnem polju, vendar od upravljalca zahteva letenje čim krajši čas letenja nad neudeleženimi ljudmi. C2 dovoljuje letenje vsaj 30 m od neudeleženih oseb oz. vsaj 5 m v nizkohitrostnem načinu. C3 in C4 prepoveduje uporabo v urbanih

(16)

območjih in z vsaj 150 m razdalje od bivalnih in drugih objektov Na območju delovanja ne sme biti neudeleženih oseb. C oznaka mora biti navedena na nalepki na UAV. V posebni kategoriji poznamo oznaki C5 in C6.

(17)

2.1.3 Letalske operacije v odprti kategoriji

Informacije o operacijah v podkategorijah A1 in A3 dobimo na spletnem UAS repozitoriju Agencije za civilno letalstvo RS (https://www.caa.si/registracija-in-usposabljanje-a1a3.html). Za dostop do učnega gradiva je potrebna predhodna prijava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Splošna pravila za operacije v podkategorijah A1 in A3 zajemajo delovanje znotraj vidnega polja upravljalca in brez pomoči tehničnih pripomočkov. Tehnični pripomoček FPV lahko uporablja le eden, in sicer bodisi pridruženi opazovalec, bodisi upravljalec. Za let je vedno odgovoren upravljalec.

V podkategoriji A1 z oznako C0 in brez senzorja za slikovni zajem je dovoljen prelet tudi neudeleženih oseb. Za udeležene osebe se smatrajo tiste, ki so podale soglasje in so seznanjene z operacijo. V odprti kategoriji je sicer letenje nad zbori ljudi prepovedano, kakor tudi prevoz nevarnih snovi (plini, vnetljive, jedke snovi, eksploziv). Za zbor ljudi velja gruča ljudi, ki so dovolj tesno skupaj, da se težko ali ovirano premikajo. Maksimalna višina letenja je določena pri 120 m pravokotno na teren, v kolikor ni drugače določeno. Določena je minimalna varnostna razdalja od živih bitij in premoženja, in sicer 30 m. Med dvema UAV pa se močno priporoča povečana razdalja. Upravljalec UAV se mora umikati vsem plovilom s posadko in ob približanju pristati svoj UAV. Podkategorija A2 se od A1 in A3 razlikuje po tem, da je za upravljanje UAV potrebno dodatno usposabljanje, ki se ukvarja z znanjem meteorologije, fizikalnim znanjem ter oceno tveganja. Več v nadaljevanju.

Geografska območja se vzpostavijo zaradi varnosti letalskih operacij, varnosti zasebnosti in premoženja, varovanja narave in okolja ter zaradi zaščite objektov posebnega pomena. Grafični prikaz geografskih območji vsak operater brezplačno pridobi zgolj na spletni strani Civilne agencije za letalstvo RS (https://www.caa.si/geografske-omejitve-za-uas.html) in je dolžan biti seznanjen z območji. Poleg tega ima vsaka cona svoje metapodatke o vrsti geografske cone in omejitev oz. prepovedi ter za katere kategorije veljajo. Natančneje o conah v poglavju s povzetki zakonodaje (2.2.2.3) in poglavju 4.4.

V prehodnem obdobju od 31. decembra 2020 do 1. januarja 2023 se lahko uporabljajo letalniki brez oznak C, je pa zahtevana registracija operaterja. Operater po opravljenem tečaju pridobi enolično identifikacijsko številko, katera mora biti skladno z uredbo navedena na vseh letalnikih, s katerimi upravlja. Certificiranim letalnikom iz posebne kategorije se izda posamična registracija na podlagi spričevala o plovnosti (izdaja CAA). Glede izobraževanja in usposabljanja več v poglavju Usposabljanje. V prehodnem obdobju za letalnike brez oznak C velja še prepoved letenja nad ljudmi za UAV z maso nad 500 g, UAV z največjo maso do 2 kg lahko upravlja le pilot, ki ima opravljeno usposabljanje za podkategorijo A2 in sme leteti največ 50 m od ljudi. UAV z največjo vzletno maso 25 kg lahko leti na območjih brez ljudi in do 150 m od premoženja. Zahteva se usposobljenost A1/A3. Po koncu prehodnega obdobja letalnikov brez oznak C bo dovoljeno leteti zgolj še v podkategorijah A1 in A3, po pravilih iz nove uredbe. Za operacije v odprti kategoriji ni potrebno pridobivati predhodnega soglasja, razen kadar gre za posege v geografska območja.

(18)

2.1.4 Letalske operacije v posebni kategoriji in ocena tveganja

Letalske operacije v posebni kategoriji zajemajo vse operacije, ki se zaradi visoke stopnje tveganja ne smejo izvajati v odprti kategoriji. Operater mora pred poletom pristojni službi predstaviti oceno tveganja za določeno operacijo, za katere obstajajo tudi 'standardni scenariji' ali STS, navedeni v prilogi k uredbi 2019/947/EU. Tej zajemajo predvidene situacije glede na velikost UAV in področjem letenja (npr.: zbori ljudi, poseljena območja, nadzorovana območja). Posebna kategorija se torej uporablja takrat, ko je UAV večji od specifik odprte kategorije in kadar se operacije izvajajo nad območji, za katere veljajo prepovedi v odprti kategoriji. Standardni scenariji sicer veljajo le za UAV z oznakama C5 ali C6. V primeru standardne operacije in UAV z veljavno oznako C, lahko operater za dovoljenje za dejavnost zaprosi brez posebej pripravljene ocene tveganja.

Operater je oceno tveganja dolžan izvesti po metodologiji SORA (angl.: Specific Operations Risk Assessment), v prilogah uredbe 2019/947/EU, ali z drugo s strani CAA priznano metodologijo. SORA je metodologija, ustvarjena posebej za oceno tveganja v posebni kategoriji, operater pa se lahko z metodologijo seznani v dokumentaciji EASA, in sicer v dokumentu 'Easy Access Rules for Unmanned Aircraft Systems'. SORA ni dokument, ki bi vseboval in opisoval načine zmanjšanja tveganja, temveč cilje, ki jih želimo kot operater doseči za sprejemljivo tvegano operacijo. S tem postopkom se ne ugotavlja zgolj stopnje tveganja, pač pa tudi načine, kako tveganje zmanjšati. SORA temelji na treh nivojih robustnosti modela, vse pa je odvisno od dveh podatkov: koliko smo z blaženjem možnih vplivov izboljšali varnost in kako učinkovito je blaženje (stopnja zaupanja). V treh nivojih stopnje zaupanja poznamo: nizko, srednjo in visoko; glede na način določitve (brez ali s predhodnim testiranjem, vključenost tretje stranke itd.). Za sprejemanje ocen SORA in odobravanje letalskih operacij je v Sloveniji pristojna CAA.

Vse operacije v posebni kategoriji so uvrščene v šest stopenj SAIL (angl.: Specific Assurance and Integrity Level), ki predstavljajo zahteve, nujne za pridobitev dovoljenja. 'Assurance' pojmuje dokaz, da bo določena blažitev možnih posledic uspešno izvedena, medtem ko 'Integrity' pojmuje povečanje varnosti ob izvedbi blažitve možnih posledic. Proceduro SORA najdemo v samostojnem dokumentu mednarodne organizacije JARUS (angl.: Joint Authorities for Rulemaking of Unmanned Systems), za EU povzema agencija EASA.

(19)

2.2 PRAVNI AKTI PRI UPORABI LETALNIKOV V SLOVENIJI

Z dnem 12. 7. 2021 so v Sloveniji v veljavi sledeči pravni akti na področju uporabe UAS:

- Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov (UL RS, št. 52/16),

- Uredba o izvajanju delegirane uredbe (EU) o sistemih daljinsko vodenega zrakoplova in operatorjih sistemov daljinsko vodenega zrakoplova iz tretjih držav (EU) 945/2019, (UL RS, št.

3/21),

- Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje daljinsko vodenih zrakoplovov (EU) 947/2019, (UL RS, št. 195/20).

Na začetku tega poglavja je nujno objasniti nekaj pojmov. Zakonodaja vselej govori o 'brezpilotnih zrakoplovih, medtem ko se v geodetski stroki uporablja 'daljinsko voden letalnik'. Različna termina ne označujeta različnih pojmov ali tipov letalnikov. V poglavju o zakonodaji je posledično uporabljen pravni izraz, s poglavjem 3 pa preidemo nazaj na geodetski izraz.

2.2.1 Uredba o sistemih daljinsko vodenih zrakoplovov

Uredbo najdemo v Uradnem listu RS, št. 52/16. Opredeljuje predvsem tehnične podrobnosti uporabe daljinsko vodenih zrakoplovov ter se dotakne tudi varovanja osebnih podatkov, a ne podrobno, saj tedaj slednje ni bila tako aktualna tema, kot je danes.

2.2.1.1 Vsebina Uredbe in pristojnosti za izvajanje

Vsebina uredbe zajema vse zrakoplove do vzletne mase 150 kg:

- tehnične in operativne pogoje za varno izvedbo poletov vseh daljinsko vodenih zrakoplovov s strani upravljalcev,

- opredelitev do 150 kg vzletne mase ne velja za polete znotraj državne aktivnosti, torej vojaške, carinske, policijske, iskalne, reševalne in gasilske dejavnosti, za katere vseeno veljajo določila iz predpisov za splošni zračni promet ter 10. in 12. člen dotične uredbe,

- upravljalci zrakoplovov imajo dokazilo o usposobljenosti,

- letalnike do vzletne mase 500 g se izvzame, če ne opravljajo letalske dejavnosti, - uredba ne velja za polete letalnikov na zaprtih, nejavnih prostorih.

2.2.1.2 Klasifikacije sistemov in kategorizacije operacij (3., 4. in 5. člen) Zrakoplovi glede na operativno maso (TOM):

- razred 5: do vključno 5 kg, - razred 25: od 5 do vključno 25 kg, - razred 150: od 25 do vključno 150 kg.

Področja letenja:

- razred I: področje brez objektov in ljudi v času letenja, razen upravljalcev letalnika,

- razred II: področje s pomožnimi ali nestanovanjskimi objekti, ki niso namenjeni bivanju in kjer ni ljudi v času letenja ter zadrževanje ni dovoljeno,

- razred III: področje z objekti, namenjeni bivanju, poslovanju ali rekreaciji in področje z objekti nizke gradnje,

- razred IV: področje ožjih urbanih con.

(20)

Kategorizacija izvajanja letalske dejavnosti je določena s stopnjo tveganja (Priloga 1). Kategorizacija je opisana alfabetično od A do D, kjer D predstavlja največje tveganje. Ocena tveganja se veže na področja letenja, opisana numerični od I do IV, kot opisano v zgornjem odstavku. Kategorije se uporabljajo pri natančnejšemu določanju letalske dejavnosti v nadaljevanju uredbe.

Razred področja izvajanje letov Razred sistema daljinsko

vodenega zrakoplova I II III IV

TOM ≤ 5 kg A A B C

5 < TOM ≤ 25 kg A B C D

25 < TOM ≤ 150 kg B C D D

Tabela 1: Kategorije letalskih dejavnosti

(21)

2.2.1.3 Uporaba radiofrekvenčnega spektra (8. člen)

Uporaba radiofrekvenčnega spektra je določeno na podlagi zakona, ki ureja elektronske komunikacije (poglavje 4) in v skladu s tehničnimi omejitvami, navedenimi v načrtu uporabe radijskih frekvenc.

2.2.1.4 Identifikacija daljinsko vodenega zrakoplova (9. člen)

Za daljinsko vodeni zrakoplov z vzletno maso, večjo od 5 kg velja, da mora imeti pritrjeno negorljivo identifikacijsko oznako, v obratnem primeru zadostuje le identifikacijska nalepka, obe pa vsebujeta:

- identifikacijsko oznako, - ime operaterja,

- kontaktne podatke in naslov, - operativno vzletno maso.

Za dejavnosti v kategoriji D oznako dodeli pristojna agencija, tj. Agencija za civilno letalstvo RS.

Predpisano je vzdrževanje oznake.

2.2.1.5 Pravila letenja – tehnične specifikacije (11. člen)

Ob zagotavljanju splošne varnosti ob poletu in zagotavljanju izpravnosti zrakoplova velja tudi:

- let se odvija podnevi, nočni leti so dovoljeni le ob predhodnem dovoljenju agencije,

- zagotovi se 30 metrsko razdaljo od vseh subjektov (živih bitij) in objektov (premoženja, drugih vozil in plovil, daljnovodov, prometnih povezav), za katere zrakoplov lahko predstavlja nevarnost (razen ob predhodnem dovoljenju agencije),

- skupini ljudi se daljinsko vodeni zrakoplov lahko približa le do 150 m (razen ob predhodnem dovoljenju agencije),

- let se odvija v vidnem polju in znotraj 500 m od upravljalca (razen ob predhodnem dovoljenju agencije),

- let se odvija do višine 150 m oz. več ob predhodnem dovoljenju agencije,

- upravljanje daljinsko vodenega zrakoplova je znotraj 5000 m od referenčne točke letališča prepovedano oz. v primeru letališč brez zračne službe pa znotraj fizičnih omejitev prostora letališča (horizontalne in vertikalne omejitve priletno-vzletne cone),

- zrakoplovi s posadko imajo vedno prednost pred daljinsko vodenimi zrakoplovi, - en daljinsko vodeni zrakoplov lahko upravlja le en upravljalec naenkrat,

- v danem trenutku upravljalec lahko prekine programiran let in prevzame nadzor nad zrakoplovom,

- ob predhodnem dovoljenju agencije je možno tudi odmetavanje predmetov iz zrakoplova.

2.2.1.6 Druge posebnosti

Zaradi varnosti se omeji način uporabe prikaza pogleda iz letalnika (FPV) in sicer tako, da mora upravljalec, ki uporablja opremo FPV, ob sebi imeti še opazovalca, ki spremlja in poroča, kaj se z napravo dogaja. Osebi morata biti na majhni razdalji, tako da se lahko nemoteno sporazumevata, brez tehničnih pomagal. Opazovalec je seznanjen s načrtom poleta. (12. člen).

(22)

2.2.1.7 Letalska dejavnost in obveznosti operaterja (13.-18. člen in 20. člen)

Ob izvajanju letalske dejavnosti podkategorij A ali B operater predloži izjavo na agencijo, ki nato izda potrdilo o izvajanju letalske dejavnosti. Ob izvajanju letalske dejavnosti kategorije C mora operater poleg izjave predložiti še operativni priročnik. Ob izvajanju poletov kategorije D mora operater pridobiti dovoljenje agencije. Za izvajanje letalske dejavnosti ne velja polet v zasebnem interesu z napravo z vzletno maso, manjšo od 25 kg. Veljajo vse zakonske omejitve.

Upravljalec je dolžan letalsko dejavnost izvajati v skladu z zakonodajo in navodili proizvajalca. Pri letalski dejavnosti kategorije D (vzletna masa nad 25 kg) in pri vseh zrakoplovih nad 40 kg mora operater imeti atest v skladu s Pravilnikom o ultralahkih letalnih napravah. Naloga operaterja je določiti osebo, ki je odgovorna in zastopa dejavnosti operaterja – upravljalca. Operater je odgovoren za obveščanje agencije o letalskih dejavnostih. Operater vzpostavi sistem poročanja o dogodkih (med letalsko dejavnostjo) in vedi evidenco poletov z osnovnimi podatkih o poletih in upravljalcu ter tehničnih specifikacijah poletov. Hramba teh podatkov traja najmanj 2 leti po opravljeni dejavnosti. V primeru povečanih tveganj ob poletih v podkategorijah C in D operater izvede oceno tveganja, identifikacijo nevarnosti ter poskuša minimizirati tveganje na sprejemljivo raven – izvede upravljanje tveganja. Tudi te podatke se hrani najmanj 2 leti po opravljeni dejavnosti. Operater mora upravljalcem in opazovalcem zagotoviti varnostno opremo, in sicer: avtomobilsko prvo pomoč, gasilni aparat in odsevne telovnike v času opravljanja aktivnosti. Za izvajanje letalskih dejavnosti kategorij C in D mora operater zagotoviti operativni priročnik. Priročnik je standardiziran za vse letalske dejavnosti, ki jih izvaja operater.

Upravljalci in opazovalci morajo biti z vsebino seznanjeni.

Za vsak zrakoplov je potrebno izvesti analizo možnih odpovedi komponent in njihov vpliv na delovanje, kar je dolžnost operaterja. Cilj tega postopka je testirati odziv zrakoplova na okvaro posamezne komponente ter ugotavljanje, ali dotična okvara lahko povzroči prenehanje delovanja oz. na kakšen način ohromi delovanje. Možni načini zagotavljanja varnosti so podvojeni sistemi ali sistemi delovanja v sili, ko gre za okvaro vitalnih komponent. Operaterju analize okvar ni potrebno izvajati, kadar predloži dokumentacijo proizvajalca, ki opredeljuje vpliv okvare na delovanje sistema. Analiza se hrani najmanj 6 mesecev po prenehanju letalskih dejavnosti z dotičnim zrakoplovom. Operater z izjavo operaterja pred izvajanjem letalske dejavnosti zagotovi, da je usposobljen in da prevzema odgovornost glede izvedbe poleta ter da sistem daljinsko vodenega zrakoplova izpolnjuje vse veljavne tehnične predpise. Aktivnost bo izvajana v skladu z zakonom.

Upravljalec mora v času aktivnosti pri sebi imeti navodila za uporabo sistema daljinsko vodenega zrakoplova, dovoljenje za izvajanje letalskih aktivnosti, kadar je ta izdana in zavarovalno polico. Za kategoriji A in B mora upravljalec poleg opisanih dokumentov pri sebi imeti še dokazilo o poznavanju predpisov na dotičnem zakonskem področju, potrdilo o psihofizični sposobnosti za upravljanje in potrdilo o usposobljenosti za upravljanje daljinsko vodenega zrakoplova v uporabi. Za podkategoriji C in D je upravljalec dolžan pri sebi imeti poleg zgoraj omenjenega še: operativni priročnik in dokaz o usposobljenosti za upravljanje dotičnega sistema v uporabi – potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja pravil letenja; izdaja ga agencija.

(23)

2.2.1.8 Dovoljenje agencije (19. člen)

Dovoljenje je potrebno pridobiti za izvajanje dejavnosti zunaj prostih določb te uredbe, kjer je dovoljenje možno pridobiti, je tako tudi navedeno. Vloga za dovoljenje za posamezno letalsko dejavnost mora vsebovati: ime in naslov vlagatelja, opis predvidenih aktivnosti, vrste (opis in fotografije) uporabljenega sistema, dokazila o izpolnjevanju obveznosti in zahtev, dokumentacijo o oceni tveganja in operativni priročnik.

V primeru aktivnosti kategorije D lahko agencija dodatno zahteva demonstracijski let. Dovoljenja se izdajajo samo za primere, predvidene v tej uredbi (peti, šesti in sedmi odstavek 11. člena) in je prostorsko in časovno omejeno. Operater je dolžan pred izvajanjem aktivnosti izvesti oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki ga posreduje Informacijskemu pooblaščencu.

(24)

2.2.2 Uredba Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje daljinsko vodenih zrakoplovov

Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih pri upravljanju daljinsko vodenih zrakoplovov je objavljena v Uradnem listu RS, št. 195/20.

2.2.2.1 Terminologija in kategorizacije

Glede na novo uredbo daljinsko vodene zrakoplove delimo na tri kategorije:

- odprta: deli se na podkategorije A1 A2, in A3 in oznake C ter zajema zrakoplove do 25 kg, - posebna: izvaja se le na podlagi deklaracije ali certifikacije v odvisnosti od stopnje tveganja in - certificirana: za zrakoplove, ki so certificirani v posebnem postopku za izvedbe aktivnosti nad

skupinami ljudi in druge aktivnosti z visoko stopnjo tveganja.

Odprta kategorija brez C oznak velja v prehodnem obdobju, ki traja do 1. 1. 2023. Ta kategorizacija se uporablja v prehodnem obdobju zato, ker večina brezpilotnih zrakoplovov še nima C oznak. Registracija v tem primeru pomeni registracijo operaterja.

Območja in

prepovedi TOM Registracija Minimalna

starost Usposobljenost

A1

Prepovedano letenje nad zborom ljudi

< 250 g

Obvezna za UAV s senzorjem za avdiovizualni zajem

16 let Navodila proizvajalca

Prepovedano

namensko letenje nad neudeleženimi osebami

< 500

g Obvezna 16 let Navodila proizvajalca, spletno usposabljanje (kat. A1/A3)

A2

50 m minimalne oddaljenosti od neudeleženih oseb

< 2 kg Obvezna 16 let

Navodila proizvajalca, spletno usposabljanje (kat. A1/A3), praktični test in potrdilo, izpit za kat. A2

A3

50 m znotraj poleta ni neudeleženih oseb, polet se odvija 150 m od stanovanjskih, poslovnih in

rekreacijskih objektov

< 25

kg Obvezna 16 let Navodila proizvajalca, spletno usposabljanje (kat. A1/A3)

Tabela 2: Odprta kategorija brez C oznak, prehodno obdobje

(25)

Odprta kategorija za daljinsko vodene zrakoplove s C oznakami in za igrače.

Območja in

prepovedi Razred

TOM/hitrost/

kinetična energija

Registracija Minimalna

starost Usposobljenost

A1

Prepovedano letenje nad zborom ljudi

C0 igrača

< 250 g in <

19 m/s

Nepotrebna Neomejeno Navodila proizvajalca

C0 ni igrača

Obvezna za UAV s senzorjem za avdiovizualni zajem

16 let

Navodila proizvajalca, spletno

usposabljanje (kat.

A1/A3) Prepovedano

namensko letenje nad neudeleženimi osebami

C1 < 900 g ali

<80 J Obvezna

A2 30 m minimalne oddaljenosti od

neudeleženih oseb*

C2 < 4 kg Obvezna 16 let

usposabljanje (kat.

A1/A3), praktični test in potrdilo, izpit za kat. A2

A3

50 m znotraj poleta ni neudeleženih oseb, polet se odvija 150 m od

stanovanjskih, poslovnih in rekreacijskih objektov

C3

< 25 kg Obvezna 16 let

usposabljanje (kat.

A1/A3) C4

Brez oznake

Tabela 3: Odprta kategorija s C oznakami

*5m v primeru uporabe načina leta nizke hitrosti.

2.2.2.2 Vsebina Izvedbene uredbe 2019/947/EU in pristojnosti za izvajanje in nadzor

Izvajanje Izvedbene uredbe 2019/947/EU je bilo zaradi pandemije COVID-19 državam članicam prepuščeno lastni presoji, vsekakor pa to ne zamakne datuma veljavnosti uredbe, ki je 31. december 2020. V Sloveniji smo na primer določili svoje prehodno obdobje ter kateri deli vsebine Izvedbene uredbe v tem času veljajo oziroma se uvajajo postopoma. Pristojni organ za izvajanje in nadzor izvajanja Izvedbene uredbe je Javna agencija za civilno letalstvo RS, pri nekaterih prekrških pa sta dolžna posredovati občinsko redarstvo ali policija.

(26)

(27)

2.2.2.3 Geografska območja sistemov daljinsko vodenih zrakoplovov (5., 6. in 7. člen)

Območja, kjer je izvajanje daljinsko vodenih poletov v odprti kategoriji zaradi varnosti prepovedano, vendar v posebni kategoriji s pravim soglasjem dovoljeno:

- znotraj radija 5 km od ARP, izjemoma pa ob pridobljenem soglasju izvajalca služb zračnega prometa za posebno kat.,

- zunaj radija 5 km od ARP in ne nad 50 m višine nad terenom, izjemoma pa ob pridobljenem soglasju izvajalca služb zračnega prometa za posebno kat.,

- znotraj radija 1850 m od helioporta, izjemoma pa ob pridobljenem soglasju upravljalca helioporta za posebno kat.,

- znotraj radija 600 m od območij javnega interesa, določenih v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 965/2012, izjemoma pa ob pridobljenem soglasju uporabnikov območij javnega interesa, - znotraj območij urbanih con ter ob morebitnih pogojih, ki jih določi lokalna skupnost, izjemoma

pa so dovoljeni poleti posebne kat. ob izpolnjevanju pogojev iz 5. člena uredbe in morebitne pogoje, ki jih določi samoupravna lokalna skupnost.

Za odprto kategorijo velja prepoved letenja na področju s stanovanjskimi, poslovnimi ali rekreacijskimi objekti in objekti nizke gradnje, razen za sisteme s TOM < 500 g in do višine nad 50 m nad tlemi, izključno podnevi in ob soglasju lastnika ter obvestilu agenciji o letalski dejavnosti na območju.

Za odprto in posebno kategorijo je prepovedano letenje v geografskih območij letališč, kjer ni zagotovljena letališka kontrola zračnega prometa, v oddaljenosti 2600 m od pragov vzletno-pristajalne steze in 1300 m vzporedno od središčne črte steze oz. glede na navodila obratovalca letališča ali ob predhodnem soglasju le-tega. Aktivnosti na zavarovanih območjih naravnih vrednot so prepovedane za vse kategorije. Območja so določena s predpisi, ki določajo ohranjanje narave.

Prepovedi aktivnosti veljajo v radiju 200 m od območij z objekti, ki so pomembnega pomena za obrambo države, določenih s predpisom, razen v primeru predhodnega soglasja Ministrstva za obrambo RS. Prepovedi aktivnosti veljajo nad območji izvajanja nalog policije, skladno s četrtim in petim odstavkom 56. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, razen v primeru predhodnega soglasja Ministrstva za notranje zadeve RS. Prepovedi aktivnosti veljajo na območjih, ki jih predlagajo zavezanci na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno organiziranje varovanja, razen v primeru soglasja ministrstva, ki je predlagalo zavezanca za obvezno organiziranje varovanja in ob dovoljenju Ministrstva za notranje zadeve RS. Zaradi zagotavljanja jedrske varnosti so aktivnosti prepovedane na območjih jedrskih objektov, razen ob soglasju ministrstva, pristojnega za jedrsko varnost, in Ministrstva za notranje zadeve. Zaradi spremljanja meteoroloških pojavov so aktivnosti prepovedane na območjih meteoroloških radarjev in meritev atmosfere. Aktivnosti se lahko izvajajo ob soglasju organa, pristojnega za meteorološke službe (ARSO) in Ministrstva za okolje in prostor RS.

Organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko zahtevajo določitev prepovedanih ali omejenih con v skladu z veljavno zakonodajo.

Agencija za civilno letalstvo RS mora v skladu z uredbo vzpostaviti sistem za objavljanje geografskih območij sistemov zrakoplovov, ki je ažuriran. Geografsko območje je določeno z dnem objave v sistemu.

(28)

2.2.2.4 Registracija operaterjev (8. člen)

Registracija operaterjev je nujna v primerih, ko aktivnost z daljinsko vodenim zrakoplovom vpliva na varnost oseb ali okolja in varstvo osebnih podatkov.

(29)

3 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE LETALNIKOV

Poleg pravnih kategorij letalnikov, navedenih v poglavju 2, bi glede na tržno ponudbo letalnike razdelili tudi po zmogljivosti, ne glede na C oznake, saj trenutno v ponudbi še ni letalnikov z oznakami C. Med glavnimi zmogljivostmi bi opredelili nosilnost, število rotorjev, kapaciteto baterije oz. čas letenja ter stopnjo avtonomnosti in avtomatizacije. Avtonomnost letalnika pomeni sposobnost letalnika za samostojno delovanje, npr. v primeru izgube signala ali drugih nepredvidenih situacijah. Avtomatizacija letalnike predstavlja možnosti za programiran polet, torej za neko načrtovano operacijo, npr. zajem podatkov v pasovih, za kar letalnik potrebuje možnost geolociranja preko sistemov GNSS. Ostale sisteme za zajem podatkov bi opredelili kot dodatke, saj se po večini za profesionalno rabo letalnik prodaja ločeno od dodatne opreme.

V trenutni ponudbi še ni moč zaslediti C oznak pri vseh ponudnikih, ja pa obenem res, da se trenutno prodajajo tudi UAV, ki so bili razviti pred obstoječo zakonodajo. V opisu izdelka so navedeni le tehnični podatki, ki se nanašajo na podkategorije A v prehodnem obdobju. Ker produkcija in distribucija zajema globalni trg, bodo v prihodnosti znotraj EU za označevanje s C oznakami odgovorni dobavitelji in posredniki, od proizvajalca pa bo odvisno, če bo model narejen v skladu z Uredbo 2019/945/EU, v obratnem primeru pa produkt ne bo primeren za trg EU, izjemoma za posebno kategorijo.

3.1 RAZREDI LETALNIKOV

V splošnem lahko letalnike za namene geodetskih dejavnosti delimo na tiste z integriranim sistemom za zajem slike ter letalnike, za katere potrebujemo dokupiti sistem za zajem slikovnih podatkov (namenski sistemi za zajem slike, termalne kamere, ožji spektralni zajem …) ali za zajem neslikovnih prostorskih podatkov (npr.: lidar in georadar). Integrirani sistemi letalnikov se praviloma ne uvrščajo pod profesionalno opremo, temveč kot hobi oprema, vendar se lahko ponašajo z visoko prostorsko ločljivostjo zajema slike. Tovrstne sisteme lahko kupimo za do 1000 EUR (na dan 23. 08. 2021), vendar je operater omejen v smislu nadgradnje, kar se lahko kasneje izkaže za težavo. Za profesionalne sisteme, pod katere se smatra modularne letalnike, je ceno možno materializirati zgolj skozi ponudbo. Ena od možnosti za analizo cen je analiza že sklenjenih pogodb, kar pa presega domet te diplomske naloge.

Ravno tako je za vso ostalo dodatno opremo potrebno povpraševanje pri ponudnikih, tako da se cena glede na obseg in vrednost opreme v povpraševanju lahko spreminja, zato ni enoličnega načina določitve. Dobro je vedeti, da se številke za letalnike, skladne z specifikacijami odprte kategorije, lahko povzpnejo do več tisoč EUR.

Prednost, ki bi jo lahko operaterju predstavljali letalniki nižjega cenovnega razreda iz podkategorije A1, razreda C1, so večje možnost letenja nad območji, kjer jih višje kategorije ne dovoljujejo. Geodetska dejavnost se namreč odvija tudi v urbanih oz. redkeje poseljenih območjih, kjer je letenje z A3 podkategorijo prepovedano, z A2 podkategorijo pa dovoljeno ob predhodnem dovoljenju na podlagi SORA ocene in zmanjšanja tveganja, kar pa od operaterja zahteva dodatno delo in stroške, vendar trpi na tehničnem področju (primanjkljaj na področju geolociranja, nižja kvaliteta zajetih podatkov, manjša stopnja avtomatizacije).

Podkategorija A2 pride v poštev predvsem za profesionalno rabo, vključno z geodetskimi, saj je v tej kategoriji dovoljeno letenje z dovoljenjem CAA tudi v poseljenih območjih ter drugih geografskih conah. Poleg tega, da A2 omogoča manj izključujoče letenje ob upoštevanju zakonodaje, imajo letalniki večjo nosilnost, katero lahko uporabimo za namestitev dodatne senzorične opreme, ki lahko v nekaterih

(30)

primerih tehta tudi do en kilogram. V primeru resnega ukvarjanja z daljinskim zajemom bi podjetje moralo investirati v letalnik podkategorije A2 razreda C2, saj si tako odpre največ vrat za nadaljnje delovanje in razvoj.

(31)

Spodaj so predstavljeni značilni UAV iz odprte kategorije glede na podkategorijo in razred, sicer na prodaj še brez oznak C. Vsi našteti letalniki imajo integriran optični senzor:

- DJI Mini 2: TOM 249 g, 1/2.3'' CMOS 12 MP senzor, GNSS, zaradi optičnega senzorja se uvršča v A1 in potrebuje registracijo operaterja,

- DJI Mavic Air 2: TOM 570 g, ½'' CMOS 48 MP senzor, GNSS, zaradi teže in maksimalne hitrosti 19 m/s se uvršča v A2 vendar bi bil v modulu za počasno letenje sprejemljiv tudi za A1, potrebno je počakati na C oznake,

- DJI Mavic 2 Pro: TOM 907 g, 1'' CMOS 20 MP senzor, GNSS, zaradi teže se uvršča v kategorijo A2,

- DJI Phantom 4 Pro V2.0: TOM 1375 g, 1'' CMOS 20 MP senzor, GNSS, IR zaznavanje ovir, uvršča se v podkategorijo A2.

Težava pri zgoraj naštetih letalnikih je odsotnost sistema GNSS za točno lociranje v realnem času (t.i.

RTK), zato mora uporabnik na območju stabilizirati oslonilne točke, s katerimi tudi v primeru uporabe RTK-letalnikov izboljšamo položajno točnost izdelkov. Med letalniki, ki imajo vgrajen GNSS RTK sistem za določanje položaja letalnika v prostoru, izstopata letalnika DJI PHANTOM 4 RTK z TOM 1391 g, z vgrajeno kamero z 1'' CMOS 20 MP senzorjem in možnostjo RTK lociranja, IR zaznavanja ovir, in DJI MAVIC 2 ENTERPRISE ADVANCED z TOM 1100 g, z vgrajeno kamero z 1'' CMOS 12 MP senzorjem in možnostjo modularnega RTK lociranja, ob tem da se po masi uvrščata v A2 kategorijo.

Modularni letalniki, torej takšni, ki omogočajo uporabniku namestitev lastne senzorične opreme so npr.:

- DJI MATRICE 300 RTK: MTOM 9 kg, IR zaznavanje ovir in pa

- DJI MATRICE 600: MTOM 15,5 kg, IR zaznavanje ovir in z možnostjo RTK modula.

Oba zgoraj našteta letalnika po masi spadata v A3 kategorijo, kar znatno ohromi operativno sposobnost v poseljenih območjih. Vsi podatki o letalnikih so bili pridobljeni na spletni strani proizvajalca DJI (https://www.dji.com/si).

3.2 SENZORIČNA OPREMA ZA SLIKOVNI ZAJEM

Senzorična oprema, ki jo nudi DJI, zajema ogromen spekter velikosti senzorjev, objektivov in spektralnih možnosti. Vse možnosti so dostopne na spletni strani DJI, omeniti pa gre tudi dejstvo, da ima DJI svoj bajonet ter serijo lastnih izmenljivih objektivov.

Velikosti senzorjev segajo od 1'' (9 mm x 12 mm) do Super35 (38,1 mm x 20,1 mm) formata, kar je polovica polnega formata. Med drugim DJI nudi še kamere s senzorji velikosti MFT ali micro 4/3 (18 mm x 13,5 mm). Zaradi velike fleksibilnosti letalnika se lahko operater zadovolji z manjšimi formati senzorjev, saj zaradi načina zajema lahko glede na oddaljenost zajame toliko detajlov, kot jih potrebuje.

(32)

3.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA OBDELAVO OPAZOVANJ

Proizvajalci že sami nudijo svoje programske rešitve za zajete fotografije, vendar je za potrebe geodetske dejavnosti te programske rešitve nujno nadgraditi. Osnovna fotogrametrična programska orodja so na voljo tudi brez plačila, vendar se je potrebno v primeru geodetske dejavnosti vprašati tudi po kvaliteti obdelave, tako da bo zadostila zadanim standardom natančnosti. Najpomembnejši aspekt geodetske dejavnosti je georeferenciranje podatkov in umeščenost v prostor preko koordinatnega sistema. Kakor pri vseh panogah, so na področju fotogrametrične obdelave plačljivi in odprtokodni programi, vsak s svojimi značilnostmi. Nekateri so namenjeni amaterski uporabi in velikokrat ne zadoščajo namenom geodezije iz zgoraj navedenih razlogov.

Agisoft Metashape je plačljiv program za obdelavo več tipov prostorskih podatkov – fotografij oz.

drugih posnetkov in oblaka točk iz terestričnega ali zračnega laserskega skeniranja. Ponuja Standard in Pro verzijo. Programski paket deluje na Microsoft Windows, macOS in Linux. Uporaben je za obdelavo satelitskih in bližnje zajetih posnetkov, kot je na primer zajem fotografij z letalnikom. Omogoča izdelavo digitalnih modelov površja in reliefa, kar pomeni da ima vgrajen algoritem za klasifikacijo oblaka točk.

Poleg posrednega georeferenciranja z uporabo oslonilnih točk omogoča tudi neposredno georeferenciranje na podlagi meritev GNSS. Posledično so tako rezultati obdelave predstavljeni v lokalnem ali enem od globalnih koordinatnih sistemov, ob enem pa zbirka vsebuje geoidne modele, ki omogočajo redukcije geoidnih višin. S posebnimi procesnimi dodatki mogoča izdelavo otrtofota (filtriranje gibajočih se predmetov, barvne korekture itd.), ter več možnosti geografskih projekcij.

Vgrajena so orodja za izračun razdalj, površin in prostornin.

Pix4D je programski paket več orodij, ki uporabniku omogočajo obdelavo fotografij v različne prikaze.

Na področju 3D modeliranja nam Pix4D priporoča uporabo programa Pix4Dmapper, s katerim lahko obdelamo RGB, termalne ali multispektralne posnetke. Ponudnik programske opreme obljublja pod- centimetrsko točnost izdelkov, kar je seveda odvisno od načina zajema in številnih faktorjev, vendar pa programska obdelava omogoča enakovredno prostorsko natančnost, ko jo primerjamo s klasično terensko geodetsko izmero. Uporabnik lahko izvede a kontrolo natančnosti rezultatov in izdela poročilo.

Za uporabo z letalniki se priporoča Pix4Dcapture, ki uporabniku nudi pomoč od samega načrtovanja, izvedbe leta in prenosa zajetih podatkov, uporaben pa je s letalniki proizvajalcev DJI, Yuneec in Parrot.

Napredna aplikacija, ki pa ni nujno za vsakdanjo uporabo je Pix4Dsurvey, ki poveže CAD okolje z digitalnim modelom oz. oblakom točk. Na tak način lahko 3D model uporabimo kot podlago za nadaljnje načrtovanje v CAD okolju.

3DSurvey je slovenski projekt, ki ga sestavljajo tri aplikacije: 3Dsurvey, 3Dsurvey Pilot in 3Dsurvey Viewer.. Podjetje ponuja več paketov naročnin kot tudi več možnosti podpore in dostopa do vsebin.

Podpira veliko poglavitnih tipov datotek, v smislu uvoza in izvoza. Poleg osnovnih funkcij izdelave oblaka točk in ortofota ponuja še izdelavo digitalnih modelov površja ter funkcijo ekstrahiranja ostrih vogalov na objektih, na podlagi katerih se nato ustvari model zgradbe, izračun prostornine, izdelavo prečnih profilov, kakor tudi integrirano CAD okolje, ki uporabniku omogoča grajenje CAD elementov na podlagi 3D modela. Pilot je mobilna aplikacija, ki omogoča programiranje leta za vse letalnike.

(33)

4 ZAVAROVANJE IN OBRATOVANJE TER PRIDRUŽENA ZAKONODAJA

4.1 Zavarovanje

Zavarovanje za sistem daljinsko vodenega zrakoplova v Sloveniji ureja Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Zakon vsebuje izvedbene določbe glede pristojnih organov in organizacij za implementacijo in nadzor spoštovanja Uredbe o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (785/2004/ES). Zavarovanje odgovornosti je obvezno za vse UAV nad TOM 20 kg, za lažje UAV pa priporočljivo (sicer so izvzeti iz Uredbe). S tem se operater zavaruje v primeru povzročene škode tretjim osebam, seveda ob spoštovanju pogojev iz zavarovalniške police. V nasprotnem primeru je operater odgovoren s svojim premoženjem. V primeru kršenja obstoječih predpisov operater ravno tako morda ne bo upravičen do koriščenja zavarovanja, ob tem pa je lahko podvržen sankcijam iz zakonodaje. Poleg obveznih oblik zavarovanja se operaterjem nudi tudi t.i. kasko zavarovanja.

Zavarovanje odgovornosti je že dobro ustaljen pojem na področju storitvenih dejavnosti, saj zavarovanje deluje kot vmesnik med zavarovancem in oškodovancem ter posledično pred neupravičenimi zavarovalniškimi zahtevki – ugotavljanje škodne odgovornosti opravi zavarovalnica in odškodnino poravna. Če zavarovanje odgovornosti ni sklenjeno, potem je upravljalec škodo dolžan poravnati iz lastnih sredstev.

4.2 Uporaba radiofrekvenčnega spektra

Uporaba radiofrekvenčnega spektra je določena z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v poglavju V. Radiofrekvenčni spekter. Organ, pristojen za nadzor, je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Agencija je tako pristojna za radiofrekvenčni spekter RS in z njim upravlja, kot je razvidno iz strategije upravljanja (27. člen). Večina UAV sicer obratuje v RF spektru od 2,4 do 5,8 GHz. Pri kakršni koli uporabi RF spektra lahko pride do varnostnih tveganj, saj se v prosto dostopnih pasovih RF spektra lahko frekvence podvojijo, kar predstavlja nevarnost za interferenco, zato poskrbimo, da je naša frekvenca kar se da zaščitena s šifriranjem modulacije (gradivo A1/A3).

Ko govorimo o vrsti komunikacije z UAV, poznamo več poimenovanj le-te, glede na število uporabljenih kanalov za komunikacijo:

 C2: upravljanje in nadzor,

 C3: upravljanje, nadzor in komunikacija.

4.2.1 Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc

Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-4), ki ga opredeli Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, določa uporabo radijskih frekvenc znotraj elektromagnetnega valovanja, ki se ga deli na radiofrekvenčne pasove in so določeni z Uredbo o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov v spektru od 8,3 kHz do 3000 GHz.

V prilogah akta najdemo tabelo, ki določa uporabo za različne RF pasove. V prvem delu priložene tabele A, tj. A.1, je določena uporaba RF spektra za sisteme UAS in sicer pod kategorijo radio komunikacijske storitve kot 'FIKSNA, FIKSNA SATELITSKA, MOBILNA SATELITSKA, MOBILNA, RADIONAVIGACIJSKA'. Več je obrazloženo v naslednjem poglavju.

(34)

4.2.2 Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov

Vsebina te uredbe je namenjena pojasnjevanju izrazov in tehničnim specifikacijam določitve in razporeditve RF pasov. V Uredbi so pojmovani uporabljeni izrazi v NURF-4 ter načrt razporeditve RF pasov, kamor se naposled uvrsti določene dejavnosti.

(35)

4.3 Varovanje osebnih podatkov

Varovanje osebnih podatkov ureja skupna Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR, 2016/679/EU).

V splošnem je prepovedano nedovoljeno snemanje in fotografiranje ter objavljanje oz. reprodukcija teh materialov. Ves material, pridobljen s avdiovizualnimi senzorji na UAV, je podvržen Uredbi o varstvu podatkov. Zaradi lastne varnosti se izogibamo snemanju v okolici privatnih posesti, ustanov, kjer bi prisotnost človeka lahko razkrila občutljive osebne podatke. Pred začetkom operacije, kjer je zbiranje osebnih podatkov namen ali stranski produkt, moramo neudeležene osebe obvestiti ter pridobiti pisno dovoljenje. Kadar gre za material za osebno rabo, soglasje ni potrebno (je snemanje nenamensko).

Pravna podlaga je poleg pisne privolitve v nekaterih geodetskih delih tudi opravljanje naloge v javnem interesu oz. izvajanje pogodbe z naročnikom. Uredba narekuje uporabo načela sorazmernosti, torej zajemanja le nujno potrebnih podatkov.

ZVOP-2 je z dnem 17. 8. 2021 še v zakonodajnem postopku, zato velja upoštevanje Direktive neposredno oz. na ZVOP-1, sprejet leta 2004. V poročilu informacijskega pooblaščenca iz leta 2015 lahko preberemo mnenje informacijskega pooblaščenca, še preden je bila sprejeta prva uredba o letalnikih, ki ureja dotično področje (2016). Informacijski pooblaščenec bralca seznani s pomanjkljivostmi varovanja osebnih podatkov pri uporabi UAV, ki pa jih po večini že odpravlja nova Uredba 2019/947/EU.

4.4 Geografska območja – omejitve

Geografska območja so z Uredbo 2019/947/EU določena območja, na katerih velja omejitev ali prepoved izvajanja letalskih dejavnosti z UAV, seveda odvisno od kategorije in dovoljenj. Do uveljavitve geografske cone so upravičeni zavezanci, državni organi, samoupravne skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Trenutno (24. 08. 2021) je v spletnem pregledovalniku geografskih območij moč najti vse cone, uveljavljene do 19. 5. 2021, obenem pa velja splošna prepoved leta v odprti kategoriji nad poseljenimi območji za UAV z TOM večjo od 500 g in največ do 50 m višine nad tlemi, zgolj ob soglasju lastnika zemljišča. Velja prepoved nočnega obratovanja. V primeru zadoščanja zgoraj navedenim zahtevam lahko upravljalec oz. operater let opravi le pod pogojem, da 12 ur pred letom izpolni in na CAA posreduje obrazec 'Najava leta', v katerega navede kontaktne podatke, kategorijo dejavnosti (v primeru UAV – odprta, lahko tudi A, B, C, D; glej poglavje 2.2.1.2), lokacijo, čas in tehnične podatke leta ter datoteko (.kmz) s področjem leta za grafični prikaz v programih, kot so Google Earth. Obrazec se odda elektronsko preko spletne strani CAA. To velja za čas prehodnega obdobja, saj se trenutno razredi letalskih operacij še delijo glede na območje leta (I, II, III, IV) ter težo zrakoplova (do 5, do 25, do 150 kg).

4.5 Poročanje o nesrečah

Poročanje o dogodkih in nesrečah v civilnem letalstvu ureja Uredba o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (2014/376/EU) in je obvezno, kadar nastopi smrt ali huda poškodba oz.

incident z zrakoplovom s posadko. Poročanje se odvija na spletni strani www.aviationreporting.eu, in sicer z namenom izboljšanja varnosti v letalskem prometu, kjer se intenziteta operacij zgolj povečuje.

(36)

4.6 Usposabljanje

Zahteve za usposobljenost glede na podkategorijo A1/A3 so navodila proizvajalca za uporabo, opravljen spletni tečaj usposabljanja (CAA) ter uspešno opravljeno preverjanje teoretičnega znanja (CAA).

Kandidat po opravljenem spletnem izpitu pridobi Certifikat o uspešno opravljenem spletnem usposabljanju, ki je veljavno 5 let. Operacije v podkategoriji A2 zahtevajo dodatno znanje v oceni tveganj. Poleg že opravljenega usposabljanja za A1/A3 mora kandidat opraviti še samostojno praktično usposabljanje z dotičnim zrakoplovom ter nadgraditi svoje teoretično znanje z izpitom, ki ga izvaja CAA. Usposabljanje je veljavno v vseh članicah EU.

(37)

5 STRUKTURA STROŠKOV

Kot je razvidno iz do sedaj napisanega, je struktura stroškov pri uporabi UAV za daljinski zajem dokaj razčlenjena v smislu usklajevanja različnih stroškov pri različnih ponudnikih. Trenutno ni zaslediti paketov, v katerem bi ponudnik nudil več podsistemov, nujnih za obratovanje, pač pa je potrebno nabavljati podsisteme ločeno. Tako en ponudnik ponudi UAV, drugi ponudnik dodatke za zajem, spet tretji programsko opremo, kar je v smislu konkurence in razvoja boljše, vendar od podjetja, ki se odloča za nakup, terja več dela in usklajevanja. Kot prvo bo bodoči operater izbral letalnik glede na svoje namene. Letalnik kot tak pa se mora prilagajati oz. biti zmožen za montažo senzorične opreme, ki jo operater potrebuje za opravljanje geodetskih del. V smislu opreme poznamo integrirane in modularne letalnike, kot že omenjeno v poglavju 3.

5.1 STROŠKI PRVOTNIH INVESTICIJ

Poglavje zajema stroške prvotnih investicij, seveda brez upoštevanja morebitnih dodatnih nakupov, ki so lahko rezultat okvare ali nezgode. V splošnem je potrebno kot prvotno investicijo navesti letalnik, senzorično opremo in programsko opremo. Važno je vedeti, da je vsa elektronska oprema ob nakupu zaščitena z garancijo, unovčljivo ob pravih pogojih (ne velja za malomarnost ipd.). Skoraj vsa oprema je dobavljiva preko ponudb, posledično pa se na tak način materializirajo tudi stroški. Ker med delom nisem imel dostopa do že sklenjenih pogodb, stroškovna analiza ne bo popolna, pač pa bo temeljila na ocenah.

Kar se tiče letalnikov, ceno lahko pridobimo brez ponudb le za tiste iz nižjega cenovnega razreda, ki so tudi običajno na zalogi. Tukaj govorimo o integriranih sistemih z že vgrajenim senzorjem za zajem slike, ki stanejo od nekje 500 do 1500 EUR; potrebno je vedeti, da bolj dovršena oprema za zajem pomeni večjo končno maso letalnika, saj je oprema težja. Če se želimo omejiti na razred C1, mora letalnik tehtati manj kot 250 g, posledično pa to pomeni nižje rangirano opremo zajema fotografij.

Posledično tak letalnik ne pride vedno v poštev za raznorazne geodetske dejavnosti, se je potrebno ozreti proti težjim letalnikom, ki spadajo v razred C1 (do 900 g oz. 80 J) ali razred C2 (do 4 kg) in ki nudijo možnost RTK. Za letalnike iz razreda C1 je trenutno malo kandidatov, saj proizvajalci še niso prilagodili ponudbe glede na novo zakonodajo, saj so nekoliko pretežki. Med take spadajo tudi DJI Phantom 4 Pro in DJI Mavic 2, saj oba rahlo presegata mejo 900 g in pri maksimalni hitrosti presegata mejo 80 J kinetične energije. Sicer nudita tudi module za počasnejše letenje, kar pa je pri zakonodaji vprašljivo in bo zahtevalo še nekaj časa v prehodnem obdobju, da se dilema razreši. Omenjena letalnika sicer dosegata ceno do 2000 EUR.

Kot rečeno, razred C2 predstavlja najbolj vsestransko za geodetsko uporabo, saj zaradi večje nosilnosti in modularnosti omogoča več aplikacij. Cene v tem razredu so večinoma pridobljene s ponudbo, je pa možno pričakovati cene do 4000 EUR, če se oziramo na ponudnike izven EU. V razredu C3 cene modularnih letalnikov segajo do 10.000 EUR brez vključene dodatne opreme, kot so raznovrstni senzorji ali RTK moduli. Vse cene v tem poglavju (4.1) so pridobljene na dan 25. 08. 2021 iz spletnih strani DJI Store (https://store.dji.com/si) in OneDrone (https://www.onedrone.com/store/).

(38)

5.2 STROŠKI ZAVAROVANJA IN USPOSABLJANJA

Zavarovanje je po zakonu nujno za vse zrakoplove nad 20 kg TOM, kar pa glede na predstavljene letalnike v poglavju 3.1 ne zavzema nobenega tam navedenega. Zavarovanje je priporočljivo ne glede na maso, zavarovalnice pa nudijo tudi kasko kritje. Stroški zavarovanja se materializirajo skozi ponudbo, predvsem pa se razlikujejo zaradi različnih UAV, predvidenih operacij in višini zavarovalnine.

5.3 STROŠKI OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA

Obratovanje povzroči raznovrstne stroške, od cene prenosa mobilnih podatkov za potrebe RTK, do plač zaposlenih ter prevoza na teren, kar kvečjemu zajema vse aspekte poslovanja in se po obliki ne razlikuje veliko od klasičnih terenskih izmer. Stroške obratovanja je podjetje dolžno preučiti – koliko ljudi je potrebnih za nalogo, koliko ur je potrebnih za obdelavo in pa stroški, ki se lahko pojavijo zaradi specifičnosti izmere (npr. geografska območja in potreba po dovoljenju za letalske operacije).

Priporočljivo je, da se ceno postavi na enoto površine v sklopu z želenimi rezultati – ali je dovolj oblak točk, ali se zahteva digitalni model površja, digitalni model reliefa, trikotniško mrežo … Ko poznamo vse te postavke, lahko naročniku predstavimo ceno, ki pokrije terensko in pisarniško delo.