ORGANIZACIJA DELA V ČASU IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO PRI UČITELJIH IN STARŠIH UČENCEV V IZBRANI OSNOVNI ŠOLI MED EPIDEMIJO COVID-19

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Specialna in rehabilitacijska pedagogika

Posebne razvojne in učne težave

Kristina Slanc

ORGANIZACIJA DELA V ČASU IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO PRI UČITELJIH IN STARŠIH UČENCEV V IZBRANI OSNOVNI ŠOLI MED EPIDEMIJO COVID-19

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Specialna in rehabilitacijska pedagogika

Posebne razvojne in učne težave

Kristina Slanc

ORGANIZACIJA DELA V ČASU IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO PRI UČITELJIH IN STARŠIH UČENCEV V IZBRANI OSNOVNI ŠOLI MED EPIDEMIJO COVID-19

Magistrsko delo

Mentorica: dr. Erna Žgur

Ljubljana, 2021

ZAHVALA

Najprej hvala Vam, dr. Erna Žgur, da ste me sprejeli pod svoje mentorsko okrilje ter me s svojo dostopnostjo, prijaznostjo in strokovnimi nasveti vodili pri nastajanju magistrskega dela.

Hvala tudi mojim prijateljem in sodelavcem, ki ste verjeli vame, me motivirali in mi pomagali s svojimi strokovnimi in življenjskimi nasveti.

Velika hvala tudi tebi, moj dragi Matic, da si mi brezpogojno stal ob strani. Hvala tebi, moja mala Julija, da si mi dala še zadnjo potrebno motivacijo za zaključek starega poglavja.

Hvala vama, mami in ati, da sta verjela, da mi bo uspelo končati študij, ko sem sama že obupala.

POVZETEK

Magistrsko delo raziskuje organizacijo dela v času epidemije covida-19 pri učiteljih in starših otrok v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) in posebnega programa vzgoje in izobraževanja (PPVI) v Osnovni šoli Antona Janše Radovljica. Tema je aktualna, saj se ne nanaša le na obdobje epidemije, temveč se pomembno dotika tudi izzivov digitalizacije šolstva oziroma izobraževanja na daljavo na sploh. V teoretičnem delu je v prvem delu tako zajeto delovanje izbrane osnovne šole ter predstavitev programov, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Drugi del se nanaša na razumevanje izobraževanja na daljavo ter predstavitev modelov ter smernic, ki so bili sprejeti s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Predstavljeni so tudi izsledki aktualnih raziskav s tega področja.

V empiričnem delu so opisani izsledki kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 20 učiteljev in 43 staršev otrok, ki obiskujejo izbrano osnovno šolo. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna ter kako uspešna je bila organizacija dela pri učiteljih ter starših otrok v NIS in PPVI. Zanimalo nas je, kako uspešno so se s situacijo izobraževanja na daljavo soočali tako starši kot tudi učitelji ter na kakšne ovire oziroma težave so pri tem naleteli. Rezultati raziskave kažejo, da več kot polovica staršev ocenjuje, da so pri izvajanju izobraževanja na daljavo uspešno usklajevali šolske in druge obveznosti. Prav tako se je več kot polovica staršev počutila usposobljena za uporabo spletnih in drugih orodij. Izkazalo se je, da so imeli starši učencev največ težav pri sodelovanju na videokonferencah. Med starši učencev, ki obiskujejo NIS, in starši učencev, ki obiskujejo PPVI, ni prihajalo do večjih razlik. Vseeno pa smo ugotovili, da so se starši učencev, ki obiskujejo NIS, počutili bolj usposobljene za pomoč otroku pri šolskem delu pri izobraževanju na daljavo. Pokazalo se je, da takšen način dela učiteljem predstavlja predvsem izziv glede časovne organizacije. Med učitelji obeh programov pa ni bilo zaznati večjih razlik. Izobraževanje na daljavo in s tem povezana uporaba raznih spletnih orodij pa je pokazala, da so mlajši učitelji bolj usposobljeni za uporabo raznih spletnih okolij, kot so Zoom, MS Teams, Google Meet in druge. V rezultatih analize smo predstavili tudi odgovore na odprta vprašanja, ki prinašajo pomemben vpogled v doživljanje izobraževanja na daljavo tako učiteljev kot staršev.

Raziskava prinaša boljše razumevanje ovir, s katerimi so se soočali učitelji in starši izbrane šole. S pridobljenimi rezultati smo dobili podrobnejši vpogled v organizacijo dela učiteljev in staršev otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo NIS in PPVI, saj rezultatov za to populacijo v do sedaj opravljenih raziskavah večinoma ni zaslediti.

Ključne besede: izobraževanje na daljavo, pouk na daljavo, organizacija, osnovna šola, posebne potrebe

ABSTRACT

The master's thesis explores the work organisation of teachers and parents of children in Program with Lower Educational Standard and Special Education Program at the primary school Osnovna šola Antona Janše Radovljica during the COVID-19 epidemic.

The theme is topical, as it is not only connected to the current period of the epidemic but is highly related to the challenges of digitalisation of the educational system and distance learning in general. In the first part of the theoretical part, the work of the chosen primary school and the presentation of the programmes, which children with special needs attend, are included. The second part is connected to the understanding of distance learning and the presentation of the models and guidelines that were accepted by the Ministry of Education, Science and Sport in cooperation with the National Education Institute Slovenia and Slovenian National Institute of Public Health.

The results from the current researches in this field are also presented.

In the empirical part, the results of quantitative research in which 20 teachers and 43 parents of children, who attend the chosen school, participated, are presented. The main purpose of the research is to determine, what kind and how successful was the work organisation of the teachers and parents of the children in the Program with Lower Educational Standard and Special Education Program. We were also interested in how successfully parents as well as teachers confronted the situation of distance learning and what kind of obstacles and problems they faced. The results show that more than half of the parents felt that they successfully coordinated school and other responsibilities during distance learning. More than half of parents also felt competent using online and other tools. It appeared that students’ parents had the most problems participating in videoconferences. Among the parents of the students, who attend Program with Lower Educational Standard and those who attend Special Education Program, there were no major differences. Nevertheless, we established that parents of the students, who attend Program with lower Educational Standard, felt more competent to help their children with schoolwork during distance learning. It appears that this working method presents a challenge for the teachers because of time organisation. There were no major differences among the teachers of both programmes. Distance learning and the related usage of different online tools have shown that younger teachers are more competent for the use of different online tools, such as Zoom, MS Teams, Google Meet, and others. With the obtained results of the analysis, we also presented the answers to the open questions, which bring important insight into the experience of distance learning of teachers as well as parents.

The research reveals the understanding of the obstacles with which teachers and parents were confronted. With the obtained results, we got a more detailed insight into the work organisation of teachers and parents of the children with special needs, who attend Programs with Lower Educational Standard and Special Educational Programs, because recently there has been hardly any research done for this type of population.

Keywords: distance learning, distance learning courses, organisation, primary school, special needs

KAZALO VSEBINE

I UVOD ... 1

II TEORETIČNI DEL ... 1

1 OSNOVNA ŠOLA ANTONA JANŠE RADOVLJICA ... 1

1.1 Učenci s posebnimi potrebami ... 2

1.2 Programi ... 2

2 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO V SLOVENIJI V ČASU EPIDEMIJE COVID-19 ... 6

2.1 Opredelitev izobraževanja na daljavo ... 6

1.2.1 Prednosti izobraževanja na daljavo ... 7

1.2.2 Pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo ... 8

2.2 Modeli ... 9

2.3. Ukrepi in priporočila ... 10

2.3.1 Dodatna priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju za preprečevanje širjenja okužbe s SARS CoV-19 ... 10

2.4. Okrožnice Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in priporočila Zavoda RS za šolstvo ... 11

2.5. Raziskave ... 13

III EMPIRIČNI DEL ... 16

1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA... 16

2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 16

2.1 Raziskovalna vprašanja ... 16

2.2 Raziskovalne hipoteze ... 16

3 RAZISKOVALNA METODA IN PRISTOP ... 17

3.1 Vzorec ... 17

3.2 Raziskovalni instrument ... 21

3.3 Postopek zbiranja podatkov ... 21

3.4 Postopek obdelave podatkov ... 21

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 22

4.1 Organizacija dela v času izobraževanja na daljavo pri starših ... 22

4.2 Organizacija dela v času izobraževanja na daljavo pri učiteljih ... 37

IV SKLEPNE UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK ... 45

V VIRI IN LITERATURA ... 47

VI PRILOGE ... 51

KAZALO TABEL

Tabela 1: Porazdelitev vključenih v vzorec raziskave ... 17

Tabela 2: Učitelji – Porazdelitev glede na program poučevanja ... 17

Tabela 3: Porazdelitev staršev glede na program, ki ga obiskuje njihov otrok... 18

Tabela 4: Starši - razred, ki ga obiskuje vaš otrok ... 18

Tabela 5: Učitelji - starost ... 18

Tabela 6: Starši - starost... 19

Tabela 7: Starši - stopnja izobrazbe ... 19

Tabela 8: Starši - zaposlitveni status v času izobraževanja na daljavo ... 20

Tabela 9: Starši - ustreznost opreme v času izobraževanja na daljavo ... 23

Tabela 10: Starši - čas, ki ste ga dnevno namenili za pomoč otroku pri šolskem delu ... 23

Tabela 11: Starši - ocena znanja glede uporabe spletnih orodij ... 24

Tabela 12: T-test - ugotavljanje ocene usposobljenosti glede uporabe spletnih orodij pri izobraževanju na daljavo pri starših ... 24

Tabela 13: Starši - stopnja strinjanja s trditvami ... 25

Tabela 14: Binarni test za ugotavljanje uspešnosti usklajevanja šolskih in drugih obveznosti pri starših ... 27

Tabela 15: Binarni test za ugotavljanje ocene usposobljenosti pri uporabi spletnih orodij pri starših ... 27

Tabela 16: Starši – Usposobljenost za pomoč otroku pri šolskem delu ... 28

Tabela 17: Hi-kvadrat preizkus - ustreznost opreme pri starših otrok, ki obiskujejo NIS in PPVI... 29

Tabela 18: Mann-Whitney U test - usklajevanje izobraževanja na daljavo z drugimi obveznostmi pri starši otrok, ki obiskujejo NIS in PPVI ... 29

Tabela 19: Mann-Whitney U test – ocenjevanje znanje uporabe spletnih orodij pri starših otrok, ki obiskujejo NIT in PPVI ... 30

Tabela 20: Mann-Whitney U test - stopnja strinjanja s trditvami glede pomoči otroku pri starših otrok, ki obiskujejo NIT in PPVI 1 ... 32

Tabela 21: Mann-Whitney U test - stopnja strinjanja s trditvami glede pomoči otroku pri starših otrok, ki obiskujejo NIT in PPVI 2 ... 33

Tabela 22: Hi-kvadrat preizkus – stroški izobraževanja na daljavo pri starših otrok, ki obiskujejo NIS in PPVI ... 34

Tabela 23: Starši – pozitivne izkušnje ... 35

Tabela 24: Učitelji - časovna obremenitev ... 38

Tabela 25: Učitelji - časovna razpoložljivost ... 39

Tabela 26: T-test – obremenjenosti pri učiteljih glede na naštete postavke ... 39

Tabela 27: Hi-kvadrat preizkus – poraba časa pri delu na daljavo v primerjavi s poukom v šoli pri učiteljih v NIS in PPVI ... 40

Tabela 28: Mann-Whitney U test -čas, ki so ga dnevno porabili pri delu na daljavo učitelji v NIS in PPVI ... 40

Tabela 29: Mann-Whitney U test - ocena znanja glede na starostno skupino pri učiteljih v NIS in PPVI ... 41

Tabela 30: Učitelji - pomoč pri težavah ... 42 Tabela 31: Učitelji - strošek izobraževanja na daljavo v primerjavi s poukom v šoli . 43

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Učitelji – porazdelitev glede na vrsto poučevanja ... 17

Graf 2: Učitelji - spol ... 19

Graf 3: Starši - starost... 19

Graf 4: Starši - oprema v času izobraževanja na daljavo... 22

Graf 5: Starši - objava gradiv za šolsko delo ... 23

Graf 6: Starši - Usklajevanje izobraževanja na daljavo z naštetimi obveznostmi ... 26

Graf 7: Starši - strošek izobraževanja na daljavo v primerjavi s poukom v šoli ... 34

Graf 8: Učitelji – oprema v času izobraževanja na daljavo ... 37

Graf 9: Učitelji – ustreznost opreme v času izobraževanja na daljavo ... 37

Graf 10: Učitelji – obremenitev glede na različne postavke ... 38

Graf 11: Učitelji - pogostost pošiljanja navodil ... 39

Graf 12: Učitelji – ocena usposobljenosti za uporabo spletnih orodij ... 42

KAZALO SLIK

Slika 2: Modeli in podmodeli osnovnošolskega izobraževanja ... 9

Slika 3: Usmeritve učiteljem za izobraževanje na daljavo... 12

I UVOD

Selitev vzgoje in izobraževanja iz učilnic pred ekrane, ki je bila posledica epidemije covid-19 v Sloveniji, je pomembno vplivala na pouk za učence s posebnimi potrebami, saj ti potrebujejo večjo mero individualizacije in diferenciacije v primerjavi z učenci rednih osnovnih šol. Osnovna šola Antona Janše Radovljica združuje učence prilagojenega izobraževalnega programa vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom ter posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

Zagotavljanje ustreznih pogojev šolanja, ki omogočajo optimalen razvoj otroka, je bilo v primeru pouka na daljavo oteženo. Tako učitelji kot tudi starši otrok so se nenadoma znašli v situaciji, ki je zahtevala hitro prilagajanje razmeram. Ključno je bilo poskrbeti za ustrezne pripomočke, ki so omogočali neoviran pouk na daljavo, ter se hitro seznaniti in usvojiti nova znanja, potrebna za uspešno komunikacijo s šolo. Starši so bili primorani prevzeti določeno mero vloge učitelja ter svojim otrokom zagotoviti čim bolj ustrezno učno okolje. Poleg zagotavljanja tehnične opreme učencem je posebno pozornost potrebno nameniti tudi dejstvu, da je večina šolskega dela padla v roke staršev, ki so morali usklajevati šolo ter svoje službene obveznosti. Vse to je vplivalo tudi na pripravo gradiv s strani učiteljev, saj so morali upoštevati tako specifike otrok kot tudi sposobnosti staršev in dostopnost tehničnih pripomočkov (računalnik, internetna povezava in podobne naprave).

Teoretični del je razdeljen na dve poglavji. V prvem je predstavljena izbrana osnovna šola, na kateri je bila raziskava izpeljana. Drugi del zajema organizacijo izobraževanja na daljavo, ki je zajeta v smernicah ter modelih. V tem delu so predstavljeni tudi izsledki več raziskav v šolskem prostoru v času epidemije covid-19, vendar so šole, ki izvajajo NIS in PPVI, v večini ostale prezrte.

Empirični del zajema opise izsledkov kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo dveh spletnih vprašalnikov. V njej je sodelovalo 20 učiteljev, ki poučujejo v NIS in PPVI programu na Osnovni šoli Antona Janše Radovljica, ter 43 staršev otrok, ki obiskujejo ta dva programa na izbrani šoli.

II TEORETIČNI DEL

1 OSNOVNA ŠOLA ANTONA JANŠE RADOVLJICA

Statistika števila učencev s posebnimi potrebami kaže, da se število učencev v programih NIS in PPVI iz leta v leto povečuje (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020). V Osnovno šolo Antona Janše Radovljica je bilo tako v šolskem letu 2020/2021 v NIS vključenih 45 učencev, v PPVI pa 44 učencev (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, 2020). Ta dva programa sta namenjena otrokom »s posebnimi potrebami, ki glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, …« (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011, čl. 6).

Ustanovitelj Osnovne šole Antona Janše Radovljica je Občina Radovljica. V šoli se izvajata dva programa, in sicer prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju (MDR) ter posebni program vzgoje in

izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko MDR. Nekateri izmed učencev so gibalno ovirani, dolgotrajno bolni in otroci z avtističnimi motnjami, nekateri pa imajo opredeljenih več motenj. Vanjo so vključeni učenci iz občin Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, b. d.).

1.1 Učenci s posebnimi potrebami

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZOUPP-1) v 2. členu opredeljuje, kdo so otroci s posebnimi potrebami. Mednje uvrščamo otroke z MDR, slepe ter slabovidne otroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane otroke, dolgotrajno bolne otroke, otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroke z avtističnimi motnjami ter otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vsi ti otroci potrebujejo prilagojeno izvajanje programov VIZ oziroma vključitev v NIS ali PPVI (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011, čl. 2).

Osnovnošolsko izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka po različnih programih, saj so lahko vključeni v redne osnovne šole, kjer jim je zagotovljen vzgojno- izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ali v prilagojene programe vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom. Kot že omenjeno, pa sta programa NIS in PPVI za otroke z zmerno, težjo in težko MDR, ki ne zmorejo doseči enakovrednega izobrazbenega standarda. V teh programih se izvajanje vzgoje in izobraževanja razlikuje od rednih osnovnih šol tako po organizaciji kot tudi vsebini. Prilagodijo se lahko »predmetnik in učni načrt, vzgojno- izobraževalna obdobja, nivojski pouk in prehajanje med nivoji v osnovni šoli, način preverjanja in ocenjevanja ob koncu obdobij, napredovanje in pogoji za dokončanje izobraževanja« (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011, čl. 11).

1.2 PROGRAMI

Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS)

 Populacija učencev

V NIS so vključeni učenci z lažjo MDR, ki se od svojih vrstnikov razlikujejo v kvalitativno drugačni kognitivni strukturi, ki se odraža v počasnejši sposobnosti generalizacije in konceptualizacije, omejene so tudi spominske sposobnosti in splošno znanje, zanje je značilno bolj konkretno mišljenje. Za uspešno šolanje potrebujejo prilagojene metode ter druge ustrezne pogoje in prilagajanja (Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, b. d.).

 Vključitev v program

V program NIS se lahko vključi učenec na podlagi odločbe o usmeritvi (Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, b. d.).

 Trajanje izobraževanja

Tako kot na večinski osnovni šoli je tudi v tem programu izobraževanje razdeljeno na tri vzgojnoizobraževalna obdobja in traja devet let (Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, b. d.).

 Diferenciacija in individualizacija

Ta program temelji na diferenciaciji in individualizaciji. V vseh vzgojno izobraževalnih obdobjih se namreč učencu s posebnimi potrebami individualno prilagaja delo glede na njegove sposobnosti. Nivojski pouk ni potreben, saj učitelj delo prilagaja že znotraj pouka (notranja individualizacija in diferenciacija), ki poteka v manj številčnih razredih kot na večinskih osnovnih šolah (Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, b. d.).

 Predmetnik

Predmetnik vsebuje vsa pomembna področja splošnega znanja, le ta pa se razlikuje v količini znanj, ki se jih pričakuje, saj je teh v NIS manj (Šmid, 2008).

Učenci, ki obiskujejo ta program, znanje usvajajo po prilagojenem predmetniku, ki vključuje tudi dva specialnopedagoška predmeta: računalniško opismenjevanje in socialno učenje (Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, b. d.).

 NIS na Osnovni šoli Antona Janše Radovljica v šolskem letu 2020/2021

V šolskem letu 2020/2021 je bilo tako kot v preteklih dveh šolskih letih v NIS vključenih 45 učencev, od tega 34 dečkov in 11 deklic. Učenci so bili razvrščeni v 6 oddelkov.

Prvi, drugi in tretji razred so bili združeni v kombinirani oddelek, prav tako četrti in peti razred. Oddelki od šestega do devetega razreda so bili homogeni (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, 2020).

Posebni program vzgoje in izobraževanja (PPVI)

 Populacija učencev

V PPVI so vključeni učenci z zmerno, težjo in težko MDR, ki zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti, ne bodo nikoli popolnoma samostojni. Poleg znižanih sposobnosti je za te učence značilna znižana motivacijska sfera, pomanjkanje elementov samoaktivnosti, manjša potreba po samopotrjevanju ter slabša intencionalna usmerjenost. Ta program se izvaja tudi v socialnovarstvenih zavodih ter centrih za usposabljanje (Grubešič, 2014).

 Vključitev v program

V program so učenci usmerjeni na podlagi odločbe (Grubešič, 2014).

 Trajanje izobraževanja

Program je sestavljen iz več delov. Obvezni del, ki vključuje prvo (I.), drugo (II.) in tretjo (III.) stopnjo, traja devet let. Nadaljevalni del, ki vključuje četrto (IV.) stopnjo, traja tri leta. Nadaljevalni del Učenje za življenje in delo pa traja osem let in vključuje peto (V.) in šesto (VI.) stopnjo ter je namenjen učencem od 18. do 26. leta. Vključitev v oba nadaljevalna dela ni obvezna (Grubešič, 2014).

 Individualizacija in diferenciacija

Zaradi izjemno raznolikih težav učencev je delo v posebnem programu na vseh stopnjah izobraževanja zelo individualizirano. Za vsakega učenca se v sodelovanju s starši pripravi tudi individualiziran program (Grubešič, 2014).

 Področja programa

Obvezni program se osredotoča predvsem na spodbujanje učencev na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju. Program omogoča učencu pridobivati osnovna znanja in spretnosti. Poleg tega pa je cilj, da učence navaja na čim bolj samostojno življenje, vključevanje v okolje ter skrb za zdravje. Posebni program ne vsebuje predmetov kot predmetnik NIS, ampak je razdeljen na različna področja (npr. razvijanje samostojnosti, splošna poučenost, gibanje in športna vzgoja, itd.) (Grubešič, 2014).

 PPVI na Osnovni šoli Antona Janše Radovljica v šolskem letu 2020/2021 V šolskem letu 2020/2021 je bilo v PPVI vključenih 44 učencev, od tega 11 deklic in 34 dečkov. Učenci so bili vključeni v oddelke od prve do pete stopnje (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, 2020).

Mobilna specialnopedagoška služba

Na šoli od leta 2000 deluje tudi mobilna specialnopedagoška služba, ki se izvaja na vseh treh večinskih osnovnih šolah Občine Radovljica ter v šolah bližnjih občin. V okviru mobilne službe strokovne delavke izvajajo obravnave z otroki, ki so usmerjeni v programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Delo zajema izvajanje neposredne dodatne strokovne pomoči, sodelovanje z učitelji ter starši učencev, svetovalno službo ter zunanjimi institucijami (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, b. d.).

Svetovalna služba

Šolska svetovalna služba zajema raznolika področja, kot so svetovanje učencem ter staršem, individualno in skupinsko delo z učenci, timsko sodelovanje z učitelji in vodstvom. V okviru svetovalne službe poteka tudi sodelovanje z zunanjimi institucijami, poklicna orientacija ter preventivno delo (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, b.

d.).

Terapevtske obravnave

Strokovni tim terapevtskih obravnav deluje pod okriljem razvojne ambulante, enote Radovljica. Na šoli se izvajajo fizioterapevtske in logopedske obravnave ter delovna terapija (Osnovna šola Antona Janše Radovljica, 2020).

2 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO V SLOVENIJI V ČASU EPIDEMIJE COVID-19

2.1 Opredelitev izobraževanja na daljavo

Enajstega marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacijo (WHO) razglasila pandemijo, dan kasneje pa je bila v Sloveniji razglašena epidemija (Teršek in Fortuna, 2020). S šestnajstim marcem 2020 pa so se na podlagi vladnega odloka zaprle vse vzgojno-izobraževalne institucije po Sloveniji (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, 2020). Šole so bile primorane pouk preseliti na splet in začeti s tako imenovanim izobraževanjem na daljavo.

Opredelitev izobraževanja na daljavo je več. Izraz izobraževanje na daljavo ni nekaj novodobnega, ampak obstaja že dlje časa. Avtorica Bregar (2011) tako v članku izpred 10 let govori o tem, kako je tehnologija od nekdaj del učnega procesa in izobraževanja.

Razvoj interneta in drugih IKT pa je pomembno vplival na spremembe v izobraževalnem sektorju. Avtorica prav tako navaja, da se ena izmed prvih opredelitev e-izobraževanja pojavi leta 2001, ko je izšla prva celotna študija o e-izobraževanju avtorja Marca Rosenberga. V njegovem delu z naslovom E-learning Strategies for Delivering Knowledge in the Digital Age, e-izobraževanje pojmuje kot »uporabo spletnih tehnologij v različnih rešitvah za povečanje znanja ali izboljšanje izobraževalnih aktivnosti« (Rosenberg, 2001, v Bregar, 2011). Izraz e-izobraževanje je povezan s predhodnima izrazoma študij na daljavo (Bregar, 1995) ter izobraževanjem na daljavo (Brečko,1996), za katera je značilna fizična ločenost učitelja in učenca.

Zgoraj omenjeno razumevanje e-izobraževanja je zelo široko pojmovano, saj tako rekoč lahko zajema vsakršno izobraževanje, pri katerem uporabljamo IKT oziroma internet.

Encyclopedia Britanica (b. d.) izobraževanje na daljavo (orig. distance learning) opredeljuje kot obliko izobraževanja z dvema temeljnima značilnostma: med poučevanjem sta učitelj in učenec prostorsko ločena; komunikacijo med njima in med učenci samimi pa omogočajo različne vrste tehnologij. Keegan (1990) pa tema dvema značilnostma dodaja še dve: učenje organizira šola (za razliko od samoizobraževanja), učna komunikacija je dvosmerna in omogoča učencu, da enakopravno sodeluje v učnem procesu.

V ožjem pojmovanju tako e-izobraževanje razumemo kot »smotrno uporabo potencialov IKT v izobraževanju, tehnologija mora biti torej podrejena pedagoškim usmeritvam in ciljem« (Bregar idr., 2020, str. 13). V novejši publikaciji primerjava pouka na daljavo in tradicionalnega pouka pokaže nekatere pomembne razlike, povezane s spremembo vloge tako učitelja kot tudi učenca, z didaktiko pouka ter samo vsebino poučevanja in učnim okoljem, kot prikazuje Slika 1 (Kustec idr., 2020).

Slika 1: Pouk na daljavo

Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogie, A., Truden Dobrin, P. in Ivanuš Grmek, M. (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah povezanih s covid-19: modeli in priporočila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Na pomemben vidik izobraževanja na daljavo opozarja tudi avtorica Krajnc (2008), ki kot pogoj e-izobraževanja vidi to, da mora biti oseba sposobna samostojnega učenja.

To nadalje pomeni, da zna sama » ločevati bistveno od nebistvenega, postavljati pravilna gesla za iskanje vsebin, vsaj delno mora poznati tuji jezik in obvladati osnove računalništva« (str. 36).

Nekateri avtorji (Hodges idr., 2020) pa zavračajo poimenovanje tovrstnega poučevanje kot izobraževanja na daljavo, saj bi to pomenilo dolgotrajne in temeljite priprave. To, čemur smo bili priče v času epidemije covid-19, pa lahko označimo s kriznim oz.

izrednim poučevanjem na daljavo (orig. emergency remote teaching).

1.2.1 Prednosti izobraževanja na daljavo

Avtorica Bregar že v članku iz leta 2002 navaja naslednje prednosti e-izobraževanja:

hitrejše in relativno cenejše izobraževanje večjemu številu ljudi, večja prilagodljivost časa in kraja ter vsebine izobraževanja, večja interaktivnost ter hitrejši dostop do znanj iz različnih virov.

Tudi v novejši publikaciji E-izobraževanje za digitalno družbo se avtorji dotaknejo prednosti, ki jih za udeleženca izobraževanja prinaša e-izobraževanje: »večja prožnost v času, kraju, tempu in vsebini izobraževanja, večja interaktivnost in hitrejši dostop do znanja iz različnih virov (sinhrone in asinhrone oblike komunikacije, spletni viri), možnosti prilagajanja učnih pristopov posameznikovim potrebam, preglednost pogojev izobraževanja ter razvoj novega znanja in zmožnosti« (Bregar idr., 2020, str. 21).

Podobno prednosti opredeljuje tudi avtorica Trančar, ki izpostavi prilagodljivost učenca, kar pomeni, da si učenci samostojno izberejo čas ter kje in kako se bodo učili.

Med drugim izpostavi tudi enostavnost uporabe spletnih orodij, učinkovitejšo izrabo časa, možnost učenja po individualnem urniku, učenje v manj stresnem domačem okolju ter pridobivanje veščin upravljanja s časom (Trančar, 2021).

Hkrati pa je priprava načrta za e-izobraževanja veliko kompleksnejša v primerjavi z načrtom pri tradicionalnem poučevanju. Pri e-izobraževanju je treba ne samo opredeliti učne vire ter gradivo, temveč tudi, kako bodo udeleženci e-izobraževanja do njih dostopali, ali bodo imeli pri učenju podporo ter v kakšni obliki in obsegu. Načrtovati je potrebno tudi, kako bodo udeleženci med seboj komunicirali, na kakšen način bo potekalo preverjanje znanja ter katera orodja in aplikacije bodo pri učenju uporabljali (Bregar idr., 2020).

1.2.2 Pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo

Različni tuji avtorji kot morebitne pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo med drugim opredeljujejo visok začetni finančni zalogaj, ki je posledica ustanavljanja virtualnih učilnic, problem dostopnosti in pripravljenost učencev (Berge in Clark, 2005, v Barbour, 2019). Poleg začetnih ovir v povezavi s tehnološko infrastrukturo pa naj bi se ena izmed glavnih težav skrivala v neusposobljenosti strokovnega osebja za tovrstno obliko izobraževanja ter nepoznavanju takšnega načina poučevanja na sploh (Bregar idr., 2020).

O vplivih izobraževanja na daljavo, ki je bilo posledica epidemije covid-19, so na podlagi obstoječe literature in najnovejših razpoložljivih podatkovnih baz v nedavno izdanem poročilu prišli do naslednjih zaključkov. Prvi od sklepov je ta, da naj bi učenci nazadovali pri učenju. Učitelji so na takšno obliko poučevanja prešli praktično čez noč in se nanjo niso uspeli ustrezno pripraviti. Kot drugo avtorji navajajo, da so učenci z boljšim socialno-ekonomskim statusom privilegirani v primerjavi z vrstniki z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Kot tretji sklep navajajo, da se kot posledica takšnih izrednih razmer povečuje tudi neenakost na področju socialno-čustvenih veščin, kar pomeni, da bodo otroci iz bolj nespodbudnih okolij izpostavljeni večjemu stresu. V četrti sklep je zajeta ugotovitev, da razkorak na področju kognitivnih in socialno-čustvenih spretnosti lahko poleg kratkotrajnih posledic prinaša tudi dolgotrajne (Di Pietro idr., 2020).

Avtorica Bregar poudarja, da sodobna tehnologija sama po sebi ne pomeni nujno tudi kvalitetnejšega izobraževanja. Učinkov tehnologije ne gre iskati le v razpoložljivosti, obsegu in modernosti tehnologije, temveč tudi v tem, na kakšen način je le ta vpeljana v sam proces izobraževanja (Bregar, 2011).

Zaradi specifik učencev s posebnimi potrebami ter raznolikosti težav učencev se ravno pri populaciji učencev s posebnimi potrebami pri izvajanju izobraževanja na daljavo pokažejo pomanjkljivosti, ki jih zgolj z dobro tehnološko opremo ni moč odpraviti.

Takšen način dela namreč ni prilagojen njihovim potrebam in zanje predstavlja dodatno tveganje, kar povzema naslednja ugotovitev:

»Za učence s posebnimi potrebami pa obstaja tveganje, da bodo še bolj nazadovali. Večina otrok z učnimi težavami se namreč ne more samostojno učiti pred računalnikom, zelo zahtevno jih je tudi nadzorovati. Poleg tega lahko

izguba dnevne rutine, ki jo nudi šola, škodljivo vpliva na učence s posebnimi potrebami, ki so še posebej občutljivi na spremembe v učnem okolju« (Di Pietro idr., 2020, str. 50).

2.2 Modeli

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravilo štiri modele ter dva podmodela (glej Sliko 2), ki so bili temelj za izvajanje pouka v osnovnih šolah v šolskem letu 2020/2021 (Kustec idr., 2020).

Slika 2: Modeli in podmodeli osnovnošolskega izobraževanja

Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogie, A., Truden Dobrin, P. in Ivanuš Grmek, M. (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah povezanih s covid-19: modeli in priporočila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pomembno je poudariti tudi to, da so modeli pripravljeni ločeno za osnovne in srednje šole ter to, da splošnega modela za posamezne zavode, v katerih izvajajo programe, ki jih obiskuje specifična populacija učencev, ni mogoče v naprej pripraviti (Kustec idr.

2020). V takšnih primerih se bodo med seboj uskladili MIZŠ, ZRSŠ, NIJZ ter vodstvo šol.

Aktivacija določenega modela je določena na nivoju države. O tem odloča Vlada RS oziroma to sprejme ministrica za izobraževanje. To velja tudi za aktivacijo podmodela, ki vključuje zaprtje šol. Medtem ko o aktivaciji podmodelov, ki predvidevajo zaprtje le

določenih oddelkov na šoli odloča ravnatelj šole v povezavi s predlogom epidemiološke službe Območne enote NIJZ (Kustec idr., 2020).

2.3. Ukrepi in priporočila

Za posamezne modele je predvideno izvajanje določenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe SARS-CoV-2. Nekateri izmed ukrepov so: umivanje/razkuževanje rok, uporaba mask, čiščenje in razkuževanje površin, določene smeri gibanja, sestanki na daljavo in podobno.

Večina ukrepov in priporočil se nanaša na modela B in C. Model A namreč predvideva, da so odpravljene vse omejitve ter da vzgoja in izobraževanje potekata enako kot pred časom epidemije, zato za ta model ni predvidenih ukrepov. Za model D pa ni predvidenih posebnih ukrepov, saj je v tem modelu predvideno zaprtje vseh šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov (Kustec idr., 2020).

V priporočilih najdemo tudi navodila v primeru ravnanja v povezavi z boleznijo covid- 19, torej kako obravnavamo učenca, za katerega sumimo, da je okužen. Navedeno je tudi, kako naj vodstvo šole ravna v primeru potrjenega primera covid-19, priporočila v zvezi izolacijo oziroma osamitvijo ter karanteno.

»Spremembo oziroma dopolnitev priporočil pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje in so sestavni del sklepa Vlade RS oziroma ministrice, pristojne za izobraževanje, s katerim aktivira posamezni model« (Kustec idr., 2020, str. 18).

Vsi modeli, ukrepi ter priporočila so objavljeni v publikaciji Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19 (Kustec idr. 2020).

2.3.1 Dodatna priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju za preprečevanje širjenja okužbe s SARS CoV-19

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil higienska priporočila: za vrtce, za izvajanje pouka v osnovni šoli ter srednje šole (priprava na maturo, bivanje v dijaškem domu) in priporočila za Zavode za vzgojo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v času epidemije covid-19. Maja 2020 so pripravili dokument Dodatna priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju za preprečevanje širjenja okužbe s SARS Cov-19. V dokumentu so zapisana splošna ter specifična priporočila.

V njem najdemo tudi priporočila o tem, na kaj moramo biti posebej pozorni v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko MDR. Torej, da se pouk prilagodi potrebam otrok. Prav tako naj bi vsak otrok imel svoj zaboj z igračami in pripomočki, ki naj se jih dnevno razkužuje. S seboj naj ima učenec rezervna oblačila ter dodatno vrečko zanje (Dodatna priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju za preprečevanje širjenja okužbe s SARS CoV-19, 2020).

Poleg tega so v priporočilih predlagane oblike pouka, uporaba zaščitne opreme ter postopek, kaj storiti v zavodu, če otrok zboli. Priporočila je Nacionalni inštitut za javno zdravje redno posodabljal ter dopolnjeval.

V času, ko je izobraževanje na daljavo še potekalo, je Usmeritve za izobraževanje na daljavo v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju pripravila tudi skupina Zavoda RS za šolstvo, ki je odgovorna za otroke s posebnimi potrebami (Vouk idr., 2020). Učitelje spodbujajo k

temu, da učencem in staršem ponudijo pomoč s pomočjo različnih komunikacijskih kanalov. V primeru, da učencu nimajo dostopa do različnih komunikacijskih kanalov, pa naj učitelj z učencem vzpostavi stik preko telefona ali po pošti. Učitelj naj v svoja gradiva za učence vključi čim več vsakdanjih situacij (skrb za živali, dogajanje v naravi, domača opravila, ipd.). Učitelj naj upošteva individualiziran program učenca in naj delo prilagodi posameznim potrebam učencev. Učitelj naj spremlja delo in učencem pošilja povratne informacije. Prav tako naj učitelj opredeli, kdaj se lahko nanj obrnejo učenci oziroma starši oziroma starše usmeri v svetovalno službo.

2.4. Okrožnice Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in priporočila Zavoda RS za šolstvo

S sklepom je 29. aprila 2020 vlada Republike Slovenije sprejela, da se z 18. majem 2020 postopoma odpravlja omejitve na področju šolstva in predšolske vzgoje. Z omenjenim datumom so se v šole vrnili učenci prve triade, s 25. majem pa še učenci devetih razredov. To je veljalo tudi za šole, ki izvajajo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. V okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je bila objavljena 8. maja, je bilo zapisano, da se posebni program vzgoje in izobraževanja še ne bo izvajal (Izvedba vzgojno izobraževalnega dela v osnovni šoli v šolskem letu 2019/2020, 2020). Z naslednjo okrožnico , ki je bila objavljena 21. maja, pa je bilo s 25. majem predvideno vračanje učencev vseh stopenj Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki bi to potrebovali (Priporočila za izvedbo vzgojno- izobraževalnega dela v programih za otroke s posebnimi potrebami v šolskem letu 2019/2020, 2020).

S prvim junijem 2020 so se v šolske klopi vrnili tudi učenci četrtih ter petih razredov, dva dni pozneje pa še učenci šestih, sedmih ter osmih razredov osnovnih šol (Organizacija vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah in programih za otroke s posebnimi potrebami do konca šolskega leta, 2020).

V času, ko je potekalo izobraževanje na daljavo, je tudi Zavod RS za šolstvo pripravil razna priporočila, strokovna navodila za ravnateljice in ravnatelje osnovnih šol ter usmeritve (glej Sliko 3). V njihovih usmeritvah je bilo zaslediti, da pozivajo k temu, da se nameni dodatna pozornost ciljnim skupinam otrok, ki veljajo za posebej ranljive (med njimi tudi otroci s posebnimi potrebami). Vendar posebnih priporočil za delo v osnovnih šolah, ki izvajajo NIS in PPVI, za šolsko leto 2019/2020 ni bilo (Zavod RS za šolstvo, b. d.).

Slika 3: Usmeritve učiteljem za izobraževanje na daljavo

Prevod in priredba Zavod RS za šolstvo, marec 2020. https://www.zrss.si/zrss/wp- content/uploads/plakat_delo-na-daljavo.pdf

2.5. Raziskave

Specifika dela z učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo zgoraj omenjena programa, pomembno vpliva na način dela, saj od učitelja zahteva bolj individualiziran pristop kot v rednih osnovnih šolah. To dejstvo potrjujejo tudi izsledki nedavne raziskave Zavoda RS za šolstvo, ki kažejo, da večina učiteljev, ki poučujejo v šolah z NIS, poroča, »da so pri navezovanju stikov z učenci, pripravi gradiv in dodatni razlagi učne snovi učencem dajali individualno podporo s pomočjo informacijsko- komunikacijske tehnologije« (Rupnik Vec idr., 2020b, str. 107). V navedeni raziskavi pa niso omenjeni učitelji, ki poučujejo v PPVI, kjer je specifika otrok še izrazitejša.

Poudarek o individualiziranem pristopu zasledimo tudi v že prej omenjenih usmeritvah ki učitelju narekujejo, naj bo pri delu pozoren na individualne potrebe posameznikov (Vouk idr., 2020).

Delo učitelja v takšnih vrstah programov zahteva tesno sodelovanje in vključevanje staršev oziroma skrbnikov. To je bilo še posebno izrazito pri izvajanju pouka na daljavo, saj je bilo doseganje učnih ciljev v veliki meri povezano z znanjem in podporo, ki so jo otroku nudili prav njegovi starši (Rupnik Vec idr., 2020a). Rezultati raziskav izvedenih ob koncu šolskega leta 2019/2020 sicer kažejo, da je večina šol uspešno izpeljala izobraževanje na daljavo (Rupnik Vec idr., 2020b; Zveza aktivov svetov staršev Slovenije – ZASSS, 2020).

Ravnatelji osnovnih šol so med drugim izpostavili, da bi v času izobraževanja na daljavo potrebovali dodatna znanja za delo na daljavo z učenci s posebnimi potrebami (Rupnik Vec idr, 2020a). Večina ugotovitev v preteklem letu kaže na to, da si brez ustrezno izobraženega učitelja za delo v digitalnem okolju (kljub vsej zagotovljeni tehnologiji) ni moč predstavljati in zagotoviti kakovostnega izobraževanja na daljavo.

Prav tako je potrebno šole, učitelje in učence ustrezno opremiti in usposobiti za uporabo IKT pri pouku na daljavo (ZASSS, 2020).

Najobsežnejša raziskava izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19 je bila izvedena s strani Zavoda RS za šolstvo. V raziskavo so vključili tako učence in dijake kot tudi učitelje ter ravnatelje osnovnih in srednjih šol. V njej je sodelovalo kar 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev iz različnih delov Slovenije. Poleg tega je v raziskavi sodelovalo 24592 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov. Na sodelovanje v raziskavi se je odzvalo tudi 406 ravnateljev in ravnateljic osnovnih in srednjih šol. Z raziskavo so želeli doseči naslednje tri cilje:

Cilj 1: Ugotoviti prevladujoče poglede in prakse izobraževanja na daljavo slovenskih učiteljic in učiteljev na različnih nivojih izobraževanja v času prvega vala epidemije covida-19 ter njihovo zaznavanje sodelovanja v šolskih kolektivih.

Cilj 2: Ugotoviti doživljanje in izkušnje učencev s poučevanjem in učenjem na daljavo v času epidemije covida-19.

Cilj 3: Ugotoviti, kako so ravnateljice in ravnatelji slovenskih osnovnih in srednjih šol v času izobraževanja na daljavo izvajali pedagoško vodenje (Rupnik Vec idr., 2020b, str.

32–33).

Ugotovitve so pokazale, da so kar tri četrtine učiteljev poučevanje na daljavo doživljalo kot zahtevnejše, dve tretjini pa kot bolj stresno v primerjavi s poučevanjem v učilnicah

razredov. Večina tako osnovnošolskih kot tudi srednješolskih učiteljev je ocenila, da je splošna kakovost pouka v času izobraževanja na daljavo slabša v primerjavi s poukom v razredu. Poleg same raziskave ter interpretacije rezultatov so avtorji v podrobnejšem poročilu dodali tudi predloge, kaj lahko stori učitelj. Hkrati pa raziskava prinaša pogled na izobraževanje na daljavo z vidika učenk in učencev oz. dijakinj in dijakov. Izkazalo se je, da so učenci in dijaki v času izobraževanja na daljavo pogrešali razlage učitelja.

To je kot težavo pri učenju predstavljalo kar več kot dvema tretjinama učencem in dijakom. Kot pozitivno se je izkazalo samostojno razporejanje časa, kar so izbrale kar štiri petine vprašanih učencev in dijakov. Dodano vrednost raziskave prinašajo tudi zapisi citatov iz fokusnih skupin, ki so jih izpeljali med učitelji ter ravnatelji (Rupnik Vec idr., 2020b).

Z raziskavo Soočanje ravnateljev z epidemijo covid-19 (Skubic Ermenc idr., b. d.) smo dobili boljši vpogled v vzgojno-izobraževalne ustanove v času epidemije. V raziskavo je bilo sicer vključenih skupno 144 ravnateljev in ravnateljic, med njimi le 2,1 % ravnateljev zavodov za izobraževanje učencev s posebnimi potrebami. S pomočjo raziskave so se pokazale razlike med osnovnimi in srednjimi šolami – osnovne šole so pouk v živo (s pomočjo videokonferenc) izvajale občasno, srednje šole pa so to počele bolj pogosto. Ravnatelji so v raziskavi izrazili skrb nad tem, kako učencem/dijakom zagotoviti čim bolj enake pogoje za delo. Poleg tega je ravnatelje skrbela neodzivnost nekaterih učencev/dijakov pa tudi preverjanje in ocenjevanje znanja na daljavo.

Težave z neusposobljenostjo nekaterih učiteljev z uporabo IKT so v večji meri zaznali ravnatelji osnovnih šol.

Zavašnik idr. (2021) pa v prispevku Na kaj naj bo ravnatelj pozoren pri vodenju izobraževanja na daljavo? predstavljajo nabor smernic in izhodišč v zvezi z organiziranjem in načrtovanjem ter izvajanjem izobraževanja na daljavo v vzgojno- izobraževalnih zavodih. Navajajo, da je za kakovostno izobraževanja na daljavo potrebna ustrezna tehnična oprema in podpora, zagotavljanje spletne varnosti in zasebnosti, vzpostavitev enotne vstopne točke in enotnega komunikacijskega kanala, izbira in uporaba enotnega učnega okolja ter videokonferenčnega sistema, reorganizacija urnika, spremljava vzgojno-izobraževalnega dela. Pri slednji točki poudarjajo, da je pozornost potrebno nameniti učencem, ki potrebujejo posebno pomoč. To so na primer učenci s posebnimi potrebami, učenci s šibkim socialno- ekonomskim statusom, učenci priseljenci, ipd.. Tudi v tem prispevku so učencu s posebnimi potrebami omenjeni le enkrat.

Na dejstvo, da so otroci s posebnimi potrebami specifična skupina, za katero se izobraževanje na daljavo ne more primerjati s poukom v šoli, so opozorili tudi v Sekciji za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, kjer so mnenja, da je še posebno za otroke s tovrstnimi težavami kljub pomoči staršev, nemogoče nadomestiti učitelja ter pouk v živo, saj so njihove potrebe bistveno večje od teh, ki jih lahko zadovolji tovrstna oblika poučevanja (Dobnik Renko idr., b. d.).

Tudi Društvo Bravo se je v svoji raziskavi osredotočilo na učence in dijake s posebnimi potrebami, natančneje na učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Zanimalo jih je, kako je epidemija covid-19 vplivala na njihovo učenje.

Poudariti pa je potrebno, da gre tukaj za učence, ki obiskujejo redne osnovne in srednje šole in ne učence, ki so vključeni v NIS ali PPVI. Kljub temu so dali glas učencem in dijakom s PPPU, ki so v javnosti le redko slišani. Svoje ugotovitve povzemajo z naslednjimi besedami, »…da dobri pogoji v domačem okolju in podporno šolsko okolje

omogočajo učencem in dijakom s PPPU dobro počutje in uspešno premagovanje izzivov kljub primanjkljajem na posameznih področjih učenja« (Kavkler idr., 2020, str.

8).

Avtorji Di Pietro idr. (2020) ugotavljajo, da je za uresničevanje uspešnega izobraževanja na daljavo potrebno zagotoviti kar nekaj elementov, ki igrajo ključno vlogo pri tovrstnem načinu izobraževanja, zato predlagajo vključitev naslednjih elementov:

Povzeto po Di Pietro G., Biagi, F., Coelho, P., Karpiński, Z., Mazza, J., Elikan, V in Koželj.

V. (2020). Verjeten vpliv epidemije COVID-19 na izobraževanje. Pedagoški inštitut.

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVPSTM1C

Isti avtorji kot temeljni element uspešne strategije spletnega učenja navajajo redno in podrobno komunikacijo med starši in učitelji. Dodajajo še, da z natančnim vpogledom (na podlagi točnih, veljavnih in zanesljivih podatkov) v to, katere strategije so med izobraževanje med epidemije delovale in katere niso, lahko dobimo koristne podatke o tem, kako pomagati učencem in jim nuditi podporo v kriznih časih, ki so polni negotovosti (Di Pietro idr., 2020).

III EMPIRIČNI DEL

1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 je v slovenske šole prineslo veliko sprememb. Iz teoretičnega dela je razvidno, da se je proces poučevanja iz učilnic šol pred ekrane preselil s pomočjo digitalizacije, reorganizacije, sodelovanja šole in staršev, usvajanja novih znanj ter zagotavljanja ustrezne tehnologije.

V dosedanjih raziskavah obravnavane teme so osnovne šole, ki izvajajo NIS in PPVI programe, večinoma spregledane in o organizaciji dela tako učiteljev ter tudi staršev obsežnejših podatkov ni moč najti. Prav zaradi tega je bil cilj magistrskega dela ugotoviti, kako uspešna je bila organizacija učiteljev in staršev učencev, ki obiskujejo NIS in PPVI, v času izobraževanja na daljavo. Poleg tega raziskava razkriva tudi razlike med učitelji ter starši učencev v NIS v primerjavi z učitelji ter starši učencev v PPVI.

Vsi izsledki raziskave pa bodo pripomogli k razumevanju izobraževanja na daljavo na izbrani šoli ter vplivali na izboljšanje prakse pri morebitnem nadaljnjem delu na daljavo.

2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 2.1 Raziskovalna vprašanja

RV1: S katerimi težavami so se soočali starši med izobraževanjem na daljavo?

RV2: Kako uspešno so starši med izobraževanjem na daljavo časovno usklajevali šolske obveznosti z drugimi obveznostmi?

RV3: Kako starši ocenjujejo svojo usposobljenost uporabe spletnih in drugih orodij pri izvajanju izobraževanja na daljavo?

RV4: Ali so imeli starši učencev v PPVI več težav pri delu na daljavo v primerjavi s starši učencev v NIS?

RV5: Kaj je učiteljem predstavljajo največjo težavo pri izvajanju izobraževanja na daljavo?

RV6: Ali so se med učitelji v NIS in učitelji v PPVI pojavljale razlike v časovni obremenjenosti glede priprav in izvajanja izobraževanja na daljavo?

RV7: Kako učitelji glede na starost ocenjujejo svoje veščine uporabe spletnih in drugih orodij pri izvajanju izobraževanja na daljavo?

2.2 Raziskovalne hipoteze

H1: Starši so se med izobraževanjem na daljavo v največji meri soočali s težavami pri uporabi spletne učilnice.

H2: Polovica staršev ocenjuje, da so pri izvajanju izobraževanja na daljavo uspešno usklajevali šolske in druge obveznosti.

H3: Polovica staršev ocenjuje, da so usposobljeni za uporabo spletnih in drugih orodij.

H4: Starši učencev, ki obiskujejo PPVI, so imeli pri izobraževanju na daljavo več težav kot starši učencev, ki obiskujejo NIS.

H5: Učiteljem je pri izvajanju izobraževanja na daljavo največjo težavo predstavljala časovna organizacija.

H6: Učitelji v PPVI so bili med izvajanjem izobraževanja na daljavo časovno bolj obremenjeni kot učitelji v NIS.

H7: Učitelji, starejši od 40 let, slabše ocenjujejo svoje veščine uporabe spletnih in drugih orodij pri izobraževanju na daljavo.

3 RAZISKOVALNA METODA IN PRISTOP

V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. Raziskovalni pristop je bil kvantitativen, saj sem podatke za raziskavo zbrala s pomočjo dveh spletnih vprašalnikov.

3.1 Vzorec

Vzorec je bil namenski, saj so bili v raziskavo vključeni le učitelji in starši otrok, ki obiskujejo NIS in PPVI program na OŠ Antona Janše Radovljica. Od ravnateljice šole je bilo pridobljeno soglasje za sodelovanje v raziskavi. V raziskavo je bilo skupno vključenih 63 respondentov, kot je prikazano v Tabeli 1.

Tabela 1: Porazdelitev vključenih v vzorec raziskave

Vključeni v vzorec F f (%)

Učitelji 20 29,4

Starši 43 70,6

Skupaj 63 100,0

Sodelovalo je 20 učiteljev, od tega jih 10 poučuje v programu NIS, 11 v PPVI programu, saj eden od učiteljev poučuje na obeh programih (glej Tabelo 2). Izmed anketiranih učiteljev je večina razrednikov v PPVI (9 učiteljev), nekaj manj je predmetnih učiteljev (7 učiteljev) ter 4 učitelji v NIS (glej Graf 1). Glede na navedene podatke lahko vidimo, da so učitelji glede na program, v katerem poučujejo, približno enakomerno zastopani.

Tabela 2: Učitelji – Porazdelitev glede na program poučevanja

Učitelji glede na

program f f (%) f (%) vseh

odgovorov

NIS 10 47,6 50,0

PPVI 11 52,4 55,0

Skupaj 21 100,0 105,0

Graf 1: Učitelji – porazdelitev glede na vrsto poučevanja

4

7

9

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Razrednik v NIS Predmetni učitelj Razrednik v PPVI N=20

Sodelujočih staršev je bilo 43, od tega 20 staršev otrok, ki obiskujejo NIS, in 23 staršev otrok, ki obiskujejo PPVI (glej Tabelo 3). Tudi zastopanost staršev glede na program, ki ga obiskuje njihov otrok, je približno enakomerno razporejena.

Tabela 3: Porazdelitev staršev glede na program, ki ga obiskuje njihov otrok

Starši glede na program, ki ga obiskuje

njihov otrok

f f (%)

NIS 20 46,5

PPVI 23 53,5

Skupaj 43 100,0

Starši otrok, ki obiskujejo NIS, so izbrali tudi razred, ki ga njihov otrok obiskuje. Razredi niso bilo enakomerno zastopani, kar je razvidno iz Tabele 4.

Tabela 4: Starši - razred, ki ga obiskuje vaš otrok

Razred, ki ga obiskuje vaš otrok f f (%)

Veljavni

2. razred 2 4,7

4. razred 1 2,3

5. razred 1 2,3

6. razred 6 14,0

7. razred 6 14,0

8. razred 3 7,0

Skupaj 19 44,2

Manjkajoči 24 55,8

Skupaj 43 100,0

70,0 % anketiranih učiteljev je pripadalo starostni skupini od 41 do 60 let, 30,0 % pa starostni skupini od 28 do 40 let (glej Tabelo 5). Povprečna starost učiteljev je bila 44,3 let. Najmlajši anketiranec je bil star 28 let, najstarejši pa 60 let. Anketo je izpolnilo 16 učiteljic (80,0 %) ter 4 učitelji (20,0 %), kot prikazuje Graf 2.

Tabela 5: Učitelji - starost

Starostni skupini f f (%)

28–40 let 6 30,0

41–60 let 14 70,0

Skupaj 20 100,0

Graf 2: Učitelji - spol

55,8 % anketiranih staršev je pripadalo starostni skupini od 41 do 54 let, 44,2 % pa starostni skupini od 29 do 40 let (glej Tabelo 6). Povprečna starost staršev je bila 44,7 let. Najmlajši anketiranec med starši je bil star 29 let, najstarejši pa 57 let.

Tabela 6: Starši - starost

Starostni skupini f f (%)

29–40 let 19 44,2

41–54 let 24 55,8

Skupaj 43 100,0

Anketo je izpolnilo 38 mam (88,4 %) in 5 očetov (11,6 %), kot kaže Graf 3. Približno polovica (48,8 %) staršev ima zaključeno srednješolsko izobrazbo, 18,6 % fakulteto, 14,0 % visoko šolo, 9,3 % poklicno šolo, 4,7 % osnovno šolo ter po 2,3 % s končano višjo šolo ter 2,3 % s končanim doktoratom (glej Tabelo 7).

Graf 3: Starši - starost

Tabela 7: Starši - stopnja izobrazbe

Stopnja izobrazbe f f (%)

Osnovna šola 2 4,7

Poklicna šola 4 9,3

Srednja šola

20,0%

80,0%

N=20

Moški Ženski

11,6%

88,4%

N=43

Moški Ženski

Višja šola 1 2,3

Visoka šola 6 14,0

Fakulteta 8 18,6

Doktorat 1 2,3

Skupaj 43 100,0

Večina staršev je v času izobraževanja na daljavo normalno delala ali delala od doma, približno tretjina staršev je bila brezposelna ali na čakanju, za nekaj staršev pa ni veljalo nič naštetega in zanje nimamo podatkov (glej Tabelo 8).

Tabela 8: Starši - zaposlitveni status v času izobraževanja na daljavo

Zaposlitveni status v času izobraževanja na

daljavo

f f (%)

bil/a

brezposeln/brezposelna 5 11,6

bil/a na čakanju 8 18,6

delal/delala od doma 10 23,3

normalno delal/a 13 30,2

nič od naštetega 7 16,3

Skupaj 43 100,0

3.2 Raziskovalni instrument

Za zbiranje podatkov sta bila uporabljena dva spletna anketna vprašalnika, ki sta bila sestavljena izključno za namen raziskave tega magistrskega dela. Prvega so reševali učitelji, ki poučujejo v NIS in PPVI na Osnovni šoli Antona Janše Radovljica, drugega pa starši učencev, ki obiskujejo to osnovno šolo. Vprašalnik za učitelje je vseboval 18 vprašanj, vprašalnik za starše pa 19 vprašanj. Oba vprašalnika sta bila anonimna in sta vsebovala demografske podatke (spol, starost, program, v katerem poučujete, kaj poučujete – učitelji ter starost, spol, stopnja dokončane izobrazbe, podatki o zaposlitvi v času izobraževanja na daljavo – starši) ter vprašanja, ki so se vsebinsko nanašajo na temo organizacije dela. Oba vprašalnika sta vsebovala vprašanja zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa ter vprašanja z mersko lestvico.

3.3 Postopek zbiranja podatkov

Pred pričetkom raziskave je bilo za sodelovanje pridobljeno soglasje vodstva OŠ Antona Janše Radovljica. Vprašalnika sta bila ustvarjena s pomočjo 1KE in bila razposlana na elektronske naslove učiteljev ter staršev otrok v NIS in PPVI programu.

Reševanje ankete je bilo tako prostovoljno ter anonimno. Ker je bilo število anketirancev po dveh tednih nezadovoljivo, smo učiteljem ter staršem ponovno poslali elektronsko pošto s povezavo na spletni vprašalnik. Anketo smo zaključili po štirih tednih in tako pridobil končne podatke. Število ustreznih anket po koncu anketiranja sestavlja 63 anketirancev, od tega 20 učiteljev in 43 staršev. Od skupno veljavnih 20 anket učiteljev je 19 učiteljev anketo rešilo v celoti, 1 učitelj pa delno. Zaradi tega se število enot pri določenih vprašanjih razlikuje od končnega vzorca. Od skupno veljavnih 43 rešenih anket staršev je 39 anket dokončanih v celoti, 4 pa delno, zato se število enot pri določenih tabelah in grafih razlikuje od končnega vzorca. Anketiranci so na vprašalnik odgovarjali v mesecu juniju ter juliju 2021.

3.4 Postopek obdelave podatkov

Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo dveh spletnih vprašalnikov, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Podatke smo najprej analizirali s pomočjo opisne statistike, za preverjanje raziskovalnih hipotez pa so bili uporabljeni naslednji statistični postopki:

t-test, Mann-Whitney U-test, binomski test in hi-kvadrat preizkus.

Odgovore na odprta vprašanja smo vključili predvsem zaradi boljšega razumevanja odgovorov na nekatera vprašanja in dodatne vrednosti.

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V tem delu so opisno ter s pomočjo tabel in grafov predstavljeni rezultati izvedene raziskave med učitelji in starši učencev izbrane osnovne šole.

4.1 Organizacija dela v času izobraževanja na daljavo pri starših

S pomočjo spletnega vprašalnika smo pri starših preverjali štiri hipoteze. Poleg vprašanj, ki se direktno nanašajo na hipoteze, smo pri starših preverjali, katero opremo so imeli na voljo doma v času izobraževanja na daljavo ter ali se jim je ta zdela ustrezna. Starši so lahko izbirali med več ponujenimi možnostmi in izbrali več možnih odgovorov.

Graf 4: Starši - oprema v času izobraževanja na daljavo

Anketirani starši so v največji meri v času izobraževanja na daljavo imeli doma računalnik, telefon ter ustrezne komunikacijske kanale. Sledi še dobra internetna povezava, primeren prostor za delo ter printer. V manjši meri so imeli tudi opremo za videokonferenco in tablico (glej Graf 4). V povezavi s tem večina anketiranih staršev (81,4 %) ocenjuje, da je v času izobraževanja na daljavo imela doma ustrezno opremo, manj kot četrtina staršev (18,6 %) pa meni, da tega ni imela (glej Tabelo 9). Podobne rezultate je prinesla tudi raziskava ZASSS (2020), v kateri je večina anketirancev prav tako poročala o tem, da imajo doma vse potrebno za izvajanje pouka.

85,4%

78,0%

73,2%

63,4%

63,4%

58,5%

46,3%

43,9%

Računalnik Telefon Ustrezni komunikacijski kanali (Mail, Sykpe,…

Dobra internetna povezava Primeren prostor za delo Printer Oprema za videokonferenco (npr. kamera) Tablica

N=43

Tabela 9: Starši - ustreznost opreme v času izobraževanja na daljavo

Ali ocenjujete, da ste v času izobraževanja na daljavo doma

imeli ustrezno opremo?

f f (%)

Da 35 81,4

Ne 8 18,6

Skupaj 43 100,0

Pri devetem vprašanju »Kaj od opreme bi potrebovali za uspešno izvedbo izobraževanja na daljavo?« so starši lahko zapisali svoje odgovore. Odgovore je zapisalo 7 staršev. Med najpogostejšimi odgovori se je pojavil odgovor »boljši računalnik«. Ostali odgovori so se pojavili le enkrat (boljši internet, skener, printer, kamera za video klice).

Zanimalo nas je tudi, koliko časa na dan so starši povprečno porabili za šolsko delo oziroma za pomoč svojemu otroku pri šolskem delu. Anketirani starši so porabili v 44,2

% porabili od 1 do 2 uri dnevno za šolsko delo oz. pomoč svojemu otroku, v 34,9 % 2 do 3 ure dnevno, v 11,6 % več kot 3 ure dnevno ter v 9,3 % manj kot 1 uro dnevno (glej Tabelo 10). Tudi te ugotovitve so skladne z raziskavo ZASSS (2020), kjer so ugotovili, da so starši povprečno za pomoč otroku pri šolskem delu v povprečju namenili 2,6 ure dnevno.

Tabela 10: Starši - čas, ki ste ga dnevno namenili za pomoč otroku pri šolskem delu

Koliko ur DNEVNO ste povprečno porabili za šolsko delo oz. pomoč

svojemu otroku?

f f (%)

manj kot 1 uro dnevno 4 9.3

1 do 2 uri dnevno 19 44.2

2 do 3 ure dnevno 15 34.9

več kot 3 ure dnevno 5 11.6

Skupaj 43 100.0

Želeli smo izvedeti, kakšen način objavljanja gradiv je bil za starše najbolj optimalen.

51,2 % anketiranim staršem je najbolj ustrezala objava gradiv za en dan, v 39,5 % ena objava gradiv za cel teden ter v 9,3 % objava gradiv za vsako uro pouka posebej, kar je razvidno iz Grafa 5. To sovpada z rezultati raziskave pri ZASSS (2020), ki prav tako kažejo, da so bili starši najbolj naklonjeni dnevnemu pošiljanju gradiv.

Graf 5: Starši - objava gradiv za šolsko delo

39,5%

9,3%

51,2%

Ena objava gradiv za cel teden Objava gradiva za vsako uro pouka…

Objava gradiv za en dan

N=43

Pri trinajstem vprašanju so starši s pomočjo 5-stopenjske lestvice odgovorov ocenjevali svoje znanje glede uporabe naštetih spletnih orodij, ki jih je šola uporabljala v času izobraževanja na daljavo.

Tabela 11: Starši - ocena znanja glede uporabe spletnih orodij

Ocenite svoje znanje uporabe naštetih spletnih orodij, ki jih je

šola uporabljala v

času izobraževanja

na daljavo.

N x̄ Me Mo σ Koeficient asimetrije

Koeficient sploščenosti

Mail oz. spletna

pošta 43 4,37 4,00 4 0,536 0,055 -1,001

Spletna učilnica 43 4,33 4,00 4 0,606 -0,288 -0,577 Razne aplikacije

(Zoom, Skype, Viber, MS Teams, Google Meet, ipd.)

43 4,16 4,00 4 0,615 -0,100 -0,327

Videokonference 43 4,05 4,00 4 0,653 -0,583 1,454 N = Št. enot, x̄ = povprečje, Me = mediana, Mo = Modus, σ = standardni odklon

Anketirani starši so bili povprečno gledano najbolj usposobljeni za uporabo spletne pošte oz. maila (x̄ = 4,37, σ = 0,536), za spletno učilnico (x̄ = 4,33, σ = 0,606), za razne aplikacije, kot so Zoom, Skype, Viber, MS Teams itd. (x̄ = 4,16, σ = 0,615) ter videokonference (x̄ = 4,05, σ = 0,653), kot kaže Tabela 11.

Tabela 12: T-test - ugotavljanje ocene usposobljenosti glede uporabe spletnih orodij pri izobraževanju na daljavo pri starših

Testna vrednost = 4.05 N x̄ σ t p(dvostranska)

Videokonference 43 4,05 0,653 -0,035 0,972

Razne aplikacije (Zoom, Skype, Viber,

MSTeams, Google Meet, ipd.)

43 4,16 0,615 1,204 0,235

Spletna učilnica 43 4,33 0,606 2,980 0,005

Mail oz. spletna pošta 43 4,37 0,536 3,944 0,000

N = Št. enot, x̄ = povprečje, σ = standardni odklon, t = vrednost testne statistike, p = statistična značilnost

Anketirani starši so se povprečno gledano počutili usposobljene za delo z omenjenimi orodji pri izobraževanju na daljavo. Še največjo težavo so jim predstavljale