UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
ZAZNAVANJE STRESA ZAPOSLENIH V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH
Nika Bregar
Ljubljana, julij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
ZAZNAVANJE STRESA ZAPOSLENIH V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH
Kandidat: Nika Bregar
Vpisna številka: 04042857
Študijski program: Univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja 1.
stopnja
Mentor: prof. dr. Janez Stare
Ljubljana, julij 2021
iii
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA
Podpisana Nika Bregar, študentka univerzitetnega študijskega programa Upravljanje javnega sektorja prve stopnje, z vpisno številko »04042857«, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,
sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu,
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,
je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.
Diplomsko delo je lektorirala: mag. Nataša Koražija, prof. slov.
Ljubljana, navedba datuma oddaje dela
Podpis avtorice:
v
POVZETEK
Diplomsko delo obravnava zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih.
Človek gre v svojem življenju skozi različna življenjska obdobja, zato je tudi zaznavanje stresa različno, k čemur pa pripomore tudi zaposlitev, kjer opravlja delo in uresničuje svoje življenjske ambicije. Stres predstavlja normalen odziv posameznika, kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje zaradi notranjih ali zunanjih vplivov. Poznamo različne vrste stresa, in sicer pozitivni in negativni, naravni in umetni, fiziološki in psihološki ter normalen ali kronični stres. Vse vrste stresov se med seboj razlikujejo glede na to, ali na posameznika delujejo pozitivno ali negativno ter glede na to, kakšne posledice vrsta stresa prinaša posamezniku in organizaciji, kjer je zaposlen. Stres, povezan z delom, je izziv za posameznika in za delovno organizacijo. Prepoznavanje stresa pri zaposlenih daje prednost vodstvu in pristojni kadrovski službi v organizacijah, saj lahko pravočasno odreagirajo nanj z različnimi dejavnostmi za preprečevanje stresa. Doživljanje stresa se razlikuje med posameznimi življenjskimi obdobji. Mlad človek, ki se je ravnokar zaposlil, se bo na stres odzval drugače kot zaposlena oseba, ki je že dosegla vrhunec svoje kariere.
Raziskava na temo diplomskega dela je bila izvedena preko spletne ankete. Rezultati raziskave kažejo, da so zaposleni v starostnem obdobju med 25 in 35 let bolj podvrženi stresu, saj je to življenjsko obdobje za katerega so anketirani mnenja da je posameznik najbolj izpostavljen stresu. Uporabnost raziskave se kaže v tem, da vodstvo tako javnega kot zasebnega sektorja uporabi rezultate raziskave pri snovanju predlogov za preprečevanje stresa v delovnem okolju.
Ključne besede: stres, delovno mesto, posameznik, organizacija, spoprijemanje s stresom.
ABSTRACT
PERCEPTION OF STRESS OF EMPLOYEES IN DIFFERENT LIFE PERIODS
The thesis deals with the perception of employee stress at different stages of life. A person goes through different periods of his life, so the perception of stress is different, which is also helped by employment, where he performs work and realizes his life ambitions. Stress represents a normal response of an individual when his balance is temporarily disturbed due to internal or external influences. We know different types of stress, namely positive and negative, natural and artificial, physiological and psychological, and normal or chronic stress. All types of stress differ from each other depending on whether they have a positive or negative effect on the individual and depending on the consequences of the type of stress on the individual and the organization where he is employed. Work-related stress is a challenge for the individual and for the work organization. Recognizing stress in employees gives priority to management and the competent human resources department in organizations, as they can react to it in a timely manner with various stress prevention activities. Experiencing stress varies between life stages. A young man who has just gotten a job will react differently to stress than an employed person who has already reached the peak of his career.
The research on the topic of the diploma thesis was conducted through an online survey.
The results of the research show that employees between the ages of 25 and 35 are more prone to stress, as this is the life span for which respondents are of the opinion that the individual is most exposed to stress. The usefulness of the research is reflected in the fact that the management of both the public and private sectors use the results of the research in designing proposals for the prevention of stress in the work environment.
Keywords: stress, workplace, individual, organization, coping with stress
KAZALO
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ... iii
POVZETEK ... v
ABSTRACT ... vi
KAZALO ...vii
KAZALO PONAZORITEV ...ix
KAZALO GRAFIKONOV ...ix
KAZALO TABEL ...ix
1 UVOD ... 1
2 POJMOVANJE STRESA ... 5
2.1 RAZLOGI ZA STRES ... 5
2.2 VRSTE STRESA ... 6
2.2.1 Pozitiven in negativen stres ... 7
2.2.2 Naravni in umetni stres ... 7
2.2.3 Fiziološki in psihološki stres ... 8
2.2.4 Normalen in kronični stres... 9
2.3 SIMPTOMI STRESA ... 10
2.4 FAZE STRESA ... 11
3 STRES NA DELOVNEM MESTU ... 14
3.1 ZNAČILNOSTI STRESA NA DELOVNEM MESTU ... 15
3.2 IZVOR STRESA NA DELOVNEM MESTU ... 16
3.3 POSLEDICE STRESA NA DELOVNEM MESTU ... 17
3.4 INDIVIDUALNE RAZLIKE MED POSAMEZNIKI IN STRES ... 18
3.4.1 Individualna samopercepcija in moč ... 19
3.4.2 Mesto nadzora ... 19
3.4.3 Tipa A in B vedenjskega vzorca ... 20
4 SPOPRIJEMANJE S STRESOM ... 22
4.1 STILI SPOPRIJEMANJA S STRESOM ... 22
4.2 STRATEGIJA SPOPRIJEMANJA S STRESOM ... 23
4.3 OBVLADOVANJE STRESA ... 25
5 ZAZNAVANJE STRESA ZAPOSLENIH V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH ... 26
5.1 PREPOZNAVANJE STRESA V RAZLIČNIH STAROSTNIH OBDOBJIH ... 26
5.2 PREMAGOVANJE STRESA NA RAVNI ORGANIZACIJE ... 28
5.3 PROGRAMI ZA PREMAGOVANJE STRESA PRI ZAPOSLENIH ... 29
5.3.1 Življenjske navade za premagovanje stresa ... 30
5.3.2 Tehnike sproščanja pri premagovanju stresa ... 32
6 RAZISKAVA O ZAZNAVANJU STRESA ZAPOSLENIH V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH ... 36
6.1 NAČIN IZVEDBE RAZISKAVE ... 36
6.2 PREDSTAVITEV REZULTATOV IN NJIHOVA INTERPRETACIJA ... 37
7 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ... 48
7.1 PREVERITEV HIPOTEZ ... 48
7.2 UKREPI ZA ZMANJŠANJE STRESA V RAZLIČNIH GENERACIJSKIH OBDOBJIH ... 49
8 ZAKLJUČEK ... 52
LITERATURA IN VIRI ... 55
PRILOGE ... 58
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ... 58
PRILOGA 2: TABELARNI PRIKAZ ANALIZE ANKETE ... 62
KAZALO PONAZORITEV
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Spol anketiranih ... 37
Grafikon 2: Starostne skupine anketirani ... 37
Grafikon 3: Najvišje formalno dosežena izobrazba anketiranih ... 38
Grafikon 4: Vrsta delovnega razmerja ... 39
Grafikon 5: Čas trajanja zaposlitve ... 39
Grafikon 6: V kolikšnem obsegu dnevno anketirani opravljajo svoje delo ... 39
Grafikon 7: Kako zadovoljni so anketirani z delom katerega opravljajo ... 40
Grafikon 8: Lastna ocena anketiranih na mero stresa, ki ga v njih spodbudi posamezni dejavnik ... 41
Grafikon 9: Letna odsotnost z dela zaradi stresa ... 42
Grafikon 10: Zaznavanje spodaj naštetih zdravstvenih težav v zadnjih 12 mesecih pri anketiranih ... 43
Grafikon 11: Mnenje anketiranih, ali je podjetje kjer so zaposleni dovolj pozorno na pojav stresa med zaposlenimi ... 44
Grafikon 12: Mnenje anketiranih o tem, ali podjetje, ki jim nudi zaposlitev snuje ukrepe obvladovanja stresa ... 45
Grafikon 13: Mnenje anketiranih, da vodstvo prilagaja obseg delovnih zadolžitev glede na starost posameznika ... 46
Grafikon 14: Tehnike sproščanja s katerimi se ukvarjajo anketirani z namenom zmanjševanja stresa v službi ... 47
KAZALO TABEL
Tabela 1: Osebnostne lastnosti ljudi tipa A in tipa B ... 21Tabela 2: Spol anketiranih ... 62
Tabela 3: V katero starostno skupino spadate? ... 62
Tabela 4: Najvišje formalno dosežena izobrazba anketiranih ... 62
Tabela 5: Vrsta delovnega razmerja ... 63
Tabela 6: Čas trajanja zaposlitve ... 63
Tabela 7: V kolikšnem obsegu dnevno anketirani opravljajo svoje delo ... 63
Tabela 8: Kako zadovoljni so anketirani z delom katerega opravljajo ... 63
Tabela 9: Lastna ocena anketiranih na mero stresa, ki ga v njih spodbudi posamezni dejavnik ... 64
Tabela 10: Kako pogosto so anketirani odsotni iz dela zaradi zdravstvenih razlogov na leto ... 65
Tabela 11: Ali so anketirani v zadnjih 12 mesecih imeli katero od spodaj naštetih zdravstvenih težav ... 66 Tabela 12: Mnenje anketiranih, ali je podjetje kjer so zaposleni dovolj pozorno na pojav stresa med zaposlenimi ... 67 Tabela 13: Mnenje anketiranih o tem, ali podjetje, ki jim nudi zaposlitev snuje ukrepe obvladovanja stresa ... 68 Tabela 14: Menite, da vodstvo prilagaja obseg delovnih zadolžitev glede na starost posameznika ... 68 Tabela 15: S katerimi tehnikami sproščanja z namenom zmanjševanja stresa v službi se ukvarjate anketirani ... 68
1 UVOD
Zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih pomeni, kako posameznik pristopa k obvladovanju stresa v svojih različnih življenjskih obdobjih. Tu imamo v mislih predvsem obdobje od prve zaposlitve in do upokojitve, ko posameznik opravlja delo oziroma je zaposlen. V mladosti, ko začnemo iskati službo, zaključujemo študij ali si ustvarjamo družino, se spopadamo z različno mero prisotnosti stresa in tudi intenzivnostjo, kot je to kasneje, saj ljudje postanemo manj zagnani in tudi življenjske prioritete se nam spremenijo. Medtem ko mlad človek po zaključku študija stremi k temu, da si poišče najboljšo službo, si kupi dom in se dobro zapiše v službi, se starejši ljudje v večji meri pred upokojitvijo ne sprašujejo več, kako si ustvariti dom in kako še napredovati, saj se pri večini te želje že spremenijo ter ta oseba čaka le še dan, ko se bo upokojila. Takrat je seveda bolj na vrhu vprašanje o zdravju, ki je pogosto lahko stresen dejavnik, a ker slednjih ni tako veliko, se s prisotnostjo stresa da živeti mirno življenje. Dejavnikov stresa, s katerimi se človek spopada, je zagotovo več v mladosti in se s starostjo zmanjšujejo. Velja pa dejstvo, da lahko posameznika v starosti spodnese že zaznavanje enega stresnega dogodka, na kar pa ima vpliv lahko le sam, saj se mora s stresnimi dogodki znati primerno in pravočasno soočati.
Na delovnih mestih ima vodstvo zaposlene različne profile ljudi, ki so različno izobraženi, hkrati pa so tudi različno stari. Vsi imajo za seboj že določene življenjske zgodbe, zato se je treba zavedati, da se bodo na prisotnost stresa v različnih življenjskih obdobjih tudi različno odzivali na stres. Dobrodošlo je, da ne le posameznik, kot smo že zapisali, temveč tudi vodstvo zna prepoznati stisko zaradi izpostavljenosti stresa ter ima v rokavu prijeme, s katerimi ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju se njihovi zaposleni nahajajo, da se znajo soočiti s prisotnostjo slednjega in hitro, ter učinkovito odreagirati, hkrati pa vnesti novosti in spremembe za omilitev prisotnosti stresa na delovnem mestu.
Živimo v svetu hitrega digitalnega napredka, kjer smo priča dnevno spreminjajoči se tehnologiji, družbenim navadam, vrednotam, družbenim strukturam in ljudem. S temi spremembami se mora soočiti vsakdo, ne le posamezniki, temveč tudi organizacije in vlada.
Tudi ritem življenja je vedno hitrejši. Kar je bilo včeraj novo, je danes že staro. Mnogi se zavedajo pomembnosti teh sprememb, le malokdo pa pomisli na posledice, ki nam jih prinašajo. Po nekaterih ocenah je zaradi posledic stresa vsako leto izgubljenih 100 milijonov delovnih dni. Prav tako pa veljajo ocene, da je od 50 do 75 odstotkov današnjih bolezni posledica stresa (Šarotar Žižek idr., 2013). Porušeno zdravje zaradi stresa ni niti največji niti edini strošek v organizacijah. Napake in napačne odločitve, ki jih delajo zaposleni pod vplivom stresa, stanejo mnogo več. Zato je treba dobro razmisliti, kaj lahko naredimo, da preprečimo stres, in kako se soočiti z njim, ko se pojavi.
Stres je moč zaznati v različnih obdobjih našega življenja, zato se na njegovo prisotnost odzivamo vedno znova drugače. To pomeni, da na enako stresno situacijo v zrelejšem obdobju odreagiramo drugače, kot bi mlajša oseba. Obvladovanje stresa za posameznika pomeni, da v prvi fazi zna prepoznati stres, v drug fazi pa, da se zna z njim spopasti in ga uspešno obvladati z različnimi tehnikami obvladovanja. Pravijo, da drži, da je raven stresa pravzaprav odvisna tudi od tega, kaj delamo. Ljudje, ki opravljajo poklic, kjer do izraza pride bolj fizično delo, so manj pod stresom kot tisti, ki opravljajo miselno ali analitično delo.
Bistveno pa je, da se s slednjim znamo soočiti in nanj tudi pravilno odreagirati. Ravno z razlogom, ker je stres vedno okoli nas, je tematika tudi aktualna, saj želimo raziskati, kateri dejavniki oziroma dogodki vplivajo na raven stresa, ali se posameznik v pravi meri zaveda njegove prisotnosti, hkrati pa tudi ali se z njim pravilno sooča. Stres namreč ne vpliva le na odnose, temveč v največji meri na posameznikovo zdravje, zato se moramo zavedati, kdaj je za nas preveč in na kakšen način se sprostiti in znižati nivo stresa. Tematika je dandanes še kako aktualna, saj je tempo našega življenja vse hitrejši, časa zase si ne moremo vzeti, vse pogosteje več časa namenjamo službenim obveznostim kot sebi. Neobvladovanje stresa v službi in stresnih situacij v njej lahko vodi v sprva neresne zdravstvene težave, ki pa jim v primeru napačnega obvladovanja stresa sledijo tudi resna zdravstvena obolenja. Stres in količina slednjega je odvisna, kako se s slednjim spoprijemamo, poleg tega pa na spoprijemanje vpliva tudi starost posameznika.
Namen diplomskega dela je preučiti stres zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih ter v povezavi z njim, kako se le-ta izraža v različnih obdobjih življenja človeka, v katerem obdobju zaposlenih je stres najbolj izražen ter raziskati pojavne oblike stresa, s katerimi se človek sooča na delovnem mestu. Na osnovi rezultatov bo oblikovan predlog sprememb, ki jih bi lahko tako v zasebnem in javnem sektorju uporabili za spoprijemanje s stresom v različnih življenjskih obdobjih zaposlitve ljudi. Izvedba analize raziskave je uporabna za kadrovske službe, saj s pomočjo ugotovitve, da ljudje oziroma zaposleni različno obvladujejo stres in se nanj tudi različno odzivajo v različnih obdobjih življenja, lahko prispeva velike napredke, ki bi se kazali predvsem v zadovoljstvu ljudi, hkrati bi se pa s tovrstnim približanjem zaposlenim izognili tudi daljši odsotnosti iz naslova izpostavljenosti stresu zaposlenih. Če bi kadrovski oddelek znal prepoznati tovrstne stiske ljudi, bi lahko pravočasno odreagiral ter vzpostavil blažilce stresa na način bodisi prerazporeditve nalog ali rotacij.
Cilj diplomskega dela je raziskati in pridobiti odgovor na vprašanje, v katerem obdobju zaposlitve je človek najbolj izpostavljen stresu. Prav tako je cilj pridobiti odgovor na problematiko pojava stresa in podati usmeritve za boljše spoprijemanje s stresom na delovnem mestu, hkrati pa na podlagi literature tudi preveriti, katere tehnike spoprijemanja s stresom je smiselno uvesti na delovnih mestih, kako najbolje omiliti
posledice stresa in kaj vpliva na zaposlene, da je raven stresa na delovnem mestu nizka.
Izpostaviti želimo dejavnike, ki najbolj vplivajo na doživljanje stresa pri zaposlenih, da se posamezna raven stresa razvije, kako se faze stresa razvijajo, hkrati pa tudi preučiti tehnike spoprijemanja s stresom, saj se je treba zavedati, da v posameznih obdobjih človekovega življenja izvor stres ne more biti enak ter vsaka tehnika spoprijemanja s stresom ni morda primerna za posamezno obdobje življenja. Poleg tega je cilj tudi preveriti, na kakšen način se organizacija spoprijema s stresom zaposlenih, saj slednje ne vpliva le na uspešne rezultate, temveč tudi na odsotnost iz delovnega mesta zaposlenih zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi stresa.
V teoretičnem delu je uporabljena metoda opisovanja posameznih pojmov in pojavov, kar pomeni, da bi se poleg zbiranja in urejanja obstoječih podatkov in informacij posamezne ugotovitve med seboj preučilo, vrednotilo in ustrezno interpretiralo. Z metodo kompilacije so povzeta opazovanja, spoznanja, stališča, sklepi in rezultati avtorjev, ki pišejo na temo stresa na delovnem mestu. V diplomskem delu je uporabljena tudi deduktivna metoda, s pomočjo katere je na osnovi teoretičnih izhodišč prišlo do določenih spoznanj ter so predlagane rešitve oz. izboljšave. Z metodo komparacije oz. primerjave je na konkretnih primerih predstavljen stres pri zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih. Pridobljeni podatki so ovrednoteni in grafično predstavljeni.
Raziskava je izvedena na temo zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih, pri čemer sta bili oblikovani dve hipotezi:
Hipoteza 1: Najbolj podvrženi stresu na delovnem mestu so zaposleni, stari od 25 do 35 let.
Hipoteza 2: Najpogostejši dejavnik, ki vpliva na raven stresa pri zaposlenih v različnih obdobjih življenja, izvira iz zunanjega okolja.
Za preverjanje hipotez je uporabljen e-vprašalnik, ki je sestavljen na temo diplomskega dela. Raziskati se želi, pri kateri starosti je človek v času zaposlitve najbolj podvržen stresu.
Pričakuje se tudi, da bo raziskava pokazala, da so predhodno postavljene predpostavke pravilne in da je stres na delovnem mestu v večji meri posledica zunanjih vplivov. Na podlagi izvedene raziskave želimo podati predloge za zmanjšanje stresa na delovnem mestu v različnih posameznikovih obdobjih.
V prvem poglavju diplomskega dela se predstavijo teoretična izhodišča stresa. V uvodu so predstavljeni teoretično izhodišče, cilji in namen izdelave diplomskega dela, hkrati pa tudi teze, ki so izhodišče raziskave. Uvodu sledi prvo vsebinsko poglavje, kjer je opisano pojmovanjem stresa. V sklopu tega poglavja so opredeljene faze in vrste stresa, čemur pa sledijo simptomi, ki so značilni za prisotnost pojava oziroma stresa. To poglavje je zaključeno s fazami stresa, ki potekajo od same zaznave stresa in vse do obvladovanja stresa. V drugem teoretičnem poglavju je predstavljen stres na delovnem mestu,
značilnosti stresa, ki se razvije v delovnem okolju, ter posledice, ki so odraz stresa v službi.
Zaradi individualnih razlik med ljudmi vsak posameznik drugače dojema stres in se posledično tudi drugače z njim spoprijema, kar je predmet raziskovanja v nadaljevanju.
V tretjem teoretičnem poglavju so preučeni stili spoprijemanja s stresom, katere strategije lahko uporabimo za spoprijemanje s stresom, prav tako pa tudi kako stres obvladati in zmanjšati negativne učinke na svoje zdravje in um. Stres se danes pogosto pojmuje kot bolezen ljudi v 21. stoletju, še posebej bi tu lahko govorili o bolezni zaposlenih, ki so stalno podvrženi stresu. Program prepoznavanja stresa zaposlenih in obvladovanja stresa v službi je zelo pomemben, da ljudje ves čas ne zbolevajo, saj tako trpi in zaposlena oseba in okolje, v katerem človek opravlja dela, kar smo predstavili v petem sklopu teoretičnega dela diplomskega dela. V šestem poglavju diplomskega dela je prvo empirično poglavje, kjer je zapisana analiza raziskave. Po strukturi vprašalnika so prikazni grafikoni, pod katerimi je opredeljena obrazložitev pridobljenih podatkov. Podatki v grafikonih so prikazani bodisi procentualno ali s povprečno oceno, ki so jo podali anketiranci. Sledi drugo empirično oziroma sedmo poglavje diplomskega dela, kjer so predstavljene ugotovitve in hipoteze, ki smo jih na podlagi izsledkov raziskave potrdili ali ovrgli. V tem poglavju naloge so predstavljeni tudi ukrepi za zmanjšanje stresa. Sledi zaključek, v katerem so povzeta dejstva in izsledki diplomskega dela.
2 POJMOVANJE STRESA
Stres ima različen pomen za različne ljudi v različnih pogojih. Pojem stresa je leta 1949 uvedel Selye (Fink, 2017, str. 1–9), ki je trdil, da stres ni enak čustvenemu vznemirjenju ali živčni napetosti, saj se stres lahko pojavi v anesteziji ali kot odgovor nanjo pri ljudeh in živalih, lahko pa tudi pri rastlinah in bakterijah, ki nimajo živčnega sistema. Beseda "stres", kot jo uporablja Selye, se je uveljavila v strokovni terminologiji. Stres, je poudaril Selye, "ni nekaj, čemur bi se morali izogniti. Dejansko se mu ni mogoče izogniti, saj samo življenje ustvarja potrebo po energiji, ki ohranja življenje. Tudi ko človek spi, morajo njegovo srce, dihala, prebavni trakt, živčni sistem in drugi organi še naprej delovati. Popolne osvoboditve od stresa za časa življenja ne moremo pričakovati (Fink, 2017, str. 1–9).
Stres opredeljujemo kot stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, se ji prilagodi in jo obvlada. Kadar so zahteve in sposobnosti za obvladovanje zahtev v ravnovesju ali pa se pojavi le manjše odstopanje, se človek počuti dobro in nima zdravstvenih težav. Nasprotno pa, kadar se zahteve začnejo kopičiti in povzročajo bojazen, da jim človek ne bo kos, mora previdno oceniti svoje sposobnosti.
Prepoznavanje različnih vrst stresa (pozitiven in negativen) in razlikovanje koristnega in škodljivega stresa: pomen zavedanja, da je tudi negativen stres lahko koristen. Pozitiven stres posameznika dodatno motivira in ga spodbudi, da nekaj doseže, česar sicer brez prisotnosti stresa ne bi dosegel (Dernovšek, 2006, str. 16). Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70‒90 % vseh obiskov pri zdravniku.
Kot razberemo, obstaja veliko različnih pojmovanj stresa, vsem pa je zagotovo enako to, da je stres odraz našega tako psihičnega kot fizičnega ravnovesja. Stres torej lahko definiramo kot katero koli vrsto sprememb, ki pri posamezniku povzročajo fizično, čustveno ali psihološko obremenitev oziroma napor. Stres je odziv našega telesa na vse, kar zahteva pozornost ali ukrepanje v danem trenutku. Vsakdo do neke mere doživlja stres. Način, kako se odzivate na stres, pa močno vpliva na naše splošno počutje.
2.1 RAZLOGI ZA STRES
Stres je pravzaprav del našega življenja. Stres na nas včasih deluje spodbudno in je njegova prisotnost koristna, zopet drugič je prisotnost stresa moteča, nas demotivira in na nas deluje negativno. Stres nas lahko motivira, da se izpostavimo na delovnem mestu ali pretečemo zadnji kilometer maratona. S stresom se mora človek znati spoprijeti, saj ni dobro, če ta postane dolgotrajen. Stres lahko resno vpliva na naše delo, družinsko življenje in zdravje. Med vzroke delovnega stresa vključujemo občutek nesrečnosti pri opravljanju
svojega dela, preobremenjenost in preveliko odgovornost. Ti posamezniki navadno opravljajo pogosto nadurno delo, so slabo vodeni, iz strani vodij prejemajo nejasna navodila, poleg tega pa jih nihče tudi ne upošteva pri odločanju. Veliko ljudi opravlja delo v nevarnih pogojih, kar v nas vzbuja negotovost in pogosto spogledovanje z odpovedjo, saj sami pri sebi vemo, da smo preveč izpostavljeni stresu, za katerega pa nismo samo krivi, temveč organizacija, v kateri smo zaposleni. Vzroki za prisotnost stresa tičijo tudi v vse pogostejši diskriminaciji ali nadlegovanju v službi, še posebej, če podjetje ne podpira zaposlenega (Casarella, 2020).
Prisotnosti stresa ne zaznamo le v službi, temveč je stres še kako prisoten tudi v zasebnem življenju. Med osebne razloge za stres prištevamo smrt ljubljene osebe, ločitev, izguba službe, povečanje finančnih obveznosti, poroka, selitev v nov dom, prisotnost kronične bolezni, čustvene težave (depresija, tesnoba, jeza, žalost, krivda, nizka samozavest), skrb za starejšega ali bolnega družinskega člana ipd. Prav tako je za prisotnost stresa v našem osebnem življenju lahko kriv travmatični dogodek, kot je naravna katastrofa, tatvina, posilstvo ali nasilje nad vami ali ljubljeno osebo.
Vsa živa bitja, tako tudi človek, se morajo okolju neprestano prilagajati. Sodobni človek se na stresogene dejavnike navadno odziva, kot da gre za dramatični boj za obstanek ali stresno reakcijo spopad – umik. Stresogeni dejavniki so neprijetni ali pozitivni dražljaji, ki posameznika pripeljejo do stresa. Izvori stalnega in ponavljajočega se stresa so stalni pritiski, napetosti, stiske, strahovi, preobremenjenost, hiter življenjski ritem, številni prekratki poslovni roki, bombardiranje z informacijami, hitri način komunikacije (faks, internet, mobitel), stalno pomanjkanje časa za emocionalno in telesno sprostitev, družino, prijatelje, zabavo, spanec, redno telesno aktivnost, utrujenost, malo stika z naravo in nasploh nenaraven življenjski slog. Kronično ponavljajoče se stresne reakcije, ki se intenzivno ponavljajo brez počitka in okrevanja, so zdravju škodljive. Negativni stres je predvsem posledica pretiranega ali slabo vodenega stresa, ki ga vodi posameznik po individualnem borbenem načrtu. Zavedati pa se je treba, da vsak posameznik stres dojema drugače in ga implementira skozi svoje počutje in telo. Stres je del življenja in je lahko tudi koristen, saj omogoča posamezniku prilagajanje na okolje, na nove situacije, spodbuja spoprijemanje s problemi, reševanje težav, delovanje, kreativnost in dinamičnost (Starc, 2007, str. 30).
2.2 VRSTE STRESA
Poznamo različne vrste stresa, in sicer: pozitiven in negativen stres, naravni in umetni stres, fiziološki in psihološki stres in še druge vrste.
2.2.1 Pozitiven in negativen stres
Ko je človek v stresu, se v njem sproži stresna reakcija, kar pomeni, da se sproščajo stresni hormoni, ki njegov organizem pripravijo na akcijo in izboljšajo njegovo sposobnost, da se takoj sooči s situacijo. Da bi bil stres za ljudi spodbuda, nekaj pozitivnega, morajo situacije, ki so povzročile stres, razumeti in zaznati kot pozitivne. Torej kot takšne, ki jih ne ogrožajo.
Učinki pozitivnega stresa so: visoka motiviranost, pozitivna vznemirjenost, družabnost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost in samozavest, odločnost (GVIN, 2009).
Pozitivni stres je vsaka aktivnost, ki povzroči adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, se pojavljajo evforičnost, zanesljivost, vznemirjenost, velika motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost, marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost (Božič, 2003, str. 20‒21).
Odziv na kakršen koli stresni življenjski dogodek (izguba službe, smrt partnerja, prometna nesreča) vključuje burna čustva; v primeru negativnega dogodka so to žalost, nemoč, tesnoba, jeza, strah. Ko nek dogodek ali situacija pri posamezniku sproži intenzivne občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu ter ko stres, povezan s tem dogodkom ali situacijo, posameznika ohromi in mu škoduje, govorimo o negativnem stresu (Dernovšek, 2006).
Pozitiven stres se pri posamezniku odraža v visoki stopnji motiviranosti v povezavi z doseganjem cilja v službi, pri športu in tudi v zasebnem življenju, medtem ko nas negativen stres ovira pri dosežkih, ter smo zaradi slednjega negativno usmerjeni. Ob prisotnosti negativnega stresa imamo občutek, da ničesar ne moremo doseči in je vsak dogodek, ki nam je še tako blizu, za nas oddaljen. Velja pa tudi dejstvo, da negativen stres v nas spodbudi željo po zmagi ter nas pripelje do uspeha.
2.2.2 Naravni in umetni stres
Naravni stres pozna vsako živo bitje. V osnovi se deli na obrambno reakcijo preživetja in prijeten stres. Stres kot posledica občutja ogroženosti se pojavlja kot reakcija na nevarnosti iz okolja in ima nalogo obrambe, pobega ali napada. Stres je v tem primeru naravna reakcija in ni škodljiva telesu. Telo v obrambi, pobegu ali napadu porabi pripravljene nakopičene snovi in se po prenehanju nevarnosti samo uravnoteži na normalno delovanje. Stres kot občutek ugodja je prijetna stran stresa, iz katere ljudje dobivajo motivacijo, energijo in ustvarjalnost (Trstenjak, 2005).
Naravni ali koristni stres je stres, pri katerem telo samodejno vzpostavi telo v ravnovesje.
Pozna ga vsako živo bitje in je razdeljen na obrambno reakcijo preživetja in prijeten stres, ki ga doživljamo kot čudovite trenutke in užitke, stres kot posledica občutka ogroženosti pa kot reakcijo na nevarnosti iz okolja. V takih trenutkih se telo takoj pripravi na stanje maksimalne pripravljenosti, kar nam posledično omogoča več pozornosti, hitrejše razmišljanje, pripravo na hitre reakcije in koncentracijo energije, pripravljeno na delovanje in vztrajanje. V takih primerih za telo ni škodljiv, saj gre v primeru grožnje za naravno telesno reakcijo (Garibović, 2010, str. 12) Naravni stres je običajno spodbuda, zato ni nevaren za naše zdravje. Pravimo mu tudi blagodejni stres, saj naše telo skrbi za vzpostavitev ravnovesja v telesu in s tem preprečuje dolgotrajno izpostavljenost stresu.
Naravni stres lahko razčlenimo tudi na obrambni, preživitveni odziv in prijeten stres. Telo se na stres odzove z obrambo in je reakcija, na katero nimamo nadzora. Vendar imamo vpliv na pogostost in dolžino delovanja stresa. Ko nas neposredna nevarnost ne ogroža več, se organizem vrne v stanje harmonije in ravnovesja (Globačnik, 2013, str. 6). Ljudje pod vplivom naravnega pozitivnega stresa kažejo navdušenje, živahnost, nasmeh, motivacijo, prijaznost, delavnost, samozavest, odločnost, uspeh, vedrino, umirjenost, zanesljivost, pripravljenost za pomoč, prijaznost in sposobnost jasnega in razumnega razmišljanja.
(Mustafi, 2014, str. 21).
Umetni stres, ki mu pravimo tudi škodljivi, se pojavi, kadar zahteve presegajo naše sposobnosti. Je stranski proizvod urejene družbe, ki ljudem vsiljuje vedno višje zahteve ter tako pogojuje eno najhujših bolezni našega časa. Ta vrsta stresa se pojavlja zaradi preobremenjenosti, kot posledica resničnih omejitev iz okolja, na katere ne moremo vplivati, teh omejitev pa ne zmoremo ali pa nočemo sprejeti kot dejstvo ali pa kot posledica privzgojenih, namišljenih omejitev, ki nastanejo zaradi moralnih in etičnih vrednot družbe, predsodkov in zastarelega mišljenja. Za vsakim občutkom nesposobnosti se skriva sugerirana omejitev oziroma manipulacija različnih avtoritet (Schmidt, 2003).
Naravni stres je prisoten ne glede na to, ali si posameznik tega želi ali ne želi, saj je slednji odvisen od tega, kako se odzovemo na določen dogodek in ali smo ob tem razumni ali bojeviti. Umetni stres se pojavi, kadar zahteve okolja oziroma družbe presegajo naše sposobnosti, kot posledica pa se pojavi tudi odrekanje kakovosti svojega življenja.
2.2.3 Fiziološki in psihološki stres
Telesni stres je sindrom, ki nam pove, da smo omejeni v svojem dobrem počutju. Pri tem reagirajo naši senzorji. Njihova sporočila, ki sprožijo stresni program, so tako občutljiva, da se zavedamo svojega nelagodnega položaja šele, ko opazimo telesne znake stresne situacije. Vedenjski psiholog Lazarus (1984) je psihološki stres teoretično opredelil in njegov model še sedaj predstavlja osnovo za psihološka proučevanja stresa. Stres ni samo dražljaj
ali odgovor, stres je predvsem proces, v katerem ima človek aktivno vlogo in lahko vpliva na delovanje stresorja z vedenjskimi, spoznavnimi in čustvenimi strategijami. Po tem modelu je možno razložiti, zakaj ista stresna situacija vpliva na ene bolj in na druge manj, zakaj eni v konfliktni situaciji ostanejo mirni, pri drugih pa se napetost močno poveča.
Učinek stresa je v največji meri odvisen od sodbe, da zahteve okolja ali notranje zahteve presegajo posameznikove zmogljivosti poravnavanja (spoprijemanja, obvladovanja) stresa.
Posebno vlogo je namenil čustvom, ki pravzaprav sprožijo stresni odziv. Brez spoznanja, da nas nekaj ne ogroža, tudi primernega stresnega odziva ni. To pa je za prilagajanje nevarni situaciji (na primer bolezni, ki poteka brez bolečin) slabo (Umek, 2009).
2.2.4 Normalen in kronični stres
Normalen stres je prisoten, kadar je naše počutje dobro in obremenitve dojemamo kot nekaj normalnega in vsakdanjega. Nimamo občutka, da smo pod stresom, predvsem kadar se soočamo s povsem vsakdanjimi problemi, ki smo jim kos, ker jih poznamo že iz preteklosti in iz izkušenj vemo, da nas ne ogrožajo pretirano. Stresni odziv je torej v stanju zmanjšane pripravljenosti, toda ves čas na preži. Kljub temu se nam zdi, da nismo pod stresom (Grbid, 2007).
O normalnem stresu govorimo takrat, kadar imamo v mislih odziv posameznik, na posamezne dražljaje, ki začasno porušijo njegovo ravnovesje. Stresorji oziroma dejavniki stresa se pojavijo tako kot pri normalnem kot tudi pri kroničnem stresu. Razlika med normalnim in kroničnim stresom je v dobi pojavnosti oziroma koliko časa je stres pri posamezniku prisoten. Koliko časa je stres pri posamezniku prisoten, je odvisno od posameznika, kako se odzove na pojav stresa in kako ga zna obvladovati.
Kronični stres je dolgotrajen in stalen občutek stresa, ki lahko negativno vpliva na vaše zdravje, če se ne zdravi. Vzrok so lahko vsakdanji pritiski družine in službe ali travmatične situacije. Kronični stres se pojavi, ko telo doživlja stresorje s tako pogostostjo ali intenzivnostjo, da avtonomni živčni sistem nima ustrezne možnosti, da bi sprožil sprostitveni odziv. To pomeni, da telo ostane v stalnem stanju fiziološkega vzburjenja. To neposredno ali posredno vpliva na skoraj vsak sistem v telesu. Ljudje so bili zgrajeni za obvladovanje akutnega stresa, ki je kratkotrajen, ne pa tudi kroničnega stresa, ki je vztrajen v daljšem časovnem obdobju. Da bi začeli obvladovati kronični stres, je pomembno razumeti, kaj je, kaj ga lahko povzroča in kako vpliva na celotno telo. Kronični stres se prepogosto pojavlja v sodobnem načinu življenja. Vse od delovnih mest pod visokim pritiskom, osamljenosti, zasedenega prometa lahko telo ohrani v stanju zaznane grožnje in kroničnega stresa. V tem primeru lahko naš odziv na boj ali beg, ki je bil zasnovan tako, da nam pomaga v boju proti občasnim življenjsko nevarnim situacijam (kot je zavijanje, da skoraj zgrešimo avtomobilsko nesrečo), obrabi naša telesa in povzroči, da zbolimo bodisi fizično bodisi čustveno. Ocene kažejo, da med 60–80 % obiskov primarne zdravstvene
oskrbe vključuje komponento, povezano s stresom, zato je tako pomembno, da se naučimo tehnik obvladovanja stresa in spremenimo zdrav način življenja, da se zaščitimo pred negativnimi vplivi kroničnega stresa (Scoot, 2020).
2.3 SIMPTOMI STRESA
Dolgotrajen ali ponavljajoč se in/ali intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres. Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres.
Čustveni, vedenjski in telesni znaki so tri skupine znakov, ki so prvi indici, da je telo izpostavljeno negativnemu stresu.
Med čustvene znake, ki nakazujejo, da je posameznik podvržen stresu, prištevamo apatijo, ki se izraža v nezadovoljstvu in žalosti; anksioznost, za katero je značilno, da je posameznik nemiren in negotov, prav tako pa ne spoštovanje samega sebe; razdražljivost, ki se kaže v nezaupanje do sebe in drugih, prav tako je ta oseba naduta, uporna in jezna; duševna utrujenost, ki se odraža v raztresenosti, težavah s koncentracijo, pomanjkanju prožnega mišljenja in pretirana zavarovanost vase ali zavračanje samega sebe (preveč dela, nepriznavanje težav, sumničavost. Vedenjski znaki prisotnosti stresa se kažejo v izogibanju.
Oseba se zapre vase, zavrača delo, prav tako pa težko sprejemanja odgovornost.
Pretiravanje je prav tako lahko simptom prisotnosti stresa. Ta oseba je odvisna od nikotina ali alkohola, hazarderskih iger in seksualno promiskuiteten. Za vedenjske znake so značilne tudi težave z osebno urejenostjo (zamujanje na delo, slaba osebna higiena, neurejenost), hkrati pa tudi upoštevanje zakonov (zadolženost, prekrški, nenadzorovano nasilno obnašanje). Telesni znaki, ki nakazujejo prisotnost stresa, se odražajo v pretirani skrbi zaradi bolezni, možno je, da posameznik sam v sebi razvije nagnjenje k hipohondrskemu sindromu, za katerega velja, da si bolezni domišlja. Prisotnost stresa oziroma simptomi se lahko kažejo tudi v izčrpanosti in stalni nerazpoloženosti, ki jo spremljajo stalni glavoboli, nespečnost, izgubljanje in pridobivanje teka, prav tako pa so značilni simptomi stresa tudi slabosti, zaprtje in seksualne težave (Sindikat obrti in podjetništva, 2014).
Hočevar (2005) opredeljuje, da je človeško telo nagnjeno k temu, da čim prej vzpostavi notranje ravnotežje, ne glede na to, kakšne so zunanje, fizične ali psihične grožnje in biokemični odzivi nanje. Če pa je vseh neprijetnih dražljajev vendarle preveč hkrati, se škodljivim posledicam stresa vrata odprejo na stežaj. Če je preveč kortizola (kortizol je kortikosteroid, ki povzroča supresijo imunskega sistema in razkraja beljakovine v aminokisline; razgrajuje tudi rezervne maščobe v maščobne kisline ter zadržuje natrij v organizmu in tako vzdržuje zvišan krvni tlak), lahko postopoma pride do izgube kostne mase in posledično osteoporoze. Hormonsko neravnovesje utegne povzročiti diabetes tipa. Med dolgoročnimi posledicami poznavalci naštevajo še poškodbe možganskih celic hipokampusa, slabšanje kognitivnih sposobnosti in spomina.
Simptome stresa zaznamo lahko sami pri sebi, medtem ko opazimo, da nam niha razpoloženje, da nismo delovno zavzeti, da smo kljub manjšemu obsega dela utrujeni in prav tako, da se nam preprosto ne dá športno udejstvovati. Simptome stresa je treba zaznati ter jih lajšati in ublažiti, saj lahko prisotnost stresa vpliva v prvi vrsti na naše tako fizično kot tudi psihično zdravje.
2.4 FAZE STRESA
Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv (dogodek, določena zahteva, duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, poškodba telesa, neprijetna novica, oseba ...) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa spodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost.
Stres poteka v treh fazah (Kaminsky, 2021). Prva je poimenovana faza alarma. Vsaka fizična, čustvena ali duševna motnja povzroči takojšnjo reakcijo telesa na boj proti stresorju. Ta fizični odziv je dobro znan kot reakcija "boj ali beg". Reakcija "boj ali beg" pošlje izjemen izbruh adrenalina na vse dele telesa: krvne žile, srce, želodec, ledvice, pljuča, oči, mišice in še več. Če je stres kratkotrajen (akutni) in ni hud (v biološkem smislu bi bil kratek čas nekaj ur, morda celo nekaj dni), hitro okrevamo brez škodljivih učinkov na telo. Če je stres kroničen ali dolgoročen, pa vpliva na odpornost telesa, zaradi česar smo bolj dovzetni za bolezni. Druga faza se imenuje faza odpornosti, kjer telo skuša postati uravnoteženo (proces, imenovan homeostaza). Morda mislite, da lahko z vsem ravnate, ker so se simptomi stresa, ki jih opazite v fazi alarma, zdaj umirili ‒ dokler se popolnoma ne izčrpate.
Ko se stres nadaljuje, lahko trpite zaradi utrujenosti, težav s spanjem in splošnega slabega počutja. Če slabo spite, lahko postanete precej razdražljivi in imate težave s koncentracijo ali produktivnostjo doma ali v službi. To ustvarja še več stresa in začel se je začaran krog.
V zadnji fazi, torej v fazi izčrpanosti, se telo po dnevih oziroma po tednih v boju stresu popolnoma izklopi. Včasih po dnevih nenehnega stresa telo podleže bolezni ‒ bodisi virusni bodisi bakterijski okužbi. Če se ozremo v preteklost svojega življenja, morda lahko ugotovimo, da so bili časi prehlada ali gripe takoj po stresnem dogodku v našem življenju.
V tej fazi izčrpanosti lahko posameznik plača neodzivnost na stres s prezgodnjim staranjem kože. Kronični ali dolgotrajni stres izčrpa povrhnjico vode, kisika in vitamina C ter poveča raven hormonov, histaminov in sebuma. Čeprav se popolnoma ne zavedamo notranje škode zaradi kroničnega stresa, lahko opazimo, kako se kažejo spremembe v kožnih simptomih, kot so izbokline, odvečno olje, izbruhi, akne, rozacea, mozolji in množica drugih stanj (Kaminsky, 2021).
Cole (2017) je predstavil tudi drugi vidik faz stresa. Opisal je, da dejansko obstaja pet faz stresa. V fazi alarma se sprožimo v potencialno stresni situaciji, naša telesa ustvarijo kemično reakcijo in v telo se sprostita adrenalin in kortizol. Temu pravimo odziv na akutni stres, vendar je bolj znan kot odziv boj ali beg. Široko velja prepričanje, da se je odziv boj ali beg razvil kot naravna potreba naših zgodnjih človeških prednikov in še vedno se na stresno situacijo nagonsko odzivamo enako. Ko doživljamo odziv na stres ali beg, se nam srčni utrip in krvni tlak zvišata, kar povečuje zaloge energije, da se spopademo z zaznano nevarnostjo ali grožnjo. Enako kot je opisoval Kaminsky (2021) tudi Cole (2017) nadaljuje s fazo odpornosti.
V fazi odpornosti se v človekovo telo sprosti protivnetni hormon, ki poskuša telo vrniti v naravno stanje, da se umiri in olajša negativne učinke stresa. Če se stres nadaljuje in si človek ne vzame časa, da bi si opomogel, hitreje vstopi v zadnji dve fazi stresa, ki se imenujeta faza prilagajanja in faza izgorelosti. Najpomembnejša faza stresnega cikla je faza okrevanja. Faza okrevanja je bistvenega pomena za vrnitev v stanje ravnovesja. Ljudje stres doživljamo različno in si na različne načine tudi opomoremo, vendar obstaja nekaj tehnik, s katerimi si zagotovimo, da si dolgoročno dajete najboljše možnosti. Po stresu se posameznik navadno odloči, da si vzame čas za korak nazaj in si opomorete, medtem ko se ljudje odločijo tudi, da se prilagodijo okolju, ki so ga pravkar izkusili. Včasih se ljudje prilagodijo stresnemu okolju, ker se odpovejo misli, da situacije ne moremo izboljšati. Če se prilagodimo, bo telo v stalnem stresnem stanju, kar ima lahko dolgoročne negativne učinke, kot so nižja raven energije, nizka samozavest, težave s spanjem, nezdrava sprememba teže in težave pri obvladovanju čustev (Cole, 2017).
Kadar se znajdemo v stresni situaciji, je priporočljivo, da si vzamete čas za okrevanje. Če zaradi okoliščin ali časovnih okvirov ne moremo ustrezno okrevati ali pa se nevede prilagodimo situaciji, ki je povzročila stresno reakcijo, izzovemo veliko verjetnost, da bomo dosegli fazo izgorelosti. Primeri izgorelosti vključujejo hudo izčrpanost, cinizem, občutek čustvene izčrpanosti, pomanjkanje pozitivnosti, doživljanje katastrofalnih misli in nenaklonjenost drugim (Robinson, 2015).
Ljudje pogosto radi poveličujejo uspešne in zagnane ljudi, ki jasno izkazujejo prisotnost stresa. Občuduje se jih, ker so sposobni prenesti tako velike pritiske, obremenitve in stresne situacije v službi, poleg tega pa imeti še primerno zasebno življenje. Ko nekdo reče, da veliko dela ali dela pod visokim pritiskom, in ob tem trdi, da mu nič ne pride do živega, slednje sprejmemo zavidljivo in celo vzamemo, da je to tudi za nas prava in edina pot do želenih rezultatov in ciljev. Ob tem pogosto zanemarimo faze prisotnosti stresa, skozi katere se podajamo, ter tako posameznik pogosto preide v zadnjo fazo ali fazo izgorelosti. Faze stresa moramo prepoznati, saj le tako lahko zaščitimo svoje zdravje in imamo še naprej pozitiven
odnos do samega sebe. Velja pa dejstvo, da slednje pogosto zanemarimo, saj nam lastne ambicije v danem trenutku pomenijo več kot odnos do stresa.
3 STRES NA DELOVNEM MESTU
Stres je reakcija na situacijo ‒ ne gre za dejansko stanje. Navadno se počutimo pod stresom, če mislimo, da so potrebe v situaciji večje od naših virov za reševanje te situacije. Na primer, nekdo, ki se počuti prijetno v javnosti, morda ne bo skrbel za predstavitev, medtem ko nekdo, ki ni prepričan o svojih sposobnostih, lahko občuti velik stres zaradi prihajajoče predstavitve. Pogosti viri stresa so lahko glavni življenjski dogodki, na primer selitev ali zamenjava službe. Dolgotrajne skrbi, kot sta dolgotrajna bolezen ali starševstvo, so lahko tudi stresne. Tudi vsakodnevne težave, kot je ukvarjanje s prometom, so lahko stres. Stres na delovnem mestu je škodljiv fizični in čustveni odziv, ki se lahko zgodi, ko pride do navzkrižja med zahtevami zaposlitve za zaposlenega in obsegom nadzora, ki ga ima zaposleni nad izpolnjevanjem teh zahtev. Na splošno lahko kombinacija visokih zahtev na delovnem mestu in majhnega nadzora nad situacijo povzroči stres. Stres na delovnem mestu lahko izvira iz enega samega dogodka. Vpliva lahko tako na zaposlene kot na delodajalce. Na splošno velja, da je nekaj stresa v redu (včasih ga imenujemo tudi "izziv" ali
"pozitiven stres"), toda kadar se stres pojavi v količinah, ki jih ne morete obvladati, se lahko pojavijo tako duševne kot fizične spremembe (Canadian Mental Health Association, 2016).
Stres, povezan z delom, je eden največjih izzivov glede varnosti in zdravja, s katerim se srečujemo v Evropi. Skoraj vsak četrti delavec trpi zaradi njega in študije kažejo, da je z njim povezanih od 50 do 60 % vseh izgubljenih delovnih dni. To predstavlja veliko škodo z vidika človeške stiske in slabše gospodarske uspešnosti. Prvi kazalnik neskladja je preobremenjenost z delom. Vsaka kriza na trgu dela vpliva na obremenjenost z delom na tri načine – delo je bolj intenzivno, zahteva več časa in je bolj zapleteno. V današnjem gospodarstvu je skrb za službo izredno velika. Trg delovne sile je postal bolj fleksibilen, delovna mesta so manj zanesljiva. Majhna napaka ali trenutni upad pozornosti (koncentracije) na delovnem mestu imata lahko resne ali celo usodne posledice. Stres na delovnem mestu se torej kaže tudi v vzponih in padcih zaposlenih. Če je delovno mesto nezanesljivo ali je nestalno, to povzroča stres. Stres povzroča tudi velika odgovornost in malo pooblastil pri odločanju ter s tem premalo možnosti napredovanja na višje položaje (Milczarek & Schneider & Rial González, 2009, str. 7).
Stres ne prizadene samo delavca, ampak celotno podjetje. Stres je nalezljiv in se prenaša na sodelavce, podrejene in tako prihaja do stresa v celotnem podjetju. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (2009), navaja naslednje simptome stresa na nivoju podjetja, ki imajo vpliv na sodelovanje, uspešnost in stroške in kažejo na možnost prisotnosti problema stresa v podjetju:
vpliv na sodelovanje: izostajanje z dela, zamujanje, disciplinske težave, trpinčenje, agresivno komuniciranje, konflikti;
vpliv na uspešnost: zmanjšana storilnost ali kakovost izdelka ali storitve, nezgode, slabo odločanje, napake;
vpliv na stroške: povečani stroški za nadomestila, povečani stroški za zdravstveno varstvo, napotitev na zdravstvene storitve.
Stres močno vpliva na učinkovitost. Vsak posameznik bi se moral truditi vzdrževati optimalni nivo stresa. Ljudje morajo biti previdni na točki preloma, saj se v majhni meri stres lahko pokaže kot dober motivator in spodbuja, da bi dali največ od sebe. V veliki meri stresa pa se čuti prevelika obremenjenost in opazi se padanje produktivnosti.
3.1 ZNAČILNOSTI STRESA NA DELOVNEM MESTU
Vse dejavnike v okolju, ki privedejo do stresne reakcije, označujemo za stresorje. Stresor je lahko karkoli, navadno pa je to sprememba. Stresorji se razlikujejo po pomembnosti, trajanju, jakosti, pogostosti, stopnji negotovosti, ki jo povzročajo itn. Nastopijo lahko nenadno ali postopno, predvideno ali nepredvideno (Lamovec, 1998, str. 210). Vire stresa imenujemo tudi stresorji.
Stresogeni dejavnik je situacija, posameznik ali objekt, ki lahko povzroči ali izzove stanje stresa, lahko je posledica duševne ali telesne obremenitve, bolezni, poškodbe telesa ali samo lakote (Starc, 2007, str. 68). Coleman (1983, str. 14) je zapisal, da so medčloveški odnosi vse življenje pomembni. Večina nas črpa lastno moč iz odnosov z drugimi ljudmi.
Toda medosebni odnosi, ki so se iz takega ali drugačnega razloga pokvarili, lahko postanejo izvor neskončne stiske. In na splošno velja: čim tesnejši je odnos v začetku, toliko hujša je prizadetost, če se ne obnese. Ko govorimo o ljudeh, ki doživljajo pritisk na delovnem mestu, mislimo največkrat na šefe, direktorje in druge, ki imajo preveč odgovornosti.
Čeprav je res, da ljudje na vplivnih položajih pogosto trpijo zaradi stresa, pa je prav tako res, da imajo stresne bolezni pogosto tudi njihovi podrejeni. V naši družbi je razmeroma malo ljudi, ki jim grozi resnična nevarnost, da bi umrli od lakote, ker nimajo denarja za hrano ali nevarnost, da bodo zmrznili, ker nimajo strehe nad glavo ali dovolj denarja, da bi si zagotovili osnovno ogrevanje. Toda zelo veliko ljudi je resnično močno zaskrbljenih in vznemirjenih zaradi svojih denarnih težav. Nekateri trpijo zato, ker njihov dohodek iz takšnega ali drugačnega vzroka ne zadošča za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov.
Nekateri trpijo zato, ker z denarjem ne znajo ravnati skrbno in preudarno. Nekateri trpijo, ker so imeli brez svoje krivde nepričakovane izdatke. Stres najdemo v vseh starostnih obdobjih, pri dojenčkih in otrocih, kot tudi odraslih in ostarelih. Vezan ni niti na spol niti na raso in je prisoten pri vseh sesalcih (Starc, 2007, str. 68).
Stres na delovnem mestu lahko zaznamo v vseh organizacijah in na vseh delovnih mestih.
Pogosto se poudarja, da je poglavitnega vzroka za prisotnost stresa prenatrpan delovni
urnik, neustrezno delovno okolje in nerazumevanje med zaposlenimi, dejstvo pa je, da prve stresne in obremenilne situacije do nas samih prinese vsak posameznik iz svojega življenja, saj so življenjski dogodki tisti, ki povzročajo najbolj obremenilen stres pri posamezniku.
Seveda tem sledijo tudi dejavniki iz delovnega okolja, zato je treba dejavnike stresa pravočasno prepoznati, in se neposredno pogovoriti z izvorom stresa oziroma z nadrejenim osebjem.
3.2 IZVOR STRESA NA DELOVNEM MESTU
Stres smo že opredelili kot posledico interakcije med posameznikom in okoljem. V tem poglavju bomo pozornost usmerili na stresorje v okolju. Nekateri so del materialnega okolja, večina pa del psihološkega okolja. Najprej bomo opisali dejavnike v delovnem okolju, nato pa dejavnike zunaj delovnega okolja, ki so lahko izvor stresa. Posebej bomo preučili individualne razlike, ki vplivajo na naš odziv na stresorje in na to, kako uspešno jih obvladamo.
Delovno mesto je neprestano žarišče škodljivega stresa, ki ga običajno povzroča splet različnih dejavnikov (Šarotar Žižek idr., 2017, str. 105):
preobremenjenost,
pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov,
nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti za izkazovanje,
nejasnost vlog in pomena delovnega mesta,
spremembe delovnih metod,
slaba obveščenost.
Stres, ki se pojavlja v delovnem okolju, je neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku, kadar nastane razlika med pričakovanim obsegom opravljenega dela in dejansko opravljenim delom. Trajajoča doživetja, ki so posledica dolgotrajnejših neskladij med zahtevami, pričakovanji, zmožnostmi in strategijami posameznika v obvladovanju delovnih položajev, povzročajo občutja preobremenjenosti. Trajajoča doživetja povzročijo težave v duševnem zdravju in spremembe v telesnem zdravju. Delovno okolje je lahko zelo stresno, pri čemer so zaposleni pri opravljanju določenih opravil v nekaterih organizacijah bolj izpostavljeni obremenitvam stresa kot v drugih. Stres na delovnem mestu odraža vzpone in padce v karieri zaposlenih. Posameznik ima ob vključitvi v delovno organizacijo nekatera pričakovanja glede plače, možnosti napredovanja, delovnih pogojev in podobnega. Če se ta pričakovanja ne uresničijo, lahko zaposleni izgubijo občutek vrednosti, pripadnosti in samospoštovanja. Majhna nelagodja postanejo vse večja, bolj vsakdanja in neprijetna, kar je za posameznika lahko potencialen vir stresa (Jakšić, 2019, str. 51–53).
Raziskovalci so pri odkrivanju psihosocialnih dejavnikov, ki na delovnem mestu povzročajo stres, ugotavljali kompleksnost dela, delovno obremenitev, različnost delovne
obremenitve, možnost uporabe posameznikovih znanj in veščin, družbeno podporo kolegov in družine, jasno opredeljene delovne naloge, organizacijsko kulturo in vzdušje, spremenjeno delovno okolje, velike spremembe, mobing in podobno. Mobing na delovnem mestu je vse bolj prisoten, hkrati pa je tudi več kriznih položajev in potreb po prilagajanju novim tehnologijam. Na povečan stres lahko vpliva preveč dela, malo podpore sodelavcev in nadrejenih, slabi delovni pogoji, nasilje na delovnem mestu ipd. Stres na delovnem mestu predstavlja odziv na zahteve in pogoje dela, vlogo v organizaciji, razvoj kariere, organizacijske dejavnike in socialne dejavnike. Na stres dodatno vplivajo tudi dejavniki iz okolja, in sicer neskladja, ki nastanejo zaradi nasprotujočih si pričakovanj s strani družine in posameznikovih lastnih interesov (Jakšić, 2019, str. 51–53).
Kompleksnost dela, delovno okolje oziroma prostor, v katerem opravljamo delo, je seveda lahko eden izmed glavnih virov stresa, med drugim, kot smo spoznali, na prisotnost stresa na delovnem mestu vpliva tudi odnos med zaposlenimi, torej odnos med nadrejenimi in podrejenimi. Do znatnega povečanja stresa zagotovo pride, če se na delovnem mestu pojavi mobing, pa naj bo to psihični ali fizični. V obeh oblih je zelo nevaren, saj se posameznik s slednjim težko spopade, saj pogosto čustvenega in fizičnega nasilja na delovnem mestu zaposleni ne želijo izpostavljati, temveč raje trpijo tovrsten odnos.
3.3 POSLEDICE STRESA NA DELOVNEM MESTU
Prepričanje vodstva in pristojne kadrovske službe v organizacijah temelji na tem, da je stres problem, ki zadeva posameznika, in da za produktivnost organizacije nima resnejših posledic. Menedžerji v organizacijah se pogosto nočejo soočati s problematiko stresa na delovnem mestu, saj menijo, da to ni obveznost delodajalcev (Leiter & Maslach, 2002, str.
21).
Da bi se zaposleni v organizacijah lahko uspešno bojevali proti stresu na delovnem mestu, morajo najprej prepoznati stres kot problem, ki ga je treba rešiti. Posameznike je treba usposobiti, kako ravnati v stresnih situacijah z namenom pridobivanja in razvijanja različnih spretnosti za spoprijemanje s stresom in za njegovo premagovanje. Usposobljeni posamezniki tako lahko ponujajo zaposlenim strokovno pomoč in oporo pri premagovanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu. Na koncu pa organizacija preveri uspešnost spoprijemanja zaposlenih s stresom in poišče morebitne možnosti, kako bi lahko stres obvladovala učinkoviteje (Stare in drugi, 2012, str. 16).
Ključnega pomena je, da se zaposleni v organizacijah zavedajo pojava stresa na delovnem mestu in ga poskušajo zmanjšati, vendar pa je še bolj pomembno, da povečajo sposobnosti ljudi, da ostanejo predani svojemu delu. Uspešne organizacije tvorijo močne skupnosti, ki zagovarjajo svoje poslanstvo. Poleg izurjenih in motiviranih delavcev pa je naloga
menedžmenta, da odstrani ovire za neučinkovito delo in ustvari pogoje za organizacijsko okolje, ki delavcem zagotavlja še učinkovitejšo podporo (Ivanko & Stare, 2007, str. 241).
Kot že povedano, lahko vodstvo in pristojna kadrovska služba v organizacijah naredita veliko za obvladovanje stresa na delovnem mestu, predvsem s spreminjanjem notranje strukture in postopkov ter narave dela. Zelo pomembno je, da zaposlenim zagotovi varnost delovnega mesta in jim s tem poveča občutek ekonomske varnosti. Prav tako sta za zaposlene, ki imajo poleg službe še druge obveznosti, pomembna fleksibilen urnik in pomičen delovni čas, saj jim je s tem omogočeno usklajevanje njihovih različnih vlog.
Nadalje je pomembno, da so vloge zaposlenega in njegove odgovornosti jasno določene, saj le tako natančno ve, kaj se od njega pričakuje. V nasprotnem primeru bo verjetnost pojavljanja stresa pri zaposlenem, ki tega ne ve, večja, saj bo sprejel delovno mesto, ki je glede na njegove sposobnosti prezahtevno (Stare in drugi, 2012, str. 16).
Stres pogosto izvira iz negotovosti ali preobremenjenosti posameznika na delovnem mestu.
Delodajalec mora biti seznanjen z obsegom nalog vsakega zaposlenega, saj le na ta način lahko blaži posledice prisotnosti stresa. Za vsakega zaposlenega bi bilo priporočljivo oblikovati seznam nalog in obveznosti. Navsezadnje je komunikacija med nadrejenim in podrejenim zelo pomembna. Ne bi bilo pretirano pogubno, če bi organizacija začela izvajati programe za usposabljanje menedžerjev v komunikacijskih veščinah.
Na ravni zaposlenih v organizacijah je vrsta ukrepa za premagovanje stresa odvisna od dejavnika oziroma stresorja v delovnem okolju. Če je vzrok stresa že v sami vrsti zaposlitve, je treba razmisliti o preoblikovanju dela, gre predvsem za izboljšanje vsebinskih dejavnikov dela in značilnosti dela. Manjše naloge je treba združevati v večje, bolj kompleksne. Treba je delo razdeliti tako, da se čim več opravi znotraj ene enote. Tako se poveča skladnost in pomembnost nalog in se sproži občutek za odgovornost. Delavca je treba povezati s strankami, dati mu možnost, da si pridobi več odgovornosti in se tako počuti pomembnejšega. Poleg dodajanja pomembnosti vsakemu zaposlenemu je treba vzgajati tudi pristen in dober medoseben odnos in raven spoštovanja, kjer se vsi počutijo dobro in so zadovoljni.
3.4 INDIVIDUALNE RAZLIKE MED POSAMEZNIKI IN STRES
Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. Postavimo si ti vprašanji: »Kako se ljudje razlikujejo glede na njihovo sposobnost za obvladovanje stresa?« in »Kako individualne razlike vplivajo na odnos med morebitnim stresorjem in pojavom stresa?«
Pri iskanju odgovorov na navedeni vprašanji si bomo pomagali z razlago treh individualnih dimenzij razlikovanja med posamezniki (Šarotar Žižek idr., 2013):
individualna samopercepcija in moč;
mesto nadzora;
tip A/B vedenjska vzorca.
3.4.1 Individualna samopercepcija in moč
Individualno zaznavanje samega sebe pomeni zaznavanje samega sebe, ki je lahko pozitivno ali negativno in vpliva na človekovo sposobnost obvladovanja in obvladovanja stresnih življenjskih situacij. Samozaznavanje vključuje tudi samopodobo, posameznikovo mnenje o sebi. Tisti, ki imajo dobro samopodobo, imajo tudi dobro samopodobo. Običajno se ti ljudje bolje spopadajo s stresom kot tisti, ki imajo slabo samopodobo (Treven, 2005).
Pozitivna ali negativna zaznava samega sebe vpliva na večjo ali manjšo uspešnost človeka pri obvladovanju stresnih življenjskih dogodkov. Ena izmed pomembnejših sestavin samopercepcije je samospoštovanje na dobro ali slabo mnenje o samem sebi. Ljudje, ki imajo o sebi dobro mnenje, imajo visoko samospoštovanje. Ti ljudje zaupajo vase, vedo, kakšne so njihove sposobnosti in možnosti, ter si v skladu s tem postavljajo cilje.
Samospoštovanje človeka vpliva na način, kako se ta odziva na stres (Nowack, 1986). Pri ljudeh z manjšim samospoštovanjem je odziv na stres intenzivnejši kot pri tistih z večjim samospoštovanjem (Kahn in drugi, 1964; Davis in drugi, 2000).
Dobra samopercepcija in moč posameznika vodi v lažje razreševanje dogodkov, ki privedejo do stresa. Samopercepcija in hkrati sprejemanje samega sebe pomaga človeku, da lažje pristopi k soočanju s problemom, pogosto pa se pri tovrstnih osebah zgodi, da imajo lastno moč tako veliko, da dobro obvladujejo marsikatero situacijo v kateri se znajdejo. Za te osebe je hkrati tudi značilno, da imajo lasten jaz in da znajo tudi dobro uporabiti svojo besedo, pa najsi bo to v privatnem ali službenem okolju.
3.4.2 Mesto nadzora
Mesto nadzora je v prvem primeru notranje, v drugem pa zunanje. Nekateri ljudje so prepričani, da si sami »krojijo« usodo, drugi pa menijo, da je vse, kar se jim dogaja v življenju, odvisno od sreče ali naključja. Ljudje, ki imajo notranje mesto nadzora, se s stresom spopadajo drugače kot tisti z zunanjim mestom nadzora. Prvi so takrat, ko zaznajo stresor, prepričani, da lahko sami veliko vplivajo na pojav stresa v njih samih in na posledice, ki jih bodo stresne okoliščine na njih pustile. Zato si prizadevajo prevzeti nadzor nad dogodki. Drugi pa se v tej stresni situaciji bolj prepustijo in jo pasivno sprejemajo. Namesto da bi kaj naredili in s tem zmanjšali stres, se temu raje podredijo. Zato se ljudje, ki imajo zunanje mesto nadzora, počutijo nemočne v stresnih okoliščinah in stres doživljajo pogosteje kot tisti, ki se z velikim pogumom in zaupanjem spopadejo z njim.
Tudi strategije za soočenje s stresom se razlikujejo pri ljudeh z zunanjim mestom nadzora in pri tistih z notranjim mestom nadzora. Na primer po pojavu orkana, ki je opustošil več manjših mest v osrednji Pensilvaniji, so podjetniki z notranjim mestom nadzora, ki so imeli uničeno podjetje, zaznali situacijo kot manj stresno v primerjavi s podjetniki z zunanjim mestom nadzora (Anderson, 1977). »Zunanji« podjetniki so bili usmerjeni bolj v obrambni položaj, »notranji« podjetniki pa so se soočili s stresno situacijo, prevzeli nadzor nad dogodki in usmerili energijo k nalogam za obnovo poslovanja.
3.4.3 Tipa A in B vedenjskega vzorca
Zdravniki kardiologi Rosenman, Brand, Sholtz in Friedman (1976, str. 903-910) so pri raziskavi o vplivu stresa na srce razdelili ljudi na osebnostni tip A in tip B. Ljudje tipa A bodo po njihovih ugotovitvah trikrat bolj verjetno doživeli kap ali srčni napad kot tisti iz skupine B, pa čeprav bodo opravljali enako vrsto dela in živeli v podobnih okoliščinah. Kakšne pa so osebnostne lastnosti ljudi tipa A in tipa B? V tabeli 1 so prikazane še druge značilnosti ljudi tipa A in tipa B (Schermerhorn in drugi, 2004, str. 329‒331).
Ljudje tipa A so usmerjeni k aktivnemu delovanju in rezultatom. Prizadevajo si hitro dokončati eno opravilo in nato začeti novo nalogo. Opravijo več dela in delajo hitreje kot ljudje tipa B. Za slednje pa je značilno, da so tihi in mirni. Redko pokažejo jezo ali druge vrste negativnih čustev, pa čeprav so morda v kriznem obdobju (Schermerhorn in drugi, 2004, str. 329‒331).
Kardiologi Rosenman, Brand, Sholtz in Friedman (1976, str. 903-910) so ugotovili, da so ljudje tipa A veliko verjetneje kadili, imeli so višji krvni tlak in raven holesterola, soočali so se z večjimi seksualnimi težavami, pogosteje so imeli glavobol in večje psihične težave kot ljudje tipa B. Če preučimo značilnosti obeh tipov ljudi, ugotovimo, da imata oba tipa prednosti in pomanjkljivosti.
Tabela 1: Osebnostne lastnosti ljudi tipa A in tipa B
Tip A Tip B
Zelo tekmovalen. Ni tekmovalen pri delu ali pri igri.
Močna, učinkovita osebnost. Stvari se loti počasi.
Vse opravi hitro. Vsako stvar opravi metodično in počasi.
Želi si javno priznanje za svoj trud. Nima želje po javnem priznanju.
Prizadeva si napredovati pri delu ali v družbi. Zadovoljen je s sedanjim položajem pri delu in v družbi.
Ljudje ali dogodki ga lahko hitro razjezijo. Ne razjezi se hitro.
Počuti se nemirno, kadar ni aktiven. Rad ima obdobja brezdelja.
Govori hitro. Govori počasi.
Prizadeva si opravljati več stvari istočasno. Bolj je zadovoljen, če lahko opravlja samo eno stvar v določenem času.
Hodi in je hitro. Hodi in je počasi.
Občuti nestrpnost pri vsaki zamudi. Ne občuti vznemirjenja in je potrpežljiv pri zamudah.
Zelo se zaveda časa – vsakič hrupno proslavi dokončanje naloge ob roku.
Ne zaveda se časa – ne drži se rokov.
Vedno prispe pravočasno. Pogosto zamuja.
Ima napete mišice na obrazu in pogosto stiska pesti.
Ima sproščene mišice na obrazu in ne stiska pesti
Vir: Schermerhorn in drugi (2004, str. 329‒331)
Ljudje tipa A se odlikujejo pri izvedbi nalog, ki morajo biti končane v določenem roku in v okviru razpoložljivih virov. So pa nepotrpežljivi s tistimi, ki jih ovirajo ali povzročajo prekinitve v njihovem delu. Iz njih sevajo ambicija, delovna energija, entuziazem. So zanesljivi. Prizadevajo si za napredovanje, promocije in nagrade ter jih pričakujejo. Ljudje tipa B se odlikujejo pri nalogah, ki zahtevajo več preučevanja in razmišljanja. Več pozornosti namenjajo kakovosti rezultatov, pomembno jim je dati pravi odgovor ob koncu roka (in ne katerikoli odgovor). Čeprav si preveč ne prizadevajo napredovati, pogosto zasedajo visoke položaje.
