UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Nastja Kovšca
Nadzor in kontrola zračnega prostora RS ter sodelovanje z zvezo NATO v primeru kršenja
ZPRS
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Nadzor in kontrola zračnega prostora RS ter sodelovanje z zvezo NATO v primeru kršenja ZPRS
Mentor: izr. prof. dr. Tadej Kosel, univ. dipl. inž. str.
Študent: Nastja Kovšca
Jezikovni pregled: Mateja Marin, univ. dipl. slovenistka Vpisna številka: 09130202
Študijski program: študijski program 1. stopnje
Smer študija: Prometna tehnologija in transportna logistika
PREDGOVOR
V Slovenski vojski sem zaposlena od leta 2003. Od vsega začetka delam na področju nadzora zračnega prostora. Najprej sem opravljala delo kot operater na radarju kratkega dosega, zdaj pa že več kot deset let delam v Centru za nadzor in kontrolo zračnega prostora na Brniku. Ker me delo na področju zračne obrambe zanima, sem se odločila, da bom o tem napisala diplomsko delo.
Za vso strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge, za posredovanje informacij in gradiva se zahvaljujem svojim nadrejenim v Centru za nadzor in kontrolo zračnega prostora.
Za vso podporo in razumevanje se zahvaljujem tudi svoji družini, ki mi je stala ob strani v času študija.
POVZETEK
Namen diplomske naloge je predstaviti naloge Centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter sodelovanje s civilno kontrolo letenja v miru in kriznih oziroma izrednih situacijah.
V nalogi so predstavljena radarska sredstva, ki jih slovenska vojska uporablja za pridobivanje slike o položaju v zračnem prostoru nad Republiko Slovenijo, vrste kršitev (klic v sili, kršitev NATO zračnega prostora/ne NATO zračnega prostora) in postopki, ki se izvajajo ob kršitvah.
Na kratko so predstavljeni sporazumi in dokumenti, ki jih mora Slovenija upoštevati pri nadzoru zračnega prostora.
KLJUČNE BESEDE: suverenost, renegade, nadzor zračnega prostora, sredstva za nadzor zračnega prostora, NATO
ABSTRACT
The aim of the thesis is to present the tasks of the Slovenian air space surveillance and control center, and the collaboration with the civil flight control in peace situations as well as in crisis or extraordinary situations. In this thesis I will present the radar equipment used by the Slovenian army to achieve the situation picture of the air space of the Republic of Slovenia, the types of infringements (emergency call, infringement of the NATO air space or non-NATO air space), and the procedures that are carried out in case of infringements. I will briefly present the agreements and the documents which Slovenia must take into consideration during air space control.
KEY WORDS: sovereignty, renegade, air space control, air space control equipment, NATO
KAZALO
1 UVOD ... 1
2 SUVERENOST ZRAČNEGA PROSTORA ... 3
2.1 Vzpostavljanje nadzora slovenskega zračnega prostora ... 3
2.2 Suverenost kot splošni pojem ... 3
2.3 Zakon o obrambi ... 4
2.4 Zakon o letalstvu ... 4
2.5 Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora ... 6
2.6 Zračni promet ... 6
2.7 Pravilnik o letenju vojaških letalnikov ... 7
3 ZRAČNI PROSTOR ... 8
3.1 Nadzor in kontrola zračnega prostora (Air surveillance) ... 8
3.2 Izvajanje nadzora zračnega prostora ... 8
3.3 Varovanje zračnega prostora (Air policing) ... 9
4 CENTER ZA NADZOR IN KONTROLO ZRAČNEGA PROSTORA ... 11
4.1 Delo CNKZP v miru ... 12
4.2 Delo CNKZP v kriznih razmerah ... 13
4.3 Delo CNKZP v vojni ... 13
5 RADAR ... 14
5.1 Primarni radar ... 15
5.1.1 Radar GM 403 ... 16
5.1.2 Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG ... 18
5.2 Sekundarni radar ... 20
6 KRŠITVE IN INCIDENTI V ZRAČNEM PROSTORU ... 21
6.1 Prestrezanje (Interception) ... 23
7 NAČRT LETA (FLIGHT PLAN) ... 29
8 LINIJA VODENJA IN POVELJEVANJA V SLOVENSKEM NADZORU IN KONTROLI
ZRAČNEGA PROSTORA ... 30
8.1 Predpisi NATA za nadzor in kontrolo zračnega prostora v zračnem prostoru NATA ... 30
8.2 Doktrina integriranega nadzora in kontrole zračnega prostora ... 31
8.3 Navodilo za ureditev zračnega prostora ... 31
8.4 Povelje za ureditev zračnega prostora... 31
8.5 Lokalni operativni postopki ... 31
8.6 Tehnični sporazum (Technical Arrangement) ... 31
8.6.1 Operativni status (Operational status) ... 32
8.6.2 Vrste letov NATO za potrebe air policinga (Nato air policing flight) ... 32
8.7 Območje varovanja zračnega prostora ... 34
8.8 Upravljanje ZP v vojni in kriznih razmerah ... 34
9 ZAKLJUČEK ... 36
10 VIRI IN LITERATURA ... 37
KAZALO SLIK ... 39
KRATICE ... 40
1 UVOD
Zanimanje za gibanje po zračnem prostoru se je začelo razvijati že v zgodovini, ko so ljudje opazovali ptice in njihovo letenje po zraku. Človek je začel uporabljati zračni prostor za prenos sporočil s pomočjo golobov pismonoš.
Sčasoma je postal pomemben dejavnik za prenos podatkov z veliko hitrostjo. Ker nima naravnih omejitev (gorovja, reke ipd.) razen višine, se je letalstvo razvijalo veliko hitreje in s tem se je povečala tudi potreba po nadzoru in kontroli zračnega prostora.
Kasneje se je vzpostavila vojaška kontrola za nadzor zračnega prometa in civilna kontrola letenja, ki ima enake standarde in postopke po celem svetu.
S kontrolo in nadzorom zračnega prometa zagotavljamo večjo varnost v ZPRS (Zračni prostor Republike Slovenije). Od Centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora (CNKZP) se zahteva natančno spremljanje, detekcijo in identifikacijo vseh letalnikov, izmenjavo podatkov ipd.
Pri izrednih dogodkih je zelo pomembno sodelovanje in izmenjavanje podatkov med Centrom za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter civilno službo.
Republika Slovenija se je ob vstopu v zvezo NATO (North Atlantic Treaty Organization) zavezala, da bo kot članica po svojih močeh prispevala k varnosti drugih držav zaveznic. To pomeni, da je poleg zagotavljanja nacionalne varnosti in suverenosti nadzor zračnega prostora pomemben tudi za mednarodno varnost.
V vojni in kriznih razmerah mora CNKZP prevzeti urejanje in vodenje zračnega prometa, pri tem pa mora upoštevati vse predpise in dokumente, ki urejajo postopke nadzora v izrednih situacijah.
V zračnem prostoru lahko pride do izrednih dogodkov namerno ali nenamerno. Postopkov za ukrepanje je več in se ločijo glede na kriterije, ki so določeni za stopnjo kršitve. Med najpogostejšimi oblikami grožnje se tudi v zračnem prometu vedno bolj pojavlja terorizem z uporabo civilnih letalnikov. Zaradi vseh teh novodobnih groženj se je uvedlo varovanje zračnega prostora (AIR POLICING), kar pomeni uporaba lovcev prestreznikov za zagotavljanje varovanja zračnega prostora v miru in ohranjanja njegove integritete.
2
Glavni dokumenti, ki določajo postopke in procedure pri prestrezanju civilnih letal, so:
– Priročnik za prestrezanje civilnih letalnikov.
– Pri varovanju zračnega prostora je treba upoštevati tudi Tehnični sporazum med zvezo NATO in Republiko Slovenijo (Tehnical arrangement between NATO and Republic of Slovenia).
– Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora.
2 SUVERENOST ZRAČNEGA PROSTORA
2.1 Vzpostavljanje nadzora slovenskega zračnega prostora
»Prvi akt, ki je izpostavil samostojno obvladovanje slovenskega zračnega prostora, je bil ukaz takratnega načelnika republiškega štaba za Teritorialno obrambo, generalmajorja Janeza Slaparja, z dne 8. 10. 1991. Ukaz je opredeljeval obveznost takratnega jugoslovanskega vojnega letalstva, da za vsak želeni prelet slovenskega zračnega prostora pridobi dovoljenje slovenskih oblasti. Ta ukaz je takratno jugoslovansko vojno letalstvo dobro razumelo, čeprav je bila slovenska država dejansko gologlava. Temeljil je na bojnih izkušnjah iz vojne za Slovenijo in uspešno izvedenih prikazih bojnih zmogljivosti enot zračne obrambe septembra 1991. Vse sile in zmogljivosti pripadnikov zračne obrambe so bile usmerjene v čimprejšnjo vzpostavitev sistema zračne obrambe, ki bo pokril državo. Z energično voljo, združitvijo znanja in izkušenj ter podporo vrha se je izoblikovala strokovna in mednarodno priznana struktura in vsebina sistema zračne obrambe Slovenske vojske in s tem Republike Slovenije. Zračna obramba kot podsistem obrambnega sistema mora zagotavljati uspešnost varovanja slovenskega zračnega prostora. To pomeni, da mora biti sposobna odvračati in se uspešno bojevati proti sredstvom za napade iz zraka.« (Konda, 2006, str. 45–49).
2.2 Suverenost kot splošni pojem
Nekateri še vedno ne razumejo povezave med pojmoma suverenost in obramba. Takšna nepoznavanja oziroma neznanja negativno vplivajo na varnost države. Pojem suverenost je kot pravica in dolžnost države, da znotraj svojih meja neomejeno upravlja vse človeške in naravne vire na zemeljskem površju, podzemlju in ozračju. Država se na podlagi svoje svobodne volje odloči, ali bo prevzela pravni red na omejenem območju. To pomeni, da je država suverena. Od državnih uradnikov in politikov pa je odvisno, ali se tega zavedajo in da znajo oziroma so sposobni ravnati v skladu s tem (Konda, 2006).
Prenos dela suverenosti na mednarodno telo ne pomeni, da država ni več suverena. Še vedno je, in s tem ima tudi možnost uveljavljanja svojega stališča. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da mora Slovenija kot članica NATA oziroma EU slediti navodilom Bruslja. Bruslju mora slediti toliko, kolikor je vanj vložila svojega in sprejela tistega, kar so vanj vložile druge članice.
Slovenija svojo suverenost izvaja v celoti, kar je izjemno pomembno za obrambno področje (Konda, 2006).
4 2.3 Zakon o obrambi
Zakon o obrambi določa, da ZPRS nadzoruje in varuje vojska v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami.
Namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba celovitosti, nedotakljivosti in neodvisnosti države.
Za izvajanje zaščite zračnega prostora je pomemben 51. člen, ki določa, kdaj lahko vojaška oseba uporabi orožje (Uradni list RS, št. 103/04 z dne 23. 9. 2004).
Uporaba orožja
(1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače:
− zavarovati življenja moštva, ki ga varuje;
− odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;
− odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje.
(2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju.
(3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje.
(4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru.«
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO532).
Zakon predvideva, da lahko vlada v skladu z mednarodnimi pogodbami dovoli uporabo ZP za prelete letalnikov zavezniških držav, vključno z oborožitvijo ter izvidniško opremo, in določi naloge in postopke za izvajanje nadzora ZP, vključno z letalniki oboroženih sil zavezniških držav (Uradni list RS, št. 95/15 z dne 10. 12. 2015).
2.4 Zakon o letalstvu
Zakon o letalstvu govori o tem, da ima Republika Slovenija popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem.« Zračni prostor RS obsega zračni prostor nad kopnim ter obalnim morjem in notranjimi vodami, ki so pod suverenostjo RS.« (Zakon o letalstvu, Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 2. člen).
Zakon o letalstvu med drugim določa urejanje civilnega in vojaškega letalstva.
»Ministrstvo, pristojno za promet, ureja in nadzoruje civilno letalstvo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.« (Zakon o letalstvu, Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 5. člen).
»Ministrstvo, pristojno za obrambo, ureja in nadzoruje vojaško letalstvo v skladu s tem zakonom in na podlagi drugih predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.« (Zakon o letalstvu, Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 5a. člen).
Kršitve v zračnem prostoru so opisane v 10. členu – letalnik krši slovenski zračni prostor, če leti v njem brez ustreznih dovoljenj oziroma v nasprotju z določbami in predpisi tega zakona.
Vlada RS lahko tudi omeji ali prepove letenje letalnikov v celotnem zračnem prostoru ali nad določenimi območji.
Letalnik, ki krši zračni prostor, služba kontrole letenja opozori na kršitev in mu posreduje navodila, kako najhitreje odpraviti kršitev. V primeru neupoštevanja navodil ga pozove k pristanku. V primeru neizpolnitve poziva prisili letalnik k pristanku ministrstvo, pristojno za obrambo.
Zakon o letalstvu prepoveduje nadzvočno letenje in določa, da tujemu letalniku v slovenskem ZP ni dovoljeno nositi oborožitve in izvidniške opreme na način, ki omogoča njegovo uporabo, ter opredeljuje izjeme (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C, Uradni list RS, št. 62/10).
6
2.5 Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora
Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (v nadaljevanju uredba) ureja naloge in postopke civilnih in vojaških organov ter služb za izvajanje nadzora zračnega prostora, za izmenjavo podatkov ter postopke in ukrepe v primeru kršitve zračnega prostora v skladu z zakonom o obrambi in zakonom o letalstvu.
Kontrolo zračnega prometa vojaških letalnikov izvaja tudi pristojna vojaška enota v skladu s predpisi.
Nadzor in kontrola zračnega prostora se izvajata neprekinjeno.
Ta uredba se uporablja tudi za prestrezanje in spremljanje letal v sili, ki zaprosijo za pomoč, če predpisi o iskanju in reševanju letalnikov ne določajo drugače.
Pri prestrezanju letal se uporabljajo naslednji ukrepi:
− vizualna identifikacija,
− preusmeritev letalnika,
− prisilni pristanek na določenem letališču,
− opozorilni strel s svetlečimi izstrelki ali svetlobnimi vabami,
− druge oblike uporabe orožja.
V primeru grožnje vojaškega letalnika o uporabi orožja odloča vodja izmene Združenega operativnega centra Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015).
2.6 Zračni promet
Gibanje letalnikov po zraku, vzletiščih in letališčih imenujemo zračni promet.
Delimo ga na:
1. prevoz potnikov in blaga vključno z vsemi dejavnostmi, ki so povezane z:
− odpremo blaga,
− manipulacijami v/iz letalnika,
− zavarovanjem letalnikov, potnikov in blaga,
− vse operacije in komunikacije v zračnem prevozu,
− sistemi, ki omogočajo vodenje letalnikov, preprečevanje trkov ipd.
2. Zračni promet, pri katerem je odletno in namembno letališče v Republiki Sloveniji, brez letenja v zračnem prostoru druge države imenujemo domači zračni promet, medtem ko je
pri mednarodnem zračnem prometu predviden odlet v zračni prostor tuje države (Vidergar, 2010).
2.7 Pravilnik o letenju vojaških letalnikov
Ta pravilnik ureja vodenje, izvajanje, organiziranje, zagotovitev in varnost letenja vojaških letalnikov, vojaška letališča ter vsa druga vprašanja v zvezi z vojaškim delom zračnega prometa.
Pravilnik se uporablja za:
− letenje vojaških letalnikov v zračnem prostoru RS ali v zračnem prostoru druge države, če ni v nasprotju s predpisi države,
− vojaška letališča oziroma vojaško/civilna letališča,
− vojaško strokovno in letalsko osebje.
Pravilnik o letenju vojaških letalnikov obsega:
− ureditev zračnega prostora,
− odobritve, omejitve in prepovedi letenja,
− postopek pri preletu prepovedane, pogojno prepovedane ali nevarne cone,
− vstop in izstop iz zračnega prostora,
− kršitve ZrP,
− opremljenost vojaškega letalnika,
− uporabo in kategorizacijo letališč za vojaške letalnike,
− infrastrukturo vojaškega letališča,
− vojaško letalsko in drugo strokovno osebje … (Pravilnik o letenju vojaških letalnikov, Uradni list RS, št. 46/00, 18/01 – ZLet in 82/09).
8
3 ZRAČNI PROSTOR
Slovenski zračni prostor obsega zračni prostor nad kopnim, obalnim morjem ter notranjimi vodami in je pod suverenostjo RS.
»Zračni prostor je del ozračja, ki je pod nadzorom določene države in v katerem obstajajo neka določena pravila, ki se jih morajo držati vsa letala, ki vstopajo vanj ali letijo v njem. Država, ki ji neki zračni prostor pripada, ima v njem vso suverenost. Ta delitev in z njo povezana pravila letenja so nastala kmalu na začetku razvoja letalstva, ker je število letal zelo hitro naraščalo.«
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Zračni_prostor).
3.1 Nadzor in kontrola zračnega prostora (Air surveillance)
Nadzor zračnega prostora se izvaja sistematično s pomočjo elektronskih, optičnih in drugih sredstev, katerih namen je zaščita, odkrivanje, identifikacija in ugotavljanje kršitev vseh preletov v zračnem prostoru RS (Kokalj, 2008).
Glavne naloge so:
− zagotavljanje podrobnih in natančnih informacij o situaciji v zračnem prostoru,
− podpora nadrejenim pri odločanju,
− opozarjanje o nevarnosti vsem uporabnikom,
− alarmiranje in obveščanje civilnega prebivalstva,
− vodenje oborožitvenih sistemov (Interno gradivo CNKZP).
3.2 Izvajanje nadzora zračnega prostora
Nadzor zračnega prostora izvaja center za nadzor in kontrolo zračnega prostora (enota Slovenske vojske) v sodelovanju s kontrolo zračnega prometa.
Služba območne kontrole zračnega prometa centru za nadzor in kontrolo zračnega prostora posreduje vse podatke, ki so potrebni za identifikacijo letalnika v zračnem prostoru RS.
Če služba območne kontrole ZrP ne more identificirati letalnika oziroma ne more vzpostaviti zveze ali če se letalnik ne odziva na navodila o tem obvesti CNKZP.
Podatki se pošiljajo neprekinjeno in se sproti posodabljajo. V CNKZP se pošiljajo podatki o načrtih leta letalnika, in sicer v obliki, ki je povezljiva s sistemom, ki ga uporablja CNKZP.
CNKZP pa v primeru, če ugotovi, da je v zračnem prostoru neznan letalnik, ki leti v nasprotju s predpisi ali načrti leta, o tem nemudoma obvesti oziroma posreduje podatke službi območne kontrole zračnega prometa. Če KZPS ugotovi kršitev, mora o vseh ukrepih, ki jih je izvedla za zagotovitev varnosti, obvestiti CNKZP.
CNKZP in območna kontrola zračnega prometa odločata o ukrepih v primeru kršitve ZP ter se med seboj obveščata o ugotovitvah, položaju letalnika, ki krši zračni prostor, ter podatkih o njegovem letu, in če je sprejeta odločitev o uporabi sile za pristanek ali prestrezanje.
V primeru kršitve ZrP, ki ne predstavlja nevarnosti, služba območne kontrole zračnega prometa opozori letalnik na kršitev ZrP in zahteva letenje v skladu z načrtom leta.
Združeni operativni center SV ali pristojni poveljnik zavezništva lahko, če so izpolnjeni pogoji, določeni s to uredbo, izvedejo ukrep prestrezanja letalnika.
Poziv na prestrezanje oziroma prisilni pristanek letalniku, ki krši zračni prostor, se izda, če letalnik predstavlja grožnjo ali nevarnost za druge letalnike in ne sledi navodilom pristojne službe, da s kršitvijo preneha (Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015).
»Pri izvajanju nadzora zračnega prostora v miru se morajo pristojni vojaški organi in službe vzdržati uporabe orožja proti letalnikom, ki kršijo zračni prostor. Orožje se lahko uporabi le v primerih, v katerih zakon dopušča uporabo orožja vojaškim osebam in če pristojni vojaški organi in službe ne morejo odvrniti na drugačen način neposredne nevarnosti, ki jo povzroča letalnik, ki krši zračni prostor. Proti letalniku, ki krši zračni prostor in izvaja neposreden napad, zaradi katerega je ogroženo življenje večjega števila oseb, vojaško letalo uporabi orožje, da tak napad prepreči, vendar le po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za obrambo oz. drugega ministra, ki ga s sklepom pooblasti Vlada Republike Slovenije. Vojaška letala zavezniških držav se obravnavajo v času izvajanja nalog v zračnem prostoru Republike Slovenije in na območju Republike Slovenije kot letala Slovenske vojske.« (Uredba NZP 2006).
3.3 Varovanje zračnega prostora (Air policing)
Varovanje zračnega prostora obsega radarsko opazovanje in identifikacijo letalnikov. Po potrebi se kot pomoč pri identifikaciji uporabljajo tudi prestrezniška letala in helikopterji, katerih naloga je odkrivanje, nadziranje in prestrezanje letalnikov, za katera ne vemo, ali so prijateljskega ali sovražnega izvora in letijo v nacionalnem zračnem prostoru. Prestrezniška letala se lahko uporabljajo tudi v primeru nudenja pomoči vojaškim in civilnim letalnikom v
10
»Varovanje zračnega prostora je uporaba lovcev prestreznikov v miru, s ciljem ohraniti integriteto zavezniškega zračnega prostora. Izvaja se v zračnih prostorih držav članic. Gre za stalno nalogo mirnodobne strukture NATA, v katero članice prispevajo svoje zmogljivosti.«
(http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-
javnost/novica/nov/zavezniska-lovca-aktivirana-za-zavarovanje-slovenskega-zracnega- prostora).
4 CENTER ZA NADZOR IN KONTROLO ZRAČNEGA PROSTORA
Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora je enota, ki izvaja nadzor in kontrolo ZP in je vključena v NATO integriran sistem zračne obrambe (NATINADS – NATO Integrated Air Defense System), s čimer se zagotavlja suverenost ZPRS in integriteta zavezniškega zračnega prostora v miru, vojni in krizah. CNKZP je del 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, ta pa je podrejen Poveljstvu sil Slovenske vojske.
V NATO strukturi je CNKZP podrejen nadrejenemu poveljstvu CAOC (Combined Air Operations Center), ki mu posreduje podatke o zračni situaciji s svojega področja odgovornosti TPA (Track Production Area). S sosednjimi centri (Madžarska, Italija in Hrvaška) se podatki izmenjujejo prek sredstev za prenos podatkov.
Naloge CAOC so načrtovanje, nadziranje, koordiniranje in poročanje o zračnih operacijah v miru, krizi, vojni in raznih konfliktih (Interno gradivo CNKZP).
Vir: Internet slovenska vojska
Slika 1. CNKZP
12 Temeljne naloge CNKZP:
− detekcija ciljev v zračnem prostoru (prejemanje in združevanje vseh prejetih podatkov),
− opazovanje zračnega prostora,
− izdelovanje radarske slike,
− združevanje podatkov pridobljenih od radarja (obdelava radarskih podatkov iz radarjev, ki pripadajo 16. bataljonu za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ter radarski podatki, pridobljeni prek sosednjih centrov),
− pošiljanje in izmenjava podatkov s civilno kontrolo letenja,
− sledenje ciljev,
− koordinacija s civilno kontrolo letenja,
− ipd.
Bataljon ima v operativni uporabi dva radarska sistema dolgega dosega AN/TPS 70 in radarje kratkega dosega EL/M 2106 NG. En radar je nameščen na radarskem položaju Ljubljanski vrh, drugi pa na Ledinekovem Koglu na Pohorju.
Vir: PPT-predstavitev Enote za obdelavo radarskih podatkov – EORP, 16. BNZP
CNKZP-center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, poveljstvo, EORP-enota za obdelavo radarskih podatkov, EVOS- enota za vodenje oborožitvenih sistemov, RIS-enota za vzdrževanje računalniško-informacijskih sistemov
Slika 2. Organizacijska struktura CNKZP 4.1 Delo CNKZP v miru
»V miru je CNKZP odgovoren za izdelavo slike situacije v ZP ter za nadzor v dodeljenem ZP.
V svoji sestavi ima usmerjevalce oborožitvenih sistemov, izdelovalce prepoznavne slike situacije v zračnem prostoru in druge strokovnjake za obvladovanje zračnega prostora. Velikost CNKZP je odvisna od občutljivosti in obsega območja, ki ga pokriva. Izvajati pa mora vse dejavnosti neprekinjeno 24 ur na dan, 365 dni v letu.« (Interno gradivo CNKZP).
»CNKZP je organ državnega pomena, element suverenosti države. V miru CNKZP zagotavlja neprekinjen nadzor nad celotnim dodeljenim območjem odgovornosti (Area of Responsibility – AOR) s ciljem proizvajanja slike situacije (Recognized Air Picture) v ZP in kontrole za hitro posredovanje (Quick Reaction Alert – QRA) lovcev prestreznikov. Integrirani sistem zračne obrambe (Zračna obramba – ZO) bo pridobival, ocenjeval in distribuiral informacije uporabnikom o zgodnjem opozarjanju in izvajal NZP ter varoval zračni prostor, s ciljem ohranitve integritete ZO zoper vsiljivce. Obenem bo odvračal vsakega potencialnega nasprotnika s svojo usposobljenostjo, razpoložljivostjo in tako upravičil svojo vlogo z angažiranjem potrebnih sil ob nastanku kriz in reševanju konfliktnih situacij.« (Interno gradivo CNKZP).
4.2 Delo CNKZP v kriznih razmerah
V kriznih razmerah so poveljujoči odgovorni za vse situacije in za zagotavljanje ustreznih usmeritev. Aktivirajo se lahko letala AWACS (Airborne Early Warning & Control System).
Z njihovo pomočjo se nadzorujejo območja vstopa v NATO ZP, s poudarkom na območja pričakovanih groženj. Zahteva se koordinacija z drugimi NATO in nacionalnimi viri informacij, s ciljem optimizacije delovanja, pokrivanja mrtvih kotov in izboljšanju radarske pokritosti (Interno gradivo CNKZP).
4.3 Delo CNKZP v vojni
CNKZP dobi od nadrejene enote nalogo neprekinjenega spremljanja in opazovanja radarske slike v prijateljskem, nevtralnem ali sovražnem območju, s ciljem najhitrejšega možnega zgodnjega opozarjanja na morebiten sovražnikov napad (Interno gradivo CNKZP).
14
5 RADAR
Besedo radar je prvič uporabila ameriška mornarica leta 1940 (Radio Detection and Ranging) in označuje dva namena: detekcijo in lokacijo.
Radar se uporablja za ugotavljanje prisotnosti raznih objektov in njihovega položaja. Novejši radarji omogočajo klasifikacijo ali identifikacijo cilja in celo izrisovanje slike terena iz satelita.
Princip delovanja radarja je v tem, da oddajnik pošlje v prostor radijski signal, ta pa se odbije od vsega, kar zadene (avtomobil, teren, morje, ladja, letalnik). Majhna količina te odbite energije se vrača v radijski sprejemnik, ki je navadno lociran zraven oddajnika.
V sprejemniku se signali ojačajo in obdelajo, nato pa se s pomočjo računalniške opreme elektronski signal procesira in izloči se lažni odboj (Clutter). Lažni odboj označuje vse lažne odboje (bregovi, zgradbe, morje, ptice …), ki motijo radarsko sliko (Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
Glavni sklopi radarskega sistema:
− oddajnik
− antenski sistem
− vrtljivi sistem
− sprejemnik
− procesor
− monitor
Vir: Internet SV
Slika 3. Primarni radar 5.1 Primarni radar
Tako imenovani radar 3D je vojaški tip radarja in nam omogoča določitev oddaljenosti, smeri in višine cilja.
Dobra lastnost primarnega radarja je prikaz trenutne in natančne slike vseh ciljev v zraku ter njihovo premikanje v samem dosegu radarja.
V veliko pomoč je kontrolorju letenja pri navigaciji in pri preprečevanju trkov.
Slaba stran primarnega radarja je velik vpliv vremenskih pojavov na elektromagnetno valovanje pri določenih valovnih dolžinah ter pri sprejemu povratnih odbojev od ciljev.
16
V Sloveniji imamo v uporabi dva primarna vojaška radarja GROUND MASTER 403 (Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
5.1.1 Radar GM 403
»Radar GM 403 je kompakten, visoko mobilen 3D-radarski sistem dolgega dosega. Sistem vključuje zelo zmogljiv primarni S-band radar (PSR), integriran z monopulznim sekundarnim radarjem. GM403 zagotavlja kakovostno detekcijo ciljev malih dimenzij, nizkih hitrosti in delujočih na majhnih višinah. Sistem odlično deluje v neugodnih vremenskih pogojih.
Tehnološki preboj pri GM403 predstavlja izredno velika hitrost procesiranja podatkov.«
(Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
Vir:
https://www.armyrecognition.com/france_french_army_military_equipment_uk/ground_master_gm_400_403_406_thales_ra ytheon_3d_air_defense_radar_technical_data_sheet_pictures.html
Slika 4. Radar GM 403
Namenjen je iskanju in uničevanju ciljev na razdalji do 470 km in do 30 km višine, v krogu 360 stopinj.
Sistem nam omogoča tridimenzionalne podatke o cilju (azimut, daljina in višina). Prav tako zagotavlja nadzor zračnega prostora, začetno detekcijo cilja, spremljanje ciljev in identifikacijo cilja (prijatelj/nasprotnik). Detektira nizko in visoko leteče zračne cilje.
Radarski sistem GM403 je standardni del opreme NATA, kar nam omogoča prenos radarske slike ciljev v zraku drugim članicam NATA (Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
Osnovni tehnični podatki:
Maksimalna Razdalja: do 470 km
Višina: 30 km
Minimalna razdalja pri detekciji: 5 km
IFF-način delovanja (MODE1/2/3/C, MODE 4, MODE S)
Hitro vrtenje antene (šest sekund na obrat oziroma deset obratov v minuti) Dopplerjev način delovanja
Temperatura pri operativnem delovanju: od –40 ºC do +50 ºC Maksimalni veter pri operativnem delovanju: 120 km/h Natančnost:
− višina 600 m na razdalji 185,2 km
− kot 0,3º
− razdalja 50 m
Vir: PPT-predstavitev NATO struktura, 16. BNZP
Slika 5. Lokacije radarskih položajev 16. BNZP z radarskimi sredstvi
18 5.1.2 Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG
Vir: lasten vir
Slika 6. Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG na prevoznem sredstvu
»Sistem EL/M 2106 NG je nadgraditev sistema EL/M 2106 HEE in je izdelan ob uporabi vrhunske tehnologije, kot sta digitalna obdelava signalov in obdelava z zaznavanjem premičnih ciljev. V instrumentalnem dosegu zaznavanja 60 km prepozna širok nabor letečih platform, kot so letala, lebdeči helikopterji in ultralahka letala, ki letijo z nizkimi hitrostmi.
Radar je projektiran za samodejno zaznavanje nizkoletečih ciljev z visoko uspešnostjo odkrivanja ter omogoča postavitev na poljubnem terenu in uporabo v neugodnih pogojih, kot sta močno deževje in velik vpliv motenj.«
»Radar lahko služi kot zgodnje opozorilo, lahko pa tudi usmerja protiletalska orožja.
Uporabljamo ga kot dopolnilo večjim radarjem in na mestih, kjer ni drugega radarskega pokrivanja. Radar se zlasti odlikuje pri odkrivanju nizkoletečih ciljev v prisotnosti močnih odbojev od okoliškega terena.« (IAI ELTA, EL/M 2106 NG Priročnik za uporabo, 2007).
Taktično-tehnični podatki:
Doseg zaznavanja: 60 km
Vrsta ciljev: letalniki, helikopterji, tudi brezpilotni letalniki, pod pogojem, da so narejeni iz aluminija in imajo velikost najmanj 1 m2 (v Sloveniji jih nimamo)
Doseg zaznavanja lebdečih helikopterjev: do 25 km, glede na vrsto helikopterja Natančnost odčitavanja dosega: 30 m
Najnižja hitrost cilja: od 10 m/s oz. 30 km/h, določi operater Radarsko višinsko pokrivanje: 6 km
Sledenje med iskanjem: sočasno 60 ciljev
Skupna masa sistema: 320 kg Vršna moč: 400 W
Število kanalov: 17 Moč: 750 W
Hitrost vetra – najvišja: 120 km/h pri 7,5 vrt/min
Vir: lasten vir
20
− anteni z nosilcem in stojalom,
− oddajno-sprejemna enota,
− krmilna enota z zaslonom,
− centralna enota (IAI ELTA, EL/M 2106 NG Priročnik za uporabo, 2007).
5.2 Sekundarni radar
Sekundarni radar (SSR) ni pravi radarski sistem, saj gre za sistem, ki je namenjen komunikaciji z letalnikom. Govorimo o dvostranskem komunikacijskem sistemu med interrogatorjem, ki je na zemlji, in transponderjem nameščenim v letalniku, ki avtomatsko odgovarja. Interrogator pošlje kodiran radarski signal in je kot vprašanje: »Kdo si?« in »Na kakšni višini si?«, transponder pa v primeru, ko gre za prijateljski letalnik, odgovori s signalom v kodirani obliki, ki vsebuje podatek o identifikaciji, MODE 1, 2, 3 ali MODE C.
Interrogacijska sporočila so oddana na frekvenci 1030 MHz, letalnik pa odgovarja na frekvenci 1090 MHz.
Sistem sekundarnega radarja je bil razvit z namenom preprečiti pomanjkljivosti primarnega radarja. Poglavitna razlika med primarnim in sekundarnim radarjem je, da se primarni radar uporablja samo za vojaške namene, medtem ko se sekundarni radar uporablja za civilne namene, in sicer zato, ker primarni radar zazna vse, kar se premika v njegovem dosegu z določeno hitrostjo (avtomobili po avtocesti, športna letala …), sekundarni pa dobiva točne podatke o letalniku iz njegovega transponderja (Interno gradivo CNKZP).
6 KRŠITVE IN INCIDENTI V ZRAČNEM PROSTORU
Zračni prostor Republike Slovenije je nedotakljiv. Do kršitve pride, če tuj letalnik:
− brez dovoljenja pristojnih organov vstopi ali izstopi v/iz zračnega prostora RS;
− ne upošteva določenega mejnega koridorja;
− se ne drži določene zračne poti;
− leti nad nevarno, omejeno ali prepovedano cono,
− leti v nasprotju s pogoji, ki so določeni v odobritvi za polet (Pravilnik o letenju vojaških letalnikov).
Poglavje je povzeto po Uradnem listu RS, ŠT. 82/09. Letenje tujih letalnikov brez odobritve pristojnega organa predstavlja kršitev ZrP.
Letalnik lahko vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS po koridorju, ki je določen z načrtom leta. V primeru slabih vremenskih razmer, nevarnosti, pri reševanju ipd., lahko zaprosi pristojni organ za preusmeritev leta izven poti.
V primeru kršitve zračnega prostora se aktivirajo ustrezni vojaški postopki na način, ki ga predpisuje Vlada Republike Slovenije.
Za preprečevanje kršitev poznamo naslednje ukrepe:
− opozorilo po radijski zvezi,
− izvedba upravno strokovnih postopkov, ki so predpisani (o letalstvu, carini, nadzoru državne meje),
− prestrezanje: identifikacija, navigacijska pomoč, prisilni pristanek, sestrelitev.
Dogodek, ko letalnik ogroža varnost zračnega prometa in ni posledica ogrožanja nesreča se obravnava kot incident. Poznamo šest vrst incidentov:
1. Neidentificiran ali vojaški letalnik, ki ni last zveze NATO, vstopi v slovenski zračni prostor.
2. Civilni letalnik ali NATO vojaško letalo vstopi v ZP države, ki ni članica NATA, brez dovoljenj.
3. Renegade situacija: v tem primeru gre za ugrabljen civilni letalnik, ki ga lahko ugrabitelj uporabi v sovražne namene. Letalnik lahko na več načinov naznani, da je ugrabljen:
22
− če letalnik oddaja MODE 3A 7700 (7700-koda za splošno nevarnost) in po 60 sekundah začne oddajati MODE 3A 7500;
− če se pilot po zvezi javi civilni kontroli letenja in pove, da je letalnik v rokah ugrabitelja ter navede njegove zahteve.
Da gre za Renegade situacijo, nam morajo biti poznani trije podatki:
− da gre za civilni letalnik,
− ali gre za dogajanje v nacionalnem ZP,
− letalnik ne leti v skladu z načrtom leta oziroma se ne drži načrta leta.
Poznamo tri stopnje Renegade:
Domnevni ubežnik (Suspected Renegade)
Gre za civilni letalnik ali za ugrabljen letalnik z neznanimi nameni, ki izpolnjuje dva ali več pogojev:
− ne leti v skladu z načrtom leta (Flight Plan),
− ne upošteva navodil, ki so mu podana s strani civilne kontrole letenja,
− letalnik ne oddaja MODE 3,
− kontrola letenja potrdi izgubo zveze,
− posadka ne uporablja standardne frazeologije (sprememba tona glasu, jezika ipd.),
− pogovor po zvezi, ki nima nobene povezave z letalsko frazeologijo (politika, vera …) (NATO Towards the Challenge of a Contemporary World 2013).
Verjetni ubežnik (Probable Renegade)
Da je letalo verjetni ubežnik, kažejo naslednji podatki:
− situacija, iz katere je jasno razvidno, da gre za ugrabljeno letalo,
− ugrabljen letalnik, ki ne sledi navodilom ATC (Air Traffic Control) za vrnitev na odobren FP (Flight Plan),
− ugrabljen letalnik, ki zavrača pomoč oziroma poskuse po posredovanju
− (NATO Towards the Challenge of a Contemporary World 2013).
Potrjen ubežnik (Confirmed Renegade)
Vse informacije, ki brez dvoma kažejo na to, da je letalnik uporabljen kot orožje v rokah teroristov in da se bo uporabil za uničevanje infrastrukture.
4. 7600 Klic v sili
Ko začne letalnik oddajati MODE 3A 7600, pomeni, da ima težave z radijsko zvezo. V primeru, ko pilot lahko sprejema navodila od KZPS, ne more pa odgovarjati, začne z manevrom zavijanja v desno, če ne more ne oddajati ne sprejemati, pa začne z manevrom zavijanja v levo.
5. 7700 klic v sili
Signal 7700 predstavlja splošne težave na letalniku. Lahko gre za okvaro motorja, odtekanje goriva, težave zračnim tlakom ipd.
6. Prekinjena komunikacija (Commloss)
O prekinjeni komunikaciji govorimo takrat, kadar je prekinjena vsakršna komunikacija med letalnikom in civilno kontrolo letenja, vendar pa letalnik še vedno leti v skladu z načrtom leta in se drži rute.
V primeru incidenta ali vaje je v CNKZP glavni kontrolor (Master Controller) odgovoren za nemoteno delovanje sistema ter zagotavljanje suverenosti zračnega prostora v skladu s pravili delovanja in standardnimi operativnimi postopki. Skrbi za alarmiranje posadk in koordinira delo z ekipo, civilno kontrolo letenja ter sosednjimi centri.
Kontrolor za vodenje oborožitvenih sistemov (Weapons Controller) je zadolžen za vzdrževanje radijske zveze s prestrezniškimi letalniki, ki so mu bili dodeljeni, ter jih po navodilih usmerja.
Naloge, za katere je odgovoren kontrolor za vodenje oborožitvenih sistemov, so:
− zagotavlja natančno informacijo o statusih letalnikov,
− spremlja letalske baze, kjer so nastanjeni njemu dodeljeni letalniki,
− izvaja prevzem oziroma predajo letalnikov z drugimi kontrolorji,
− skrbi za varnost leta,
− vodi misije njemu dodeljenih letalnikov in pravočasno ukrepa v primeru nesreč, poškodb ali sestrelitev ipd. (NATO Towards the Challenge of a Contemporary World 2013).
6.1 Prestrezanje (Interception)
Poglavje je povzeto po priročniku aeronavtičnih informacij AIP. Pravila določajo, da se
24
ali nevarnih območij ali ga preusmeriti na določeno letališče na pristanek, se vsi podatki letalniku, ko je vzpostavljena zveza, posredujejo s komunikacijsko-navigacijskimi sredstvi.
Vizualna identifikacija se izvaja podnevi ob dobri vidljivosti ali pa ob pomoči drugega letalnika.
Podatki, ki jih lahko dobimo, so: tip letalnika, registracija letalnika ter nacionalna pripadnost.
Pri civilnem letalniku si lahko s pomočjo logotipa družbe pomagamo pri identifikaciji. V primeru zmanjšane vidljivosti in ponoči se uporablja opazovalna luč, ki je na prestrezniku.
Razlogi, zaradi katerih lahko pride do prestrezanja:
Do prestrezanja civilnih letalnikov lahko pride v primeru, ko:
− državne, vojaške in civilne oblasti ne morejo pozitivno identificirati letalnika,
− je očitno, da bo letalnik vstopil v omejen ali prepovedan zračni prostor brez odobritve,
− se letalnik zaradi neznanega razloga ne drži smeri, ki je bila predvidena,
− se sumi, da letalnik nelegalno prevaža ljudi ali tovor,
− letalnik, ki vstopi v zračni prostor, ne upošteva navodil, da zapusti zračni prostor oziroma da pristane,
− letalnik vstopi v zračni prostor na drugi vstopni točki, kot je predvideno v načrtu leta.
Načini odpravljanja ali zmanjšanja možnosti prestrezanja
− Pomembno je, da se oblasti maksimalno potrudijo pri identifikaciji civilnega letalnika, kar pomeni, da mora biti vzpostavljena zanesljiva komunikacija med letalnikom in kontrolo zračnega prometa ter med kontrolo zračnega prometa in kontrolo prestrezanja.
− V publikacijah z letalskimi informacijami mora biti razvidno oziroma objavljeno, katera območja so prepovedana oziroma omejena za letenje civilnih letalnikov ter posledice v primeru, če pride do kršenja.
− Večji poudarek na navigacijskih sredstvih, ki lahko civilnim letalnikom omogočijo varno izogibanje prepovedanim conam.
− Pravočasna predložitev načrta leta, vzdrževanje komunikacije med kontrolo zračnega prometa in letalnikom, posredovanje položaja letalnika in sporočil navigacijskih služb.
Država mora zagotoviti:
− Da piloti civilnih letalnikov poznajo in uporabijo dogovorjene vizualne signale in da se zavedajo svojih dejanj in posledice.
− Da piloti poskrbijo za komunikacijo na določeni frekvenci ter da poznajo postopke in signale pri prestrezanju.
− Da v primeru, ko civilni letalnik razglasi izredno stanje zaradi ugrabitve ali tehničnih težav, pilot prestreznika pozna oziroma se zaveda lastnosti civilnega letalnika in resnosti situacije.
− Da so navodila, ki so izdana s strani kontrole letenja, prestrezniku jasna, razločna in nedvoumna.
Aktivnosti pri prestrezanju
Prestrezniško letalo ali helikopter (Interceptor) se po določenih postopkih približa prestreženemu letalniku, vendar ne bolj, kot je to nujno potrebno za izvajanje naloge. Pri tem se izogiba manevrom, ki lahko ogrožajo varnost prestreženega letalnika, kot tudi prestreznika.
Način izvajanja naloge:
Identifikacija:
Glavna naloga prestreznika je, da vizualno ali s pomočjo elektronskih naprav identificira neznan letalnik. Za identifikacijo sta dve možnosti:
− VID, kjer pilot prestreznika opazuje aktivnosti pilota v prestreženem letalniku in poskuša vzpostaviti govorno komunikacijo s pilotom prestreženega letalnika preko radijskih naprav.
− SHADOW, v primerih, ko gre za ugrabljen letalnik, možnost bombe na krovu ipd., se izvede
prestrezanje z namenom, da prestreznika potniki in posadka letalnika ne vidijo.
Intervencija:
Pri intervenciji želimo preusmeriti prestrežen letalnik iz trenutne zračne poti. Posadka prestreznika lahko zahteva FORCE TO LAND (pristanek na odobrenem letališču), če gre za kršitev ZPRS, lahko prestreznik zahteva FORCE TO LEAVE (letalnik pospremi v zračni prostor države, iz katere je priletel v ZPRS). V primeru neupoštevanja ukazov pilota prestreznika lahko nadrejeni ukaže WARNING BURST (opozorilni strel s strelivom z označevalnimi naboji).
Sestrelitev
Sestrelitev lahko izvede prestreznik samo v primeru samoobrambe oziroma, če:
26
− spušča padalce,
− napada enote NATA, civilne letalnike … Okoliščine, ki izključujejo sestrelitev, so:
− človeška ali tehnična napaka,
− če je pilot letalnika v stiski,
− bližina drugih letalnikov, ki bi lahko bili poškodovani,
− težave pri identifikaciji.
Prestrezanje letalnika poteka v treh fazah I. FAZA
Prestreznik (Interceptor) se mora civilnemu letalniku približati od zadaj. Postaviti se mora v položaj, ki je na levi strani civilnega letalnika, tako da ga opazijo v pilotski kabini civilnega letalnika. Če so meteorološki pogoji slabi, se lahko prestreznik postavi na desno stran letalnika.
Pilot prestreznika mora biti v stalnem vizualnem kontaktu (vendar ne bližje od 300 m) s pilotom civilnega letalnika. Drugi prestreznik se postavi v položaj nad prestrezanim letalnikom. Ko se položaj in hitrost letalnikov uskladita sledi druga faza.
II. FAZA
Prestreznik se letalniku počasi približuje ter vzpostavi identifikacijo. Drugo prestrezniško letalo ohranja razdaljo večjo od 300 m. S svojo prisotnostjo ne sme povzročati vznemirjenja in panike med potniki ter letalskim osebjem. Posadka prestreznika izdela fotografijo, če je le to možno, in pridobi čim več podatkov o prestreženem letalu. Po končani identifikaciji se prestrezniški letali umakneta.
III. FAZA
Prestreznika se po ugotovljeni identifikaciji v rahlem spuščanju umakneta od letala.
Vir: Aeronautical Information Manual, str. 5-6-2
Slika 8. Prestrezanje letala
Signale pri prestrezanju je treba ponavljati toliko časa, da jih pilot civilnega letalnika opazi in nanje odgovori, kar lahko traja tudi do nekaj minut. Ponoči ali ob slabši vidljivosti se uporablja rafal s svetlobnimi naboji.
28
Prestrezanje letalnika s helikopterjem (Priročnik aeronavtičnih informacij, str. 5-6-5)
I. FAZA
V prvi fazi se lahko helikopter približa letalniku iz vseh smeri. Za bolj natančno identifikacijo in signalizacijo bi se moral približati od zadaj. V večini primerov pa se približa po levi strani prestreženega letalnika. Varnostna razdalja med helikopterjem in prestreženim letalnikom se mora vzdrževati ves čas.
II. FAZA
V drugi fazi se helikopter počasi in nadzorovano približa letalniku in vzdržuje takšno varnostno razdaljo, da mu omogoča pozitivno identifikacijo in zbiranje vseh potrebnih informacij. Pilot prestreženega letalnika lahko pričakuje helikopter prestreznik na njegovi levi bočni strani rahlo naprej, tako da lahko pilota vzpostavita vizualni kontakt. Za komuniciranje se lahko uporabijo vizualne signalne naprave, ni nujno, da so to utripajoče luči oziroma table, ali radijske zveze, če to ni mogoče, se uporabijo signali, ki so določeni po ICAO-standardih.
III. FAZA
V tretji fazi se prestreznik varno umakne. Če je bilo pilotu prestreženega letalnika naročeno, da mora slediti prestrezniku, mora biti ta pozoren, da ne leti neposredno za helikopterjem, to pa zato, da pilot helikopterja ne izgubi vizualnega stika s prestreženim letalnikom in da se ohrani varnostna razdalja
Vir: https://www.faa.gov/air_traffic/publications/media/aim.pdf
Slika 9. Prestrezanje letalnika s helikopterjem
7 NAČRT LETA (FLIGHT PLAN)
Načrt leta je obrazec, ki ga izpolni pilot ali dispečer. Za vsak posamezni let se mora podati najava leta. Načrt letenja je treba predložiti:
− za vse lete, ki zapuščajo ali vstopajo v ZPRS;
− kateri koli let po pravilih za IFR – instrumentalna pravila letenja;
− za vse lete, ki priletijo ali vzletijo na kontroliranem letališču;
− za vse nočne lete;
− za vse lete znotraj prepovedanih con ipd.
Načrta leta ni treba predložiti v primeru:
− izvajanja letov za humanitarne in zdravstvene namene;
− letov letalnika za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
− ko gre za iskanje in reševanje (AIM, str. 5-1-46).
Vir: AIM str. 5-1-46 (december, 2015) (posodobljeno november, 2016)
Slika 10. Načrt leta (Flight plan)
30
8 LINIJA VODENJA IN POVELJEVANJA V SLOVENSKEM NADZORU IN KONTROLI ZRAČNEGA PROSTORA
Način varovanja zračnega prostora je določen z Uredbo vlade o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora. Pojem nadzor zračnega prostora v uredbi obsega nadzor zračnega prostora, ki ga izvaja CNKZP, ter obrambo zračnega prostora, ki jo zagotavljajo ostale enote Slovenske vojske in letalniki zavezništva v skladu s predpisi.
V primeru grožnje vojaškega letalnika, da zahtevo za sestrelitev pooblaščena oseba iz skupnega operativnega centra zračne obrambe NATA (CAOC). V primeru, ko gre za civilni letalnik, pa se odločitev prenese na nacionalni pooblaščeni organ (MORS).
Vodenje letalnikov pri prestrezanju oziroma v primeru prisilnega pristanka izvaja CNKZP SV na podlagi standardnih postopkov (Allied Joint Doctrine, 2010).
8.1 Predpisi NATA za nadzor in kontrolo zračnega prostora v zračnem prostoru NATA NATO (North Atlantic Treaty Organization)
NATO je obrambno-varnostna organizacija, njene temeljne naloge so:
− obramba zveze NATO;
− napad na eno članico je napad na vse;
− kolektivna obramba;
− obstoj konvencionalnih in jedrskih sil.
Osnovni cilj NATA je varovati varnost in svobodo vseh članic z vojaškimi in političnimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo. Glavno načelo zavezništva je zavezanost medsebojnemu sodelovanju, ki temelji na nedeljivi varnosti članic. Članice v NATU ohranjajo svojo politično suverenost, samostojnost ter suverenost na področju oboroženih sil.
Organizacijska struktura je ločena na politično in vojaško vejo.
NATINADS (integriran sistem zračne obrambe) je temelj obrambe zavezništva in integritete zračnega prostora držav zveze NATO ter združuje nacionalne sisteme ZO evropskega dela NATA v celovit sistem. NATINADS sistem povezuje:
− sistem za nadzor in kontrolo zračnega prostora (air surveillance and control system),
− sistem zračnega poveljevanja in kontrole (air command and control system),
− nacionalne oborožitvene sisteme ZO, ki so pod kontrolo vrhovnega poveljnika NATA.
8.2 Doktrina integriranega nadzora in kontrole zračnega prostora
Doktrina integriranega nadzora in kontrole zračnega prostora (Doctrine for Joint Airspace Control) je osnovni dokument, ki predstavlja usmeritve za sile NATO in za vse ostale, ki sodelujejo z njim. V njem so opredeljeni postopki, ki so potrebni za prilagoditev NATA ali nacionalnih potreb in zmožnosti za izvajanje kontrole zračnega prostora.
Doktrina ne omejuje odgovornosti in avtoritete nacionalnih poveljnikov, predstavlja namreč koncepte kontrole in poveljevanja ter dokumente, ki bi čim bolj uskladili elemente poveljevanja in kontrole med državami članicami po enotnih NATO-standardih.
8.3 Navodilo za ureditev zračnega prostora
Kontrolna oblast za zračni prostor izda navodilo za ureditev zračnega prostora z odobritvijo poveljnika združenih sil. V dokumentu so opredeljene cone, ki se uporabljajo pri kontroli zračnega prostora, ter postopki za sistem nadzora in kontrole ZrP.
8.4 Povelje za ureditev zračnega prostora
Za ureditev zračnega prostora je odgovoren CAOC. Povelje za ureditev zračnega prostora se po čim krajši poti in po liniji vodenja ter poveljevanja izda pet ur, preden se začne uporabljati.
V tem času imajo enote čas, da razberejo in se pripravijo na naloge, ki so izdane v povelju. Od pravočasnega posredovanja informacij uporabnikom je odvisna učinkovitost nadzora zračnega prostora.
To je zelo pomembno predvsem za enote, ki imajo na razpolago oborožitvene sisteme. Ko dobi enota povelje za ureditev zračnega prostora, mora potrditi sprejem in obvestiti nadrejeno enoto.
8.5 Lokalni operativni postopki
Navodila za usklajevanje in vodenje operacij v območju odgovornosti CRC vsebuje dokument LOP, kjer so opredeljeni tudi postopki in merila za zaposlene v CRC. Za vsak CRC ga predpisuje nadrejen CAOC.
8.6 Tehnični sporazum (Technical Arrangement)
Tehnični sporazum je stopil v veljavo 1. 11. 2007. Njegov namen je definirati in usklajevati postopke med:
32
− kontrolo zračnega prometa,
− agencijami za vodenje in kontrolo zračnega prometa ter
− letalskimi službami.
Ti postopki predstavljajo dodatek k načelom in pravilom, ki sta jih določili ICAO (Mednarodna organizacija za civilno letalstvo) ter EUROCONTROL (Agencija evropske organizacije za varnost zračne plovbe ter nacionalni dokumenti).
8.6.1 Operativni status (Operational status)
»Obe strani bosta obveščali druga drugo o morebitnih spremembah operativnega statusa zvez in navigacijskih pripomočkov, ki lahko vplivajo na postopke, določene v sporazumu. Odločitev za izdajanje ukaza o preusmeritvi smeri leta, spremljanju, opozorilnem strelu, prisilnem pristanku in bojnem delovanju nad zračnim prostorom Republike Slovenije je v rokah poveljnika zračne obrambe. Te pristojnosti veljajo v primeru neposredne vojaške grožnje.
V primeru pobega je pristojnost ukrepanja v rokah pristojne službe, ki jo določi MORS.
Uporaba sile pa je določena z bilateralno pogodbo med Slovenijo in državo, ki izvaja nadzor zračnega prostora nad njenim ozemljem.« (Tehnical arrangement between Republic of Slovenia and NATO, 2007).
8.6.2 Vrste letov NATO za potrebe air policinga (Nato air policing flight)
»Air policing leti so namenjeni prestrezanju in identifikaciji drugih letal za namene ohranjanja suverenosti zračnega prostora nad Slovenijo. Ti leti so opravljeni v koordinaciji s CAOC5.
Sprememba iz enega tipa v drugega se lahko zgodi kadarkoli. Tako se lahko ALPHA leti spremenijo v TANGO lete in obratno.« (Mrlak, 2008).
− Varnostni leti – Security flights (Alpha scramble)
»Sproži se jih, ko pride do neposredne nacionalne nevarnosti ali zagotovitve celovitosti zračnega prostora. ALPHA leti se lahko razlikujejo od leta do leta in zagotavljajo podporo letalnikom v stiski. V slovenskem zračnem prostoru imajo prednost pred ostalimi letalniki, razen v primerih, ko ima letalnik:
1. razglašeno nujno stanje ali 2. letalu grozi nezakonita grožnja.
ALPHA leti so lahko opravljeni tako v IMC (instrumentalne meteorološke razmere) kot tudi v VMC (vizualne meteorološke razmere) pogojih. Ko se izvajajo ALPHA leti, tudi ni potrebno predhodno oddajanje načrta leta.« (Mrlak, 2008).
− Vadbeni leti (TANGO Scramble)
»Opravljajo se z namero, da ohranjajo učinkovitost sistema air policinga. V slovenskem zračnem prostoru imajo prednost pred vsemi leti splošnega letalstva ter namenskimi leti, razen v primerih, ko:
1) ima letalnik razglašeno nujno stanje, 2) je letalnik ogroženo z nezakonito grožnjo, 3) se opravljajo ALPHA leti.« (Mrlak, 2008).
− Leti namenjeni urjenju (training flights)
»Ti leti so za namene air policinga izvedeni s strani kontrole zračne obrambe.«
− Postopek v primeru izrednega dogodka
» V primeru, da vojaško letalo razglasi izredne razmere, je treba izvesti naslednje postopke:
1. V času izrednega dogodka mora biti transponder na letalu nastavljen na kodo 7700.
2. Vojaško letalo bo razglasilo izredni dogodek ter njegove namere.
3. Civilna kontrola letenja bo obvestila vojaške oblasti o razglasitvi izrednih razmer letala ter njegovih namenih.
4. Letalo bo upoštevalo navodila civilne kontrole letenja.
V primeru, da je ob razglasitvi izrednih razmer letalo delalo po navodilih vojaške kontrole letenja, ta obvesti civilno kontrolo letenja o razglasitvi izrednih razmer, njegovih namenih, ter pristojnosti prepusti civilni kontroli letenja.« (Mrlak, 2008).
− Iskanje in reševanje (SAR)
»Znotraj svojega območja ima Slovenija obveznost, da sama poskrbi za primere SAR (Search
34
razmer, bo zaprosila za pomoč iz tujine. Posredovanje tujih sil pri operacijah SAR bo vedno potekalo preko območne kontrole letenja. Potekala bo tudi koordinacija med frekvencami U/V/HF za sprotno zavedanje situacije med vsemi vpletenimi. Uporabi se lahko tudi frekvenca UHF 282.200 MHz, ki je NATO kombinirana frekvenca in se uporablja v bojnih situacijah za podporo SAR. Ne sme pa se je uporabljati za namene usposabljanja.« (Mrlak, 2008).
− Letalske nesreče
»Vsako letalsko nesrečo, ki se zgodi v zračnem prostoru RS med leti air policinga, bo v skladu s tem sporazumom raziskala komisija za letalske nesreče.« (Mrlak, 2008).
− Nadzvočno letenje
Nadzvočno letenje se lahko izvaja v naslednjih primerih:
1. Nadzvočne oziroma vadbene polete v slovenskem zračnem prostoru mora predhodno odobriti vlada Republike Slovenije.
2. Za vadbene lete se nadzvočno letenje lahko izvaja glede na taktično situacijo. Center za kontrolo in nadzor mora natančno beležiti vse nadzvočne polete.
3. V primeru, da je nadzvočen polet nujen zaradi potreb prestrezanja, je letalniku dovoljeno leteti nadzvočno na višini nad 10.000 čevlji AGL. NATO kontrola mora o tem dejanju takoj obvestiti civilno kontrolo letenja v Ljubljani.
4. Vse spremembe Slovenskih nacionalnih predpisov ali trajno odpoved predpisov je treba sporočiti NATO kontroli.
8.7 Območje varovanja zračnega prostora
Zračni prostor je razdeljen na razrede in se razteza nad določenim območjem, kjer se začne in konča z neko višino. Razrede ter njihove lastnosti je opredelila ICAO. Air policing se izvaja na vseh višinah in v vseh razredih zračnega prostora (Tehnical arrangement between Republic of Slovenia and NATO, 2007).
8.8 Upravljanje ZP v vojni in kriznih razmerah
Upravljanje zračnega prostora je z vojaškega vidika pomemben dejavnik, ki mora vsebovati vse potrebne informacije, pravilne odločitve, postopke za vodenje in prepoznavanje letalnikov ter organizacijska sredstva, ki so pomembna za zagotavljanje učinkovite zračne operacije.
Vzpostavljanje con bojnega delovanja in identifikacije ter smeri nebojnega zračnega prometa mora biti urejeno tako, da omogoča najučinkovitejšo uporabo virov obrambnega protizračnega delovanja.
Namen ureditve zračnega prostora je povečati učinkovitost vojaških operacij, pri katerih bi kopenske, zračne in pomorske sile delovale v združenem in prilagodljivem načinu delovanja s
čim manjšim tveganjem in medsebojnim oviranjem
(http://www.sos112.si/slo/tdocs/krizne_razmere.pdf).
Pri vodenju zračnega prometa in upravljanju zračnega prostora v času vojne in v kriznih razmerah, tako kot je to opredeljeno v NATO priročniku za krizno delovanje, ni nujno, da se prevzamejo funkcije, ki jih opravljata KZPS in ARSO, ampak je treba zagotoviti predvsem nadzor nad delovanjem NSZP (navigacijske službe zračnega prometa).
V priročniku so opredeljene tri stopnje ukrepov:
– na prvi stopnji so priprave za nadzor nad letalsko informacijsko službo, službo zračnega prometa, nadzor meteoroloških podatkov in nazor nad vojaško kontrolo zračnega prometa;
– za drugo stopnjo je predviden delni nadzor nad letalsko informacijsko službo;
– na tretji stopnji ukrepov je predviden popoln nadzor nad:
• letalsko informacijsko službo,
• vzpostavitvijo vojaške kontrole zračnega prometa in
• izvajanjem nadzora nad meteorološkimi podatki.
Za izvedbo teh ukrepov je pomembno, da so postopki za usklajevanje dejavnosti točno določeni ter da so vzpostavljene vse potrebne povezave za nemoteno pošiljanje podatkov in poveljevanje.
Tako bo zagotovljeno neprekinjeno delovanje. Določene funkcije bodo v zmanjšanem obsegu še naprej v pristojnosti KZPS in ARSO (http://www.sos112.si/slo/tdocs/krizne_razmere.pdf).
Kontrolorji civilnega zračnega prometa ne bodo več opravljali del, ki so povezana z vojaškim letalstvom, v kriznih razmerah pa bodo lahko vodili zračni promet v posebej določenih območjih.
36
9 ZAKLJUČEK
Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije in Civilna kontrola letenja s stalnim nadzorom izkazujeta suverenost nad ozemljem Republike Slovenije. Postopki, ki se izvajajo ob kršitvah zračnega prostora, so striktno določeni. V diplomski nalogi so opisani izredni dogodki, do katerih lahko pride, njihove značilnosti in pravila, s katerimi klasificiramo stopnjo ogroženosti.
V primeru incidenta si CNKZP izmenjuje podatke s sosednjimi centri, kar omogoča večjo pokritost zračnega prostora, hitrejše obveščanje o izrednih dogodkih ter ukrepanje, saj moramo glede na to, da je Slovenija majhna država, hitro posredovati oziroma ukrepati.
V današnjem času je vse več ugrabljenih letalnikov, ki predstavljajo veliko grožnjo za civilno družbo, saj lahko povzročijo največ materialne škode in smrtnih žrtev med civilisti. Ob morebitni Renegade (odpadnik) situaciji ima Republika Slovenija sporazum z Madžarsko, da pošlje v prestrezanje svoje lovce, kar pa povzroča precejšne težave, če upoštevamo vse postopke in formalnosti, saj je reakcijski čas lovcev od dviga do posredovanja predolg.
Slovenska vojska se je z vstopom v zvezo NATO povezala v sistem NATINADS. S tem pa mora dosegati določene standarde oziroma kriterije glede usposabljanja kadrov, nadgradnjo programske in telekomunikacijske opreme ipd.
10 VIRI IN LITERATURA
1. Aeronautical Information Manual – official guide to basic flight information and ATC procedures (december, 2015, posodobljeno november, 2016), str. 5-1-16, 5-6-1, 5-6-2, 5- 6-3, 5-6-4). Dostopno na:
https://www.faa.gov/air_traffic/publications/atpubs/aim_html/chap0_basic_info.html.
2. Allied Joint Doctrine For Air and Space Operations AJP-3.3(A) (november 2009).
Dostopno na:
3. https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_ data/file/624137/doctrine_nato_air_space_ops_ajp_3_3.pdf.
4. Allied Joint Doctrine (december 2010). Dostopno na:
https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_ data/file/797323/doctrine_nato_conduct_of_ops_ajp_3.pdf.
5. Czulda, R. in Loš, R. (2013). NATO Towards the Challenge of a Contemporary World.
Dostopno na
6. http://www.academia.edu/5671664/NATO_Towards_the_Challenges_of_a_Contempo rar y_World, str. 131, 132.
5. Doctrine For Joint Airspace Control AJP-3.3.5(A) (april 2006). Dostopno na:
https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_ data/file/624144/doctrine_nato_airspace_control_ajp_3_3_5.pdf.
6. Interno gradivo CNKZP
7. Konda, J. (2006). Suverenost zračnega prostora. Obramba, 3, 46–49.
8. Konda, J. (2006). Zračna obramba republike Slovenije. Obramba, 4, 45–48.
9. Mrlak, T. (2008). Prestrezanje civilnih letalnikov. Šola za častnike, zaključna naloga.
Ljubljana: [T. Mrlak], 2008. 48 str., ilustr., tabele. [COBISS.SI‐ID 3572174].
10. Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403
11. Pravilnik o letenju vojaških letalnikov (2000). Uradni list RS, št. 46/00, 18/01 – ZLet in 82/09.
12. PPT-predstavitev Enote za Obdelavo Radarskih Podatkov – EORP, 16. BNZP.
13. Pravilnik o letenju vojaških letalnikov. (2000). Uradni list RS, št. 82/09.
14. Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu. (2009). Uradni list RS, št. 104/2009 z dne 18 decembra 2009.
15. Slovenska vojska. Odnosi z javnostjo. Dostopno na
38
javnost/novica/nov/zavezniska-lovca-aktivirana-za-zavarovanje-slovenskega- zracnega-prostora.
16. Tehnical arrangement between Republic of Slovenia and NATO, Ljubljana 2007/ str.:
1, 2, 3 annex A: A1, A2, A4 annex C: C7.
17. Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (2004). Uradni list RS, št. 29/04 in 46/15.
18. User manual EL/M 2106 NG str.: 1, 12, 13 (september 2007).
19. Zakon o letalstvu – ZLet (2001). Uradni list RS, št. 18/01 z dne 14. 3. 2001.
20. Zakon o obrambi – uradno prečiščeno besedilo – ZObr-UPB1. (2004) Uradni list RS, št. 103/04 z dne 23. 9. 2004.
21. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C. (2010). Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010 in Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015.
22. Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi – ZObr-E. (2015). Uradni list RS, št. 95/15 z dne 10. 12. 2015.
23. Wikipedija. Zračni prostor. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/Zračni_prostor.
KAZALO SLIK
Slika 1: CNKZP ... 11
Slika 2: Organizacijska struktura CNKZP... 12
Slika 3: Primarni radar ... 15
Slika 4: Radar GM 403 ... 16
Slika 5: Lokacije radarskih položajev 16. BNZP z radarskimi sredstvi ... 17
Slika 6: Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG na prevoznem sredstvu ... 18
Slika 7: Radar EL/M 2106 NG ... 19
Slika 8: Prestrezanje letala ... 27
Slika 9: Prestrezanje letala s helikopterjem ... 28
Slika 10: Načrt leta ... 29
40
KRATICE
AGL – About ground level (višina nad terenom) AOR – Area of Responsibility (območje odgovornosti) ATC – Air Traffic Control (zračna kontrola)
AWACS – Airborne Early Warning & Control System
16.BNZP – 16. Bataljon za nadzor in kontrolo zračnega prostora CAOC – Combinated Air Operational Centre
CNKZP – Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora CRC – Command and Reporting Centre
FP – Flight Plan (Načrt leta) FL – flight level (višina letenja)
ICAO – Internacional Civil Aviation Organization KZPS – Kontrola zračnega prostora Republike Slovenije LOP – Local Operating Procedures
NATINADS – NATO Integrated Air Defense System NATO – North Atlantic Treaty Organization
NGA – Nacional Government Authority (nacionalni vladni organ) PSR – Primary Surveillance Radar
RS – Republika Slovenija
SAR – Search and rescue (iskanje in reševanje) SSR – Secundary Surveillance Radar
SV – Slovenska vojska TPA – Track production area
VFR – Vizual flight rules (pravila vizualnega letenja)
ZO – Zračna obramba
ZPRS – Zračni prostor Republike Slovenije
