Nekateri še vedno ne razumejo povezave med pojmoma suverenost in obramba. Takšna nepoznavanja oziroma neznanja negativno vplivajo na varnost države. Pojem suverenost je kot pravica in dolžnost države, da znotraj svojih meja neomejeno upravlja vse človeške in naravne vire na zemeljskem površju, podzemlju in ozračju. Država se na podlagi svoje svobodne volje odloči, ali bo prevzela pravni red na omejenem območju. To pomeni, da je država suverena. Od državnih uradnikov in politikov pa je odvisno, ali se tega zavedajo in da znajo oziroma so sposobni ravnati v skladu s tem (Konda, 2006).
Prenos dela suverenosti na mednarodno telo ne pomeni, da država ni več suverena. Še vedno je, in s tem ima tudi možnost uveljavljanja svojega stališča. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da mora Slovenija kot članica NATA oziroma EU slediti navodilom Bruslja. Bruslju mora slediti toliko, kolikor je vanj vložila svojega in sprejela tistega, kar so vanj vložile druge članice.
Slovenija svojo suverenost izvaja v celoti, kar je izjemno pomembno za obrambno področje (Konda, 2006).
4 2.3 Zakon o obrambi
Zakon o obrambi določa, da ZPRS nadzoruje in varuje vojska v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami.
Namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba celovitosti, nedotakljivosti in neodvisnosti države.
Za izvajanje zaščite zračnega prostora je pomemben 51. člen, ki določa, kdaj lahko vojaška oseba uporabi orožje (Uradni list RS, št. 103/04 z dne 23. 9. 2004).
Uporaba orožja
(1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače:
− zavarovati življenja moštva, ki ga varuje;
− odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;
− odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje.
(2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju.
(3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje.
(4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru.«
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO532).
Zakon predvideva, da lahko vlada v skladu z mednarodnimi pogodbami dovoli uporabo ZP za prelete letalnikov zavezniških držav, vključno z oborožitvijo ter izvidniško opremo, in določi naloge in postopke za izvajanje nadzora ZP, vključno z letalniki oboroženih sil zavezniških držav (Uradni list RS, št. 95/15 z dne 10. 12. 2015).
2.4 Zakon o letalstvu
Zakon o letalstvu govori o tem, da ima Republika Slovenija popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem.« Zračni prostor RS obsega zračni prostor nad kopnim ter obalnim morjem in notranjimi vodami, ki so pod suverenostjo RS.« (Zakon o letalstvu, Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 2. člen).
Zakon o letalstvu med drugim določa urejanje civilnega in vojaškega letalstva.
»Ministrstvo, pristojno za promet, ureja in nadzoruje civilno letalstvo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.« (Zakon o letalstvu, Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 5. člen).
»Ministrstvo, pristojno za obrambo, ureja in nadzoruje vojaško letalstvo v skladu s tem zakonom in na podlagi drugih predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.« (Zakon o letalstvu, Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16, 5a. člen).
Kršitve v zračnem prostoru so opisane v 10. členu – letalnik krši slovenski zračni prostor, če leti v njem brez ustreznih dovoljenj oziroma v nasprotju z določbami in predpisi tega zakona.
Vlada RS lahko tudi omeji ali prepove letenje letalnikov v celotnem zračnem prostoru ali nad določenimi območji.
Letalnik, ki krši zračni prostor, služba kontrole letenja opozori na kršitev in mu posreduje navodila, kako najhitreje odpraviti kršitev. V primeru neupoštevanja navodil ga pozove k pristanku. V primeru neizpolnitve poziva prisili letalnik k pristanku ministrstvo, pristojno za obrambo.
Zakon o letalstvu prepoveduje nadzvočno letenje in določa, da tujemu letalniku v slovenskem ZP ni dovoljeno nositi oborožitve in izvidniške opreme na način, ki omogoča njegovo uporabo, ter opredeljuje izjeme (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C, Uradni list RS, št. 62/10).
6
2.5 Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora
Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (v nadaljevanju uredba) ureja naloge in postopke civilnih in vojaških organov ter služb za izvajanje nadzora zračnega prostora, za izmenjavo podatkov ter postopke in ukrepe v primeru kršitve zračnega prostora v skladu z zakonom o obrambi in zakonom o letalstvu.
Kontrolo zračnega prometa vojaških letalnikov izvaja tudi pristojna vojaška enota v skladu s predpisi.
Nadzor in kontrola zračnega prostora se izvajata neprekinjeno.
Ta uredba se uporablja tudi za prestrezanje in spremljanje letal v sili, ki zaprosijo za pomoč, če predpisi o iskanju in reševanju letalnikov ne določajo drugače.
Pri prestrezanju letal se uporabljajo naslednji ukrepi:
− vizualna identifikacija,
− preusmeritev letalnika,
− prisilni pristanek na določenem letališču,
− opozorilni strel s svetlečimi izstrelki ali svetlobnimi vabami,
− druge oblike uporabe orožja.
V primeru grožnje vojaškega letalnika o uporabi orožja odloča vodja izmene Združenega operativnega centra Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015).
2.6 Zračni promet
Gibanje letalnikov po zraku, vzletiščih in letališčih imenujemo zračni promet.
Delimo ga na:
1. prevoz potnikov in blaga vključno z vsemi dejavnostmi, ki so povezane z:
− odpremo blaga,
− manipulacijami v/iz letalnika,
− zavarovanjem letalnikov, potnikov in blaga,
− vse operacije in komunikacije v zračnem prevozu,
− sistemi, ki omogočajo vodenje letalnikov, preprečevanje trkov ipd.
2. Zračni promet, pri katerem je odletno in namembno letališče v Republiki Sloveniji, brez letenja v zračnem prostoru druge države imenujemo domači zračni promet, medtem ko je
pri mednarodnem zračnem prometu predviden odlet v zračni prostor tuje države (Vidergar, 2010).
2.7 Pravilnik o letenju vojaških letalnikov
Ta pravilnik ureja vodenje, izvajanje, organiziranje, zagotovitev in varnost letenja vojaških letalnikov, vojaška letališča ter vsa druga vprašanja v zvezi z vojaškim delom zračnega prometa.
Pravilnik se uporablja za:
− letenje vojaških letalnikov v zračnem prostoru RS ali v zračnem prostoru druge države, če ni v nasprotju s predpisi države,
− vojaška letališča oziroma vojaško/civilna letališča,
− vojaško strokovno in letalsko osebje.
Pravilnik o letenju vojaških letalnikov obsega:
− ureditev zračnega prostora,
− odobritve, omejitve in prepovedi letenja,
− postopek pri preletu prepovedane, pogojno prepovedane ali nevarne cone,
− vstop in izstop iz zračnega prostora,
− kršitve ZrP,
− opremljenost vojaškega letalnika,
− uporabo in kategorizacijo letališč za vojaške letalnike,
− infrastrukturo vojaškega letališča,
− vojaško letalsko in drugo strokovno osebje … (Pravilnik o letenju vojaških letalnikov, Uradni list RS, št. 46/00, 18/01 – ZLet in 82/09).
8
3 ZRAČNI PROSTOR
Slovenski zračni prostor obsega zračni prostor nad kopnim, obalnim morjem ter notranjimi vodami in je pod suverenostjo RS.
»Zračni prostor je del ozračja, ki je pod nadzorom določene države in v katerem obstajajo neka določena pravila, ki se jih morajo držati vsa letala, ki vstopajo vanj ali letijo v njem. Država, ki ji neki zračni prostor pripada, ima v njem vso suverenost. Ta delitev in z njo povezana pravila letenja so nastala kmalu na začetku razvoja letalstva, ker je število letal zelo hitro naraščalo.«
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Zračni_prostor).
3.1 Nadzor in kontrola zračnega prostora (Air surveillance)
Nadzor zračnega prostora se izvaja sistematično s pomočjo elektronskih, optičnih in drugih sredstev, katerih namen je zaščita, odkrivanje, identifikacija in ugotavljanje kršitev vseh preletov v zračnem prostoru RS (Kokalj, 2008).
Glavne naloge so:
− zagotavljanje podrobnih in natančnih informacij o situaciji v zračnem prostoru,
− podpora nadrejenim pri odločanju,
− opozarjanje o nevarnosti vsem uporabnikom,
− alarmiranje in obveščanje civilnega prebivalstva,
− vodenje oborožitvenih sistemov (Interno gradivo CNKZP).
3.2 Izvajanje nadzora zračnega prostora
Nadzor zračnega prostora izvaja center za nadzor in kontrolo zračnega prostora (enota Slovenske vojske) v sodelovanju s kontrolo zračnega prometa.
Služba območne kontrole zračnega prometa centru za nadzor in kontrolo zračnega prostora posreduje vse podatke, ki so potrebni za identifikacijo letalnika v zračnem prostoru RS.
Če služba območne kontrole ZrP ne more identificirati letalnika oziroma ne more vzpostaviti zveze ali če se letalnik ne odziva na navodila o tem obvesti CNKZP.
Podatki se pošiljajo neprekinjeno in se sproti posodabljajo. V CNKZP se pošiljajo podatki o načrtih leta letalnika, in sicer v obliki, ki je povezljiva s sistemom, ki ga uporablja CNKZP.
CNKZP pa v primeru, če ugotovi, da je v zračnem prostoru neznan letalnik, ki leti v nasprotju s predpisi ali načrti leta, o tem nemudoma obvesti oziroma posreduje podatke službi območne kontrole zračnega prometa. Če KZPS ugotovi kršitev, mora o vseh ukrepih, ki jih je izvedla za zagotovitev varnosti, obvestiti CNKZP.
CNKZP in območna kontrola zračnega prometa odločata o ukrepih v primeru kršitve ZP ter se med seboj obveščata o ugotovitvah, položaju letalnika, ki krši zračni prostor, ter podatkih o njegovem letu, in če je sprejeta odločitev o uporabi sile za pristanek ali prestrezanje.
V primeru kršitve ZrP, ki ne predstavlja nevarnosti, služba območne kontrole zračnega prometa opozori letalnik na kršitev ZrP in zahteva letenje v skladu z načrtom leta.
Združeni operativni center SV ali pristojni poveljnik zavezništva lahko, če so izpolnjeni pogoji, določeni s to uredbo, izvedejo ukrep prestrezanja letalnika.
Poziv na prestrezanje oziroma prisilni pristanek letalniku, ki krši zračni prostor, se izda, če letalnik predstavlja grožnjo ali nevarnost za druge letalnike in ne sledi navodilom pristojne službe, da s kršitvijo preneha (Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015).
»Pri izvajanju nadzora zračnega prostora v miru se morajo pristojni vojaški organi in službe vzdržati uporabe orožja proti letalnikom, ki kršijo zračni prostor. Orožje se lahko uporabi le v primerih, v katerih zakon dopušča uporabo orožja vojaškim osebam in če pristojni vojaški organi in službe ne morejo odvrniti na drugačen način neposredne nevarnosti, ki jo povzroča letalnik, ki krši zračni prostor. Proti letalniku, ki krši zračni prostor in izvaja neposreden napad, zaradi katerega je ogroženo življenje večjega števila oseb, vojaško letalo uporabi orožje, da tak napad prepreči, vendar le po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za obrambo oz. drugega ministra, ki ga s sklepom pooblasti Vlada Republike Slovenije. Vojaška letala zavezniških držav se obravnavajo v času izvajanja nalog v zračnem prostoru Republike Slovenije in na območju Republike Slovenije kot letala Slovenske vojske.« (Uredba NZP 2006).
3.3 Varovanje zračnega prostora (Air policing)
Varovanje zračnega prostora obsega radarsko opazovanje in identifikacijo letalnikov. Po potrebi se kot pomoč pri identifikaciji uporabljajo tudi prestrezniška letala in helikopterji, katerih naloga je odkrivanje, nadziranje in prestrezanje letalnikov, za katera ne vemo, ali so prijateljskega ali sovražnega izvora in letijo v nacionalnem zračnem prostoru. Prestrezniška letala se lahko uporabljajo tudi v primeru nudenja pomoči vojaškim in civilnim letalnikom v
10
»Varovanje zračnega prostora je uporaba lovcev prestreznikov v miru, s ciljem ohraniti integriteto zavezniškega zračnega prostora. Izvaja se v zračnih prostorih držav članic. Gre za stalno nalogo mirnodobne strukture NATA, v katero članice prispevajo svoje zmogljivosti.«
(http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za- javnost/novica/nov/zavezniska-lovca-aktivirana-za-zavarovanje-slovenskega-zracnega-prostora).
4 CENTER ZA NADZOR IN KONTROLO ZRAČNEGA PROSTORA
Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora je enota, ki izvaja nadzor in kontrolo ZP in je vključena v NATO integriran sistem zračne obrambe (NATINADS – NATO Integrated Air Defense System), s čimer se zagotavlja suverenost ZPRS in integriteta zavezniškega zračnega prostora v miru, vojni in krizah. CNKZP je del 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, ta pa je podrejen Poveljstvu sil Slovenske vojske.
V NATO strukturi je CNKZP podrejen nadrejenemu poveljstvu CAOC (Combined Air Operations Center), ki mu posreduje podatke o zračni situaciji s svojega področja odgovornosti TPA (Track Production Area). S sosednjimi centri (Madžarska, Italija in Hrvaška) se podatki izmenjujejo prek sredstev za prenos podatkov.
Naloge CAOC so načrtovanje, nadziranje, koordiniranje in poročanje o zračnih operacijah v miru, krizi, vojni in raznih konfliktih (Interno gradivo CNKZP).
Vir: Internet slovenska vojska
Slika 1. CNKZP
12 Temeljne naloge CNKZP:
− detekcija ciljev v zračnem prostoru (prejemanje in združevanje vseh prejetih podatkov),
− opazovanje zračnega prostora,
− izdelovanje radarske slike,
− združevanje podatkov pridobljenih od radarja (obdelava radarskih podatkov iz radarjev, ki pripadajo 16. bataljonu za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ter radarski podatki, pridobljeni prek sosednjih centrov),
− pošiljanje in izmenjava podatkov s civilno kontrolo letenja,
− sledenje ciljev,
− koordinacija s civilno kontrolo letenja,
− ipd.
Bataljon ima v operativni uporabi dva radarska sistema dolgega dosega AN/TPS 70 in radarje kratkega dosega EL/M 2106 NG. En radar je nameščen na radarskem položaju Ljubljanski vrh, drugi pa na Ledinekovem Koglu na Pohorju.
Vir: PPT-predstavitev Enote za obdelavo radarskih podatkov – EORP, 16. BNZP
CNKZP-center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, poveljstvo, EORP-enota za obdelavo radarskih podatkov, EVOS-enota za vodenje oborožitvenih sistemov, RIS-EVOS-enota za vzdrževanje računalniško-informacijskih sistemov
Slika 2. Organizacijska struktura CNKZP 4.1 Delo CNKZP v miru
»V miru je CNKZP odgovoren za izdelavo slike situacije v ZP ter za nadzor v dodeljenem ZP.
V svoji sestavi ima usmerjevalce oborožitvenih sistemov, izdelovalce prepoznavne slike situacije v zračnem prostoru in druge strokovnjake za obvladovanje zračnega prostora. Velikost CNKZP je odvisna od občutljivosti in obsega območja, ki ga pokriva. Izvajati pa mora vse dejavnosti neprekinjeno 24 ur na dan, 365 dni v letu.« (Interno gradivo CNKZP).
»CNKZP je organ državnega pomena, element suverenosti države. V miru CNKZP zagotavlja neprekinjen nadzor nad celotnim dodeljenim območjem odgovornosti (Area of Responsibility – AOR) s ciljem proizvajanja slike situacije (Recognized Air Picture) v ZP in kontrole za hitro posredovanje (Quick Reaction Alert – QRA) lovcev prestreznikov. Integrirani sistem zračne obrambe (Zračna obramba – ZO) bo pridobival, ocenjeval in distribuiral informacije uporabnikom o zgodnjem opozarjanju in izvajal NZP ter varoval zračni prostor, s ciljem ohranitve integritete ZO zoper vsiljivce. Obenem bo odvračal vsakega potencialnega nasprotnika s svojo usposobljenostjo, razpoložljivostjo in tako upravičil svojo vlogo z angažiranjem potrebnih sil ob nastanku kriz in reševanju konfliktnih situacij.« (Interno gradivo CNKZP).
4.2 Delo CNKZP v kriznih razmerah
V kriznih razmerah so poveljujoči odgovorni za vse situacije in za zagotavljanje ustreznih usmeritev. Aktivirajo se lahko letala AWACS (Airborne Early Warning & Control System).
Z njihovo pomočjo se nadzorujejo območja vstopa v NATO ZP, s poudarkom na območja pričakovanih groženj. Zahteva se koordinacija z drugimi NATO in nacionalnimi viri informacij, s ciljem optimizacije delovanja, pokrivanja mrtvih kotov in izboljšanju radarske pokritosti (Interno gradivo CNKZP).
4.3 Delo CNKZP v vojni
CNKZP dobi od nadrejene enote nalogo neprekinjenega spremljanja in opazovanja radarske slike v prijateljskem, nevtralnem ali sovražnem območju, s ciljem najhitrejšega možnega zgodnjega opozarjanja na morebiten sovražnikov napad (Interno gradivo CNKZP).
14
5 RADAR
Besedo radar je prvič uporabila ameriška mornarica leta 1940 (Radio Detection and Ranging) in označuje dva namena: detekcijo in lokacijo.
Radar se uporablja za ugotavljanje prisotnosti raznih objektov in njihovega položaja. Novejši radarji omogočajo klasifikacijo ali identifikacijo cilja in celo izrisovanje slike terena iz satelita.
Princip delovanja radarja je v tem, da oddajnik pošlje v prostor radijski signal, ta pa se odbije od vsega, kar zadene (avtomobil, teren, morje, ladja, letalnik). Majhna količina te odbite energije se vrača v radijski sprejemnik, ki je navadno lociran zraven oddajnika.
V sprejemniku se signali ojačajo in obdelajo, nato pa se s pomočjo računalniške opreme elektronski signal procesira in izloči se lažni odboj (Clutter). Lažni odboj označuje vse lažne odboje (bregovi, zgradbe, morje, ptice …), ki motijo radarsko sliko (Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
Glavni sklopi radarskega sistema:
− oddajnik
− antenski sistem
− vrtljivi sistem
− sprejemnik
− procesor
− monitor
Vir: Internet SV
Slika 3. Primarni radar 5.1 Primarni radar
Tako imenovani radar 3D je vojaški tip radarja in nam omogoča določitev oddaljenosti, smeri in višine cilja.
Dobra lastnost primarnega radarja je prikaz trenutne in natančne slike vseh ciljev v zraku ter njihovo premikanje v samem dosegu radarja.
V veliko pomoč je kontrolorju letenja pri navigaciji in pri preprečevanju trkov.
Slaba stran primarnega radarja je velik vpliv vremenskih pojavov na elektromagnetno valovanje pri določenih valovnih dolžinah ter pri sprejemu povratnih odbojev od ciljev.
16
V Sloveniji imamo v uporabi dva primarna vojaška radarja GROUND MASTER 403 (Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
5.1.1 Radar GM 403
»Radar GM 403 je kompakten, visoko mobilen 3D-radarski sistem dolgega dosega. Sistem vključuje zelo zmogljiv primarni S-band radar (PSR), integriran z monopulznim sekundarnim radarjem. GM403 zagotavlja kakovostno detekcijo ciljev malih dimenzij, nizkih hitrosti in delujočih na majhnih višinah. Sistem odlično deluje v neugodnih vremenskih pogojih.
Tehnološki preboj pri GM403 predstavlja izredno velika hitrost procesiranja podatkov.«
(Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
Vir:
https://www.armyrecognition.com/france_french_army_military_equipment_uk/ground_master_gm_400_403_406_thales_ra ytheon_3d_air_defense_radar_technical_data_sheet_pictures.html
Slika 4. Radar GM 403
Namenjen je iskanju in uničevanju ciljev na razdalji do 470 km in do 30 km višine, v krogu 360 stopinj.
Sistem nam omogoča tridimenzionalne podatke o cilju (azimut, daljina in višina). Prav tako zagotavlja nadzor zračnega prostora, začetno detekcijo cilja, spremljanje ciljev in identifikacijo cilja (prijatelj/nasprotnik). Detektira nizko in visoko leteče zračne cilje.
Radarski sistem GM403 je standardni del opreme NATA, kar nam omogoča prenos radarske slike ciljev v zraku drugim članicam NATA (Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403).
Osnovni tehnični podatki:
Maksimalna Razdalja: do 470 km
Višina: 30 km
Minimalna razdalja pri detekciji: 5 km
IFF-način delovanja (MODE1/2/3/C, MODE 4, MODE S)
Hitro vrtenje antene (šest sekund na obrat oziroma deset obratov v minuti) Dopplerjev način delovanja
Temperatura pri operativnem delovanju: od –40 ºC do +50 ºC Maksimalni veter pri operativnem delovanju: 120 km/h Natančnost:
− višina 600 m na razdalji 185,2 km
− kot 0,3º
− razdalja 50 m
Vir: PPT-predstavitev NATO struktura, 16. BNZP
Slika 5. Lokacije radarskih položajev 16. BNZP z radarskimi sredstvi
18 5.1.2 Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG
Vir: lasten vir
Slika 6. Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG na prevoznem sredstvu
»Sistem EL/M 2106 NG je nadgraditev sistema EL/M 2106 HEE in je izdelan ob uporabi vrhunske tehnologije, kot sta digitalna obdelava signalov in obdelava z zaznavanjem premičnih ciljev. V instrumentalnem dosegu zaznavanja 60 km prepozna širok nabor letečih platform, kot so letala, lebdeči helikopterji in ultralahka letala, ki letijo z nizkimi hitrostmi.
Radar je projektiran za samodejno zaznavanje nizkoletečih ciljev z visoko uspešnostjo odkrivanja ter omogoča postavitev na poljubnem terenu in uporabo v neugodnih pogojih, kot sta močno deževje in velik vpliv motenj.«
»Radar lahko služi kot zgodnje opozorilo, lahko pa tudi usmerja protiletalska orožja.
Uporabljamo ga kot dopolnilo večjim radarjem in na mestih, kjer ni drugega radarskega pokrivanja. Radar se zlasti odlikuje pri odkrivanju nizkoletečih ciljev v prisotnosti močnih odbojev od okoliškega terena.« (IAI ELTA, EL/M 2106 NG Priročnik za uporabo, 2007).
Taktično-tehnični podatki:
Doseg zaznavanja: 60 km
Vrsta ciljev: letalniki, helikopterji, tudi brezpilotni letalniki, pod pogojem, da so narejeni iz aluminija in imajo velikost najmanj 1 m2 (v Sloveniji jih nimamo)
Doseg zaznavanja lebdečih helikopterjev: do 25 km, glede na vrsto helikopterja Natančnost odčitavanja dosega: 30 m
Najnižja hitrost cilja: od 10 m/s oz. 30 km/h, določi operater Radarsko višinsko pokrivanje: 6 km
Sledenje med iskanjem: sočasno 60 ciljev
Skupna masa sistema: 320 kg Vršna moč: 400 W
Število kanalov: 17 Moč: 750 W
Hitrost vetra – najvišja: 120 km/h pri 7,5 vrt/min
Vir: lasten vir
20
− anteni z nosilcem in stojalom,
− oddajno-sprejemna enota,
− krmilna enota z zaslonom,
− centralna enota (IAI ELTA, EL/M 2106 NG Priročnik za uporabo, 2007).
5.2 Sekundarni radar
Sekundarni radar (SSR) ni pravi radarski sistem, saj gre za sistem, ki je namenjen komunikaciji z letalnikom. Govorimo o dvostranskem komunikacijskem sistemu med interrogatorjem, ki je
Sekundarni radar (SSR) ni pravi radarski sistem, saj gre za sistem, ki je namenjen komunikaciji z letalnikom. Govorimo o dvostranskem komunikacijskem sistemu med interrogatorjem, ki je