Sekundarni radar (SSR) ni pravi radarski sistem, saj gre za sistem, ki je namenjen komunikaciji z letalnikom. Govorimo o dvostranskem komunikacijskem sistemu med interrogatorjem, ki je na zemlji, in transponderjem nameščenim v letalniku, ki avtomatsko odgovarja. Interrogator pošlje kodiran radarski signal in je kot vprašanje: »Kdo si?« in »Na kakšni višini si?«, transponder pa v primeru, ko gre za prijateljski letalnik, odgovori s signalom v kodirani obliki, ki vsebuje podatek o identifikaciji, MODE 1, 2, 3 ali MODE C.
Interrogacijska sporočila so oddana na frekvenci 1030 MHz, letalnik pa odgovarja na frekvenci 1090 MHz.
Sistem sekundarnega radarja je bil razvit z namenom preprečiti pomanjkljivosti primarnega radarja. Poglavitna razlika med primarnim in sekundarnim radarjem je, da se primarni radar uporablja samo za vojaške namene, medtem ko se sekundarni radar uporablja za civilne namene, in sicer zato, ker primarni radar zazna vse, kar se premika v njegovem dosegu z določeno hitrostjo (avtomobili po avtocesti, športna letala …), sekundarni pa dobiva točne podatke o letalniku iz njegovega transponderja (Interno gradivo CNKZP).
6 KRŠITVE IN INCIDENTI V ZRAČNEM PROSTORU
Zračni prostor Republike Slovenije je nedotakljiv. Do kršitve pride, če tuj letalnik:
− brez dovoljenja pristojnih organov vstopi ali izstopi v/iz zračnega prostora RS;
− ne upošteva določenega mejnega koridorja;
− se ne drži določene zračne poti;
− leti nad nevarno, omejeno ali prepovedano cono,
− leti v nasprotju s pogoji, ki so določeni v odobritvi za polet (Pravilnik o letenju vojaških letalnikov).
Poglavje je povzeto po Uradnem listu RS, ŠT. 82/09. Letenje tujih letalnikov brez odobritve pristojnega organa predstavlja kršitev ZrP.
Letalnik lahko vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS po koridorju, ki je določen z načrtom leta. V primeru slabih vremenskih razmer, nevarnosti, pri reševanju ipd., lahko zaprosi pristojni organ za preusmeritev leta izven poti.
V primeru kršitve zračnega prostora se aktivirajo ustrezni vojaški postopki na način, ki ga predpisuje Vlada Republike Slovenije.
Za preprečevanje kršitev poznamo naslednje ukrepe:
− opozorilo po radijski zvezi,
− izvedba upravno strokovnih postopkov, ki so predpisani (o letalstvu, carini, nadzoru državne meje),
− prestrezanje: identifikacija, navigacijska pomoč, prisilni pristanek, sestrelitev.
Dogodek, ko letalnik ogroža varnost zračnega prometa in ni posledica ogrožanja nesreča se obravnava kot incident. Poznamo šest vrst incidentov:
1. Neidentificiran ali vojaški letalnik, ki ni last zveze NATO, vstopi v slovenski zračni prostor.
2. Civilni letalnik ali NATO vojaško letalo vstopi v ZP države, ki ni članica NATA, brez dovoljenj.
3. Renegade situacija: v tem primeru gre za ugrabljen civilni letalnik, ki ga lahko ugrabitelj uporabi v sovražne namene. Letalnik lahko na več načinov naznani, da je ugrabljen:
22
− če letalnik oddaja MODE 3A 7700 (7700-koda za splošno nevarnost) in po 60 sekundah začne oddajati MODE 3A 7500;
− če se pilot po zvezi javi civilni kontroli letenja in pove, da je letalnik v rokah ugrabitelja ter navede njegove zahteve.
Da gre za Renegade situacijo, nam morajo biti poznani trije podatki:
− da gre za civilni letalnik,
− ali gre za dogajanje v nacionalnem ZP,
− letalnik ne leti v skladu z načrtom leta oziroma se ne drži načrta leta.
Poznamo tri stopnje Renegade:
Domnevni ubežnik (Suspected Renegade)
Gre za civilni letalnik ali za ugrabljen letalnik z neznanimi nameni, ki izpolnjuje dva ali več pogojev:
− ne leti v skladu z načrtom leta (Flight Plan),
− ne upošteva navodil, ki so mu podana s strani civilne kontrole letenja,
− letalnik ne oddaja MODE 3,
− kontrola letenja potrdi izgubo zveze,
− posadka ne uporablja standardne frazeologije (sprememba tona glasu, jezika ipd.),
− pogovor po zvezi, ki nima nobene povezave z letalsko frazeologijo (politika, vera …) (NATO Towards the Challenge of a Contemporary World 2013).
Verjetni ubežnik (Probable Renegade)
Da je letalo verjetni ubežnik, kažejo naslednji podatki:
− situacija, iz katere je jasno razvidno, da gre za ugrabljeno letalo,
− ugrabljen letalnik, ki ne sledi navodilom ATC (Air Traffic Control) za vrnitev na odobren FP (Flight Plan),
− ugrabljen letalnik, ki zavrača pomoč oziroma poskuse po posredovanju
− (NATO Towards the Challenge of a Contemporary World 2013).
Potrjen ubežnik (Confirmed Renegade)
Vse informacije, ki brez dvoma kažejo na to, da je letalnik uporabljen kot orožje v rokah teroristov in da se bo uporabil za uničevanje infrastrukture.
4. 7600 Klic v sili
Ko začne letalnik oddajati MODE 3A 7600, pomeni, da ima težave z radijsko zvezo. V primeru, ko pilot lahko sprejema navodila od KZPS, ne more pa odgovarjati, začne z manevrom zavijanja v desno, če ne more ne oddajati ne sprejemati, pa začne z manevrom zavijanja v levo.
5. 7700 klic v sili
Signal 7700 predstavlja splošne težave na letalniku. Lahko gre za okvaro motorja, odtekanje goriva, težave zračnim tlakom ipd.
6. Prekinjena komunikacija (Commloss)
O prekinjeni komunikaciji govorimo takrat, kadar je prekinjena vsakršna komunikacija med letalnikom in civilno kontrolo letenja, vendar pa letalnik še vedno leti v skladu z načrtom leta in se drži rute.
V primeru incidenta ali vaje je v CNKZP glavni kontrolor (Master Controller) odgovoren za nemoteno delovanje sistema ter zagotavljanje suverenosti zračnega prostora v skladu s pravili delovanja in standardnimi operativnimi postopki. Skrbi za alarmiranje posadk in koordinira delo z ekipo, civilno kontrolo letenja ter sosednjimi centri.
Kontrolor za vodenje oborožitvenih sistemov (Weapons Controller) je zadolžen za vzdrževanje radijske zveze s prestrezniškimi letalniki, ki so mu bili dodeljeni, ter jih po navodilih usmerja.
Naloge, za katere je odgovoren kontrolor za vodenje oborožitvenih sistemov, so:
− zagotavlja natančno informacijo o statusih letalnikov,
− spremlja letalske baze, kjer so nastanjeni njemu dodeljeni letalniki,
− izvaja prevzem oziroma predajo letalnikov z drugimi kontrolorji,
− skrbi za varnost leta,
− vodi misije njemu dodeljenih letalnikov in pravočasno ukrepa v primeru nesreč, poškodb ali sestrelitev ipd. (NATO Towards the Challenge of a Contemporary World 2013).