Poglavje je povzeto po priročniku aeronavtičnih informacij AIP. Pravila določajo, da se
24
ali nevarnih območij ali ga preusmeriti na določeno letališče na pristanek, se vsi podatki letalniku, ko je vzpostavljena zveza, posredujejo s komunikacijsko-navigacijskimi sredstvi.
Vizualna identifikacija se izvaja podnevi ob dobri vidljivosti ali pa ob pomoči drugega letalnika.
Podatki, ki jih lahko dobimo, so: tip letalnika, registracija letalnika ter nacionalna pripadnost.
Pri civilnem letalniku si lahko s pomočjo logotipa družbe pomagamo pri identifikaciji. V primeru zmanjšane vidljivosti in ponoči se uporablja opazovalna luč, ki je na prestrezniku.
Razlogi, zaradi katerih lahko pride do prestrezanja:
Do prestrezanja civilnih letalnikov lahko pride v primeru, ko:
− državne, vojaške in civilne oblasti ne morejo pozitivno identificirati letalnika,
− je očitno, da bo letalnik vstopil v omejen ali prepovedan zračni prostor brez odobritve,
− se letalnik zaradi neznanega razloga ne drži smeri, ki je bila predvidena,
− se sumi, da letalnik nelegalno prevaža ljudi ali tovor,
− letalnik, ki vstopi v zračni prostor, ne upošteva navodil, da zapusti zračni prostor oziroma da pristane,
− letalnik vstopi v zračni prostor na drugi vstopni točki, kot je predvideno v načrtu leta.
Načini odpravljanja ali zmanjšanja možnosti prestrezanja
− Pomembno je, da se oblasti maksimalno potrudijo pri identifikaciji civilnega letalnika, kar pomeni, da mora biti vzpostavljena zanesljiva komunikacija med letalnikom in kontrolo zračnega prometa ter med kontrolo zračnega prometa in kontrolo prestrezanja.
− V publikacijah z letalskimi informacijami mora biti razvidno oziroma objavljeno, katera območja so prepovedana oziroma omejena za letenje civilnih letalnikov ter posledice v primeru, če pride do kršenja.
− Večji poudarek na navigacijskih sredstvih, ki lahko civilnim letalnikom omogočijo varno izogibanje prepovedanim conam.
− Pravočasna predložitev načrta leta, vzdrževanje komunikacije med kontrolo zračnega prometa in letalnikom, posredovanje položaja letalnika in sporočil navigacijskih služb.
Država mora zagotoviti:
− Da piloti civilnih letalnikov poznajo in uporabijo dogovorjene vizualne signale in da se zavedajo svojih dejanj in posledice.
− Da piloti poskrbijo za komunikacijo na določeni frekvenci ter da poznajo postopke in signale pri prestrezanju.
− Da v primeru, ko civilni letalnik razglasi izredno stanje zaradi ugrabitve ali tehničnih težav, pilot prestreznika pozna oziroma se zaveda lastnosti civilnega letalnika in resnosti situacije.
− Da so navodila, ki so izdana s strani kontrole letenja, prestrezniku jasna, razločna in nedvoumna.
Aktivnosti pri prestrezanju
Prestrezniško letalo ali helikopter (Interceptor) se po določenih postopkih približa prestreženemu letalniku, vendar ne bolj, kot je to nujno potrebno za izvajanje naloge. Pri tem se izogiba manevrom, ki lahko ogrožajo varnost prestreženega letalnika, kot tudi prestreznika.
Način izvajanja naloge:
Identifikacija:
Glavna naloga prestreznika je, da vizualno ali s pomočjo elektronskih naprav identificira neznan letalnik. Za identifikacijo sta dve možnosti:
− VID, kjer pilot prestreznika opazuje aktivnosti pilota v prestreženem letalniku in poskuša vzpostaviti govorno komunikacijo s pilotom prestreženega letalnika preko radijskih naprav.
− SHADOW, v primerih, ko gre za ugrabljen letalnik, možnost bombe na krovu ipd., se izvede
prestrezanje z namenom, da prestreznika potniki in posadka letalnika ne vidijo.
Intervencija:
Pri intervenciji želimo preusmeriti prestrežen letalnik iz trenutne zračne poti. Posadka prestreznika lahko zahteva FORCE TO LAND (pristanek na odobrenem letališču), če gre za kršitev ZPRS, lahko prestreznik zahteva FORCE TO LEAVE (letalnik pospremi v zračni prostor države, iz katere je priletel v ZPRS). V primeru neupoštevanja ukazov pilota prestreznika lahko nadrejeni ukaže WARNING BURST (opozorilni strel s strelivom z označevalnimi naboji).
Sestrelitev
Sestrelitev lahko izvede prestreznik samo v primeru samoobrambe oziroma, če:
26
− spušča padalce,
− napada enote NATA, civilne letalnike … Okoliščine, ki izključujejo sestrelitev, so:
− človeška ali tehnična napaka,
− če je pilot letalnika v stiski,
− bližina drugih letalnikov, ki bi lahko bili poškodovani,
− težave pri identifikaciji.
Prestrezanje letalnika poteka v treh fazah I. FAZA
Prestreznik (Interceptor) se mora civilnemu letalniku približati od zadaj. Postaviti se mora v položaj, ki je na levi strani civilnega letalnika, tako da ga opazijo v pilotski kabini civilnega letalnika. Če so meteorološki pogoji slabi, se lahko prestreznik postavi na desno stran letalnika.
Pilot prestreznika mora biti v stalnem vizualnem kontaktu (vendar ne bližje od 300 m) s pilotom civilnega letalnika. Drugi prestreznik se postavi v položaj nad prestrezanim letalnikom. Ko se položaj in hitrost letalnikov uskladita sledi druga faza.
II. FAZA
Prestreznik se letalniku počasi približuje ter vzpostavi identifikacijo. Drugo prestrezniško letalo ohranja razdaljo večjo od 300 m. S svojo prisotnostjo ne sme povzročati vznemirjenja in panike med potniki ter letalskim osebjem. Posadka prestreznika izdela fotografijo, če je le to možno, in pridobi čim več podatkov o prestreženem letalu. Po končani identifikaciji se prestrezniški letali umakneta.
III. FAZA
Prestreznika se po ugotovljeni identifikaciji v rahlem spuščanju umakneta od letala.
Vir: Aeronautical Information Manual, str. 5-6-2
Slika 8. Prestrezanje letala
Signale pri prestrezanju je treba ponavljati toliko časa, da jih pilot civilnega letalnika opazi in nanje odgovori, kar lahko traja tudi do nekaj minut. Ponoči ali ob slabši vidljivosti se uporablja rafal s svetlobnimi naboji.
28
Prestrezanje letalnika s helikopterjem (Priročnik aeronavtičnih informacij, str. 5-6-5)
I. FAZA
V prvi fazi se lahko helikopter približa letalniku iz vseh smeri. Za bolj natančno identifikacijo in signalizacijo bi se moral približati od zadaj. V večini primerov pa se približa po levi strani prestreženega letalnika. Varnostna razdalja med helikopterjem in prestreženim letalnikom se mora vzdrževati ves čas.
II. FAZA
V drugi fazi se helikopter počasi in nadzorovano približa letalniku in vzdržuje takšno varnostno razdaljo, da mu omogoča pozitivno identifikacijo in zbiranje vseh potrebnih informacij. Pilot prestreženega letalnika lahko pričakuje helikopter prestreznik na njegovi levi bočni strani rahlo naprej, tako da lahko pilota vzpostavita vizualni kontakt. Za komuniciranje se lahko uporabijo vizualne signalne naprave, ni nujno, da so to utripajoče luči oziroma table, ali radijske zveze, če to ni mogoče, se uporabijo signali, ki so določeni po ICAO-standardih.
III. FAZA
V tretji fazi se prestreznik varno umakne. Če je bilo pilotu prestreženega letalnika naročeno, da mora slediti prestrezniku, mora biti ta pozoren, da ne leti neposredno za helikopterjem, to pa zato, da pilot helikopterja ne izgubi vizualnega stika s prestreženim letalnikom in da se ohrani varnostna razdalja
Vir: https://www.faa.gov/air_traffic/publications/media/aim.pdf
Slika 9. Prestrezanje letalnika s helikopterjem
7 NAČRT LETA (FLIGHT PLAN)
Načrt leta je obrazec, ki ga izpolni pilot ali dispečer. Za vsak posamezni let se mora podati najava leta. Načrt letenja je treba predložiti:
− za vse lete, ki zapuščajo ali vstopajo v ZPRS;
− kateri koli let po pravilih za IFR – instrumentalna pravila letenja;
− za vse lete, ki priletijo ali vzletijo na kontroliranem letališču;
− za vse nočne lete;
− za vse lete znotraj prepovedanih con ipd.
Načrta leta ni treba predložiti v primeru:
− izvajanja letov za humanitarne in zdravstvene namene;
− letov letalnika za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
− ko gre za iskanje in reševanje (AIM, str. 5-1-46).
Vir: AIM str. 5-1-46 (december, 2015) (posodobljeno november, 2016)
Slika 10. Načrt leta (Flight plan)
30
8 LINIJA VODENJA IN POVELJEVANJA V SLOVENSKEM NADZORU IN KONTROLI ZRAČNEGA PROSTORA
Način varovanja zračnega prostora je določen z Uredbo vlade o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora. Pojem nadzor zračnega prostora v uredbi obsega nadzor zračnega prostora, ki ga izvaja CNKZP, ter obrambo zračnega prostora, ki jo zagotavljajo ostale enote Slovenske vojske in letalniki zavezništva v skladu s predpisi.
V primeru grožnje vojaškega letalnika, da zahtevo za sestrelitev pooblaščena oseba iz skupnega operativnega centra zračne obrambe NATA (CAOC). V primeru, ko gre za civilni letalnik, pa se odločitev prenese na nacionalni pooblaščeni organ (MORS).
Vodenje letalnikov pri prestrezanju oziroma v primeru prisilnega pristanka izvaja CNKZP SV na podlagi standardnih postopkov (Allied Joint Doctrine, 2010).
8.1 Predpisi NATA za nadzor in kontrolo zračnega prostora v zračnem prostoru NATA