Signale pri prestrezanju je treba ponavljati toliko časa, da jih pilot civilnega letalnika opazi in nanje odgovori, kar lahko traja tudi do nekaj minut. Ponoči ali ob slabši vidljivosti se uporablja rafal s svetlobnimi naboji.
28
Prestrezanje letalnika s helikopterjem (Priročnik aeronavtičnih informacij, str. 5-6-5)
I. FAZA
V prvi fazi se lahko helikopter približa letalniku iz vseh smeri. Za bolj natančno identifikacijo in signalizacijo bi se moral približati od zadaj. V večini primerov pa se približa po levi strani prestreženega letalnika. Varnostna razdalja med helikopterjem in prestreženim letalnikom se mora vzdrževati ves čas.
II. FAZA
V drugi fazi se helikopter počasi in nadzorovano približa letalniku in vzdržuje takšno varnostno razdaljo, da mu omogoča pozitivno identifikacijo in zbiranje vseh potrebnih informacij. Pilot prestreženega letalnika lahko pričakuje helikopter prestreznik na njegovi levi bočni strani rahlo naprej, tako da lahko pilota vzpostavita vizualni kontakt. Za komuniciranje se lahko uporabijo vizualne signalne naprave, ni nujno, da so to utripajoče luči oziroma table, ali radijske zveze, če to ni mogoče, se uporabijo signali, ki so določeni po ICAO-standardih.
III. FAZA
V tretji fazi se prestreznik varno umakne. Če je bilo pilotu prestreženega letalnika naročeno, da mora slediti prestrezniku, mora biti ta pozoren, da ne leti neposredno za helikopterjem, to pa zato, da pilot helikopterja ne izgubi vizualnega stika s prestreženim letalnikom in da se ohrani varnostna razdalja
Vir: https://www.faa.gov/air_traffic/publications/media/aim.pdf
Slika 9. Prestrezanje letalnika s helikopterjem
7 NAČRT LETA (FLIGHT PLAN)
Načrt leta je obrazec, ki ga izpolni pilot ali dispečer. Za vsak posamezni let se mora podati najava leta. Načrt letenja je treba predložiti:
− za vse lete, ki zapuščajo ali vstopajo v ZPRS;
− kateri koli let po pravilih za IFR – instrumentalna pravila letenja;
− za vse lete, ki priletijo ali vzletijo na kontroliranem letališču;
− za vse nočne lete;
− za vse lete znotraj prepovedanih con ipd.
Načrta leta ni treba predložiti v primeru:
− izvajanja letov za humanitarne in zdravstvene namene;
− letov letalnika za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
− ko gre za iskanje in reševanje (AIM, str. 5-1-46).
Vir: AIM str. 5-1-46 (december, 2015) (posodobljeno november, 2016)
Slika 10. Načrt leta (Flight plan)
30
8 LINIJA VODENJA IN POVELJEVANJA V SLOVENSKEM NADZORU IN KONTROLI ZRAČNEGA PROSTORA
Način varovanja zračnega prostora je določen z Uredbo vlade o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora. Pojem nadzor zračnega prostora v uredbi obsega nadzor zračnega prostora, ki ga izvaja CNKZP, ter obrambo zračnega prostora, ki jo zagotavljajo ostale enote Slovenske vojske in letalniki zavezništva v skladu s predpisi.
V primeru grožnje vojaškega letalnika, da zahtevo za sestrelitev pooblaščena oseba iz skupnega operativnega centra zračne obrambe NATA (CAOC). V primeru, ko gre za civilni letalnik, pa se odločitev prenese na nacionalni pooblaščeni organ (MORS).
Vodenje letalnikov pri prestrezanju oziroma v primeru prisilnega pristanka izvaja CNKZP SV na podlagi standardnih postopkov (Allied Joint Doctrine, 2010).
8.1 Predpisi NATA za nadzor in kontrolo zračnega prostora v zračnem prostoru NATA NATO (North Atlantic Treaty Organization)
NATO je obrambno-varnostna organizacija, njene temeljne naloge so:
− obramba zveze NATO;
− napad na eno članico je napad na vse;
− kolektivna obramba;
− obstoj konvencionalnih in jedrskih sil.
Osnovni cilj NATA je varovati varnost in svobodo vseh članic z vojaškimi in političnimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo. Glavno načelo zavezništva je zavezanost medsebojnemu sodelovanju, ki temelji na nedeljivi varnosti članic. Članice v NATU ohranjajo svojo politično suverenost, samostojnost ter suverenost na področju oboroženih sil.
Organizacijska struktura je ločena na politično in vojaško vejo.
NATINADS (integriran sistem zračne obrambe) je temelj obrambe zavezništva in integritete zračnega prostora držav zveze NATO ter združuje nacionalne sisteme ZO evropskega dela NATA v celovit sistem. NATINADS sistem povezuje:
− sistem za nadzor in kontrolo zračnega prostora (air surveillance and control system),
− sistem zračnega poveljevanja in kontrole (air command and control system),
− nacionalne oborožitvene sisteme ZO, ki so pod kontrolo vrhovnega poveljnika NATA.
8.2 Doktrina integriranega nadzora in kontrole zračnega prostora
Doktrina integriranega nadzora in kontrole zračnega prostora (Doctrine for Joint Airspace Control) je osnovni dokument, ki predstavlja usmeritve za sile NATO in za vse ostale, ki sodelujejo z njim. V njem so opredeljeni postopki, ki so potrebni za prilagoditev NATA ali nacionalnih potreb in zmožnosti za izvajanje kontrole zračnega prostora.
Doktrina ne omejuje odgovornosti in avtoritete nacionalnih poveljnikov, predstavlja namreč koncepte kontrole in poveljevanja ter dokumente, ki bi čim bolj uskladili elemente poveljevanja in kontrole med državami članicami po enotnih NATO-standardih.
8.3 Navodilo za ureditev zračnega prostora
Kontrolna oblast za zračni prostor izda navodilo za ureditev zračnega prostora z odobritvijo poveljnika združenih sil. V dokumentu so opredeljene cone, ki se uporabljajo pri kontroli zračnega prostora, ter postopki za sistem nadzora in kontrole ZrP.
8.4 Povelje za ureditev zračnega prostora
Za ureditev zračnega prostora je odgovoren CAOC. Povelje za ureditev zračnega prostora se po čim krajši poti in po liniji vodenja ter poveljevanja izda pet ur, preden se začne uporabljati.
V tem času imajo enote čas, da razberejo in se pripravijo na naloge, ki so izdane v povelju. Od pravočasnega posredovanja informacij uporabnikom je odvisna učinkovitost nadzora zračnega prostora.
To je zelo pomembno predvsem za enote, ki imajo na razpolago oborožitvene sisteme. Ko dobi enota povelje za ureditev zračnega prostora, mora potrditi sprejem in obvestiti nadrejeno enoto.
8.5 Lokalni operativni postopki
Navodila za usklajevanje in vodenje operacij v območju odgovornosti CRC vsebuje dokument LOP, kjer so opredeljeni tudi postopki in merila za zaposlene v CRC. Za vsak CRC ga predpisuje nadrejen CAOC.
8.6 Tehnični sporazum (Technical Arrangement)
Tehnični sporazum je stopil v veljavo 1. 11. 2007. Njegov namen je definirati in usklajevati postopke med:
32
− kontrolo zračnega prometa,
− agencijami za vodenje in kontrolo zračnega prometa ter
− letalskimi službami.
Ti postopki predstavljajo dodatek k načelom in pravilom, ki sta jih določili ICAO (Mednarodna organizacija za civilno letalstvo) ter EUROCONTROL (Agencija evropske organizacije za varnost zračne plovbe ter nacionalni dokumenti).
8.6.1 Operativni status (Operational status)
»Obe strani bosta obveščali druga drugo o morebitnih spremembah operativnega statusa zvez in navigacijskih pripomočkov, ki lahko vplivajo na postopke, določene v sporazumu. Odločitev za izdajanje ukaza o preusmeritvi smeri leta, spremljanju, opozorilnem strelu, prisilnem pristanku in bojnem delovanju nad zračnim prostorom Republike Slovenije je v rokah poveljnika zračne obrambe. Te pristojnosti veljajo v primeru neposredne vojaške grožnje.
V primeru pobega je pristojnost ukrepanja v rokah pristojne službe, ki jo določi MORS.
Uporaba sile pa je določena z bilateralno pogodbo med Slovenijo in državo, ki izvaja nadzor zračnega prostora nad njenim ozemljem.« (Tehnical arrangement between Republic of Slovenia and NATO, 2007).
8.6.2 Vrste letov NATO za potrebe air policinga (Nato air policing flight)
»Air policing leti so namenjeni prestrezanju in identifikaciji drugih letal za namene ohranjanja suverenosti zračnega prostora nad Slovenijo. Ti leti so opravljeni v koordinaciji s CAOC5.
Sprememba iz enega tipa v drugega se lahko zgodi kadarkoli. Tako se lahko ALPHA leti spremenijo v TANGO lete in obratno.« (Mrlak, 2008).
− Varnostni leti – Security flights (Alpha scramble)
»Sproži se jih, ko pride do neposredne nacionalne nevarnosti ali zagotovitve celovitosti zračnega prostora. ALPHA leti se lahko razlikujejo od leta do leta in zagotavljajo podporo letalnikom v stiski. V slovenskem zračnem prostoru imajo prednost pred ostalimi letalniki, razen v primerih, ko ima letalnik:
1. razglašeno nujno stanje ali 2. letalu grozi nezakonita grožnja.
ALPHA leti so lahko opravljeni tako v IMC (instrumentalne meteorološke razmere) kot tudi v VMC (vizualne meteorološke razmere) pogojih. Ko se izvajajo ALPHA leti, tudi ni potrebno predhodno oddajanje načrta leta.« (Mrlak, 2008).
− Vadbeni leti (TANGO Scramble)
»Opravljajo se z namero, da ohranjajo učinkovitost sistema air policinga. V slovenskem zračnem prostoru imajo prednost pred vsemi leti splošnega letalstva ter namenskimi leti, razen v primerih, ko:
1) ima letalnik razglašeno nujno stanje, 2) je letalnik ogroženo z nezakonito grožnjo, 3) se opravljajo ALPHA leti.« (Mrlak, 2008).
− Leti namenjeni urjenju (training flights)
»Ti leti so za namene air policinga izvedeni s strani kontrole zračne obrambe.«
− Postopek v primeru izrednega dogodka
» V primeru, da vojaško letalo razglasi izredne razmere, je treba izvesti naslednje postopke:
1. V času izrednega dogodka mora biti transponder na letalu nastavljen na kodo 7700.
2. Vojaško letalo bo razglasilo izredni dogodek ter njegove namere.
3. Civilna kontrola letenja bo obvestila vojaške oblasti o razglasitvi izrednih razmer letala ter njegovih namenih.
4. Letalo bo upoštevalo navodila civilne kontrole letenja.
V primeru, da je ob razglasitvi izrednih razmer letalo delalo po navodilih vojaške kontrole letenja, ta obvesti civilno kontrolo letenja o razglasitvi izrednih razmer, njegovih namenih, ter pristojnosti prepusti civilni kontroli letenja.« (Mrlak, 2008).
− Iskanje in reševanje (SAR)
»Znotraj svojega območja ima Slovenija obveznost, da sama poskrbi za primere SAR (Search
34
razmer, bo zaprosila za pomoč iz tujine. Posredovanje tujih sil pri operacijah SAR bo vedno potekalo preko območne kontrole letenja. Potekala bo tudi koordinacija med frekvencami U/V/HF za sprotno zavedanje situacije med vsemi vpletenimi. Uporabi se lahko tudi frekvenca UHF 282.200 MHz, ki je NATO kombinirana frekvenca in se uporablja v bojnih situacijah za podporo SAR. Ne sme pa se je uporabljati za namene usposabljanja.« (Mrlak, 2008).
− Letalske nesreče
»Vsako letalsko nesrečo, ki se zgodi v zračnem prostoru RS med leti air policinga, bo v skladu s tem sporazumom raziskala komisija za letalske nesreče.« (Mrlak, 2008).
− Nadzvočno letenje
Nadzvočno letenje se lahko izvaja v naslednjih primerih:
1. Nadzvočne oziroma vadbene polete v slovenskem zračnem prostoru mora predhodno odobriti vlada Republike Slovenije.
2. Za vadbene lete se nadzvočno letenje lahko izvaja glede na taktično situacijo. Center za kontrolo in nadzor mora natančno beležiti vse nadzvočne polete.
3. V primeru, da je nadzvočen polet nujen zaradi potreb prestrezanja, je letalniku dovoljeno leteti nadzvočno na višini nad 10.000 čevlji AGL. NATO kontrola mora o tem dejanju takoj obvestiti civilno kontrolo letenja v Ljubljani.
4. Vse spremembe Slovenskih nacionalnih predpisov ali trajno odpoved predpisov je treba sporočiti NATO kontroli.
8.7 Območje varovanja zračnega prostora
Zračni prostor je razdeljen na razrede in se razteza nad določenim območjem, kjer se začne in konča z neko višino. Razrede ter njihove lastnosti je opredelila ICAO. Air policing se izvaja na vseh višinah in v vseh razredih zračnega prostora (Tehnical arrangement between Republic of Slovenia and NATO, 2007).
8.8 Upravljanje ZP v vojni in kriznih razmerah
Upravljanje zračnega prostora je z vojaškega vidika pomemben dejavnik, ki mora vsebovati vse potrebne informacije, pravilne odločitve, postopke za vodenje in prepoznavanje letalnikov ter organizacijska sredstva, ki so pomembna za zagotavljanje učinkovite zračne operacije.
Vzpostavljanje con bojnega delovanja in identifikacije ter smeri nebojnega zračnega prometa mora biti urejeno tako, da omogoča najučinkovitejšo uporabo virov obrambnega protizračnega delovanja.
Namen ureditve zračnega prostora je povečati učinkovitost vojaških operacij, pri katerih bi kopenske, zračne in pomorske sile delovale v združenem in prilagodljivem načinu delovanja s
čim manjšim tveganjem in medsebojnim oviranjem
(http://www.sos112.si/slo/tdocs/krizne_razmere.pdf).
Pri vodenju zračnega prometa in upravljanju zračnega prostora v času vojne in v kriznih razmerah, tako kot je to opredeljeno v NATO priročniku za krizno delovanje, ni nujno, da se prevzamejo funkcije, ki jih opravljata KZPS in ARSO, ampak je treba zagotoviti predvsem nadzor nad delovanjem NSZP (navigacijske službe zračnega prometa).
V priročniku so opredeljene tri stopnje ukrepov:
– na prvi stopnji so priprave za nadzor nad letalsko informacijsko službo, službo zračnega prometa, nadzor meteoroloških podatkov in nazor nad vojaško kontrolo zračnega prometa;
– za drugo stopnjo je predviden delni nadzor nad letalsko informacijsko službo;
– na tretji stopnji ukrepov je predviden popoln nadzor nad:
• letalsko informacijsko službo,
• vzpostavitvijo vojaške kontrole zračnega prometa in
• izvajanjem nadzora nad meteorološkimi podatki.
Za izvedbo teh ukrepov je pomembno, da so postopki za usklajevanje dejavnosti točno določeni ter da so vzpostavljene vse potrebne povezave za nemoteno pošiljanje podatkov in poveljevanje.
Tako bo zagotovljeno neprekinjeno delovanje. Določene funkcije bodo v zmanjšanem obsegu še naprej v pristojnosti KZPS in ARSO (http://www.sos112.si/slo/tdocs/krizne_razmere.pdf).
Kontrolorji civilnega zračnega prometa ne bodo več opravljali del, ki so povezana z vojaškim letalstvom, v kriznih razmerah pa bodo lahko vodili zračni promet v posebej določenih območjih.
36
9 ZAKLJUČEK
Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije in Civilna kontrola letenja s stalnim nadzorom izkazujeta suverenost nad ozemljem Republike Slovenije. Postopki, ki se izvajajo ob kršitvah zračnega prostora, so striktno določeni. V diplomski nalogi so opisani izredni dogodki, do katerih lahko pride, njihove značilnosti in pravila, s katerimi klasificiramo stopnjo ogroženosti.
V primeru incidenta si CNKZP izmenjuje podatke s sosednjimi centri, kar omogoča večjo pokritost zračnega prostora, hitrejše obveščanje o izrednih dogodkih ter ukrepanje, saj moramo glede na to, da je Slovenija majhna država, hitro posredovati oziroma ukrepati.
V današnjem času je vse več ugrabljenih letalnikov, ki predstavljajo veliko grožnjo za civilno družbo, saj lahko povzročijo največ materialne škode in smrtnih žrtev med civilisti. Ob morebitni Renegade (odpadnik) situaciji ima Republika Slovenija sporazum z Madžarsko, da pošlje v prestrezanje svoje lovce, kar pa povzroča precejšne težave, če upoštevamo vse postopke in formalnosti, saj je reakcijski čas lovcev od dviga do posredovanja predolg.
Slovenska vojska se je z vstopom v zvezo NATO povezala v sistem NATINADS. S tem pa mora dosegati določene standarde oziroma kriterije glede usposabljanja kadrov, nadgradnjo programske in telekomunikacijske opreme ipd.
10 VIRI IN LITERATURA
1. Aeronautical Information Manual – official guide to basic flight information and ATC procedures (december, 2015, posodobljeno november, 2016), str. 5-1-16, 5-6-1, 5-6-2, 5- 6-3, 5-6-4). Dostopno na:
5. Czulda, R. in Loš, R. (2013). NATO Towards the Challenge of a Contemporary World.
Dostopno na
6. http://www.academia.edu/5671664/NATO_Towards_the_Challenges_of_a_Contempo rar y_World, str. 131, 132.
5. Doctrine For Joint Airspace Control AJP-3.3.5(A) (april 2006). Dostopno na:
https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_ data/file/624144/doctrine_nato_airspace_control_ajp_3_3_5.pdf.
6. Interno gradivo CNKZP
7. Konda, J. (2006). Suverenost zračnega prostora. Obramba, 3, 46–49.
8. Konda, J. (2006). Zračna obramba republike Slovenije. Obramba, 4, 45–48.
9. Mrlak, T. (2008). Prestrezanje civilnih letalnikov. Šola za častnike, zaključna naloga.
Ljubljana: [T. Mrlak], 2008. 48 str., ilustr., tabele. [COBISS.SI‐ID 3572174].
10. Organizacijski priročnik radarskega sistema dolgega dosega GM403
11. Pravilnik o letenju vojaških letalnikov (2000). Uradni list RS, št. 46/00, 18/01 – ZLet in 82/09.
12. PPT-predstavitev Enote za Obdelavo Radarskih Podatkov – EORP, 16. BNZP.
13. Pravilnik o letenju vojaških letalnikov. (2000). Uradni list RS, št. 82/09.
14. Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu. (2009). Uradni list RS, št. 104/2009 z dne 18 decembra 2009.
15. Slovenska vojska. Odnosi z javnostjo. Dostopno na
38
javnost/novica/nov/zavezniska-lovca-aktivirana-za-zavarovanje-slovenskega-zracnega-prostora.
16. Tehnical arrangement between Republic of Slovenia and NATO, Ljubljana 2007/ str.:
1, 2, 3 annex A: A1, A2, A4 annex C: C7.
17. Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (2004). Uradni list RS, št. 29/04 in 46/15.
18. User manual EL/M 2106 NG str.: 1, 12, 13 (september 2007).
19. Zakon o letalstvu – ZLet (2001). Uradni list RS, št. 18/01 z dne 14. 3. 2001.
20. Zakon o obrambi – uradno prečiščeno besedilo – ZObr-UPB1. (2004) Uradni list RS, št. 103/04 z dne 23. 9. 2004.
21. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C. (2010). Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010 in Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015.
22. Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi – ZObr-E. (2015). Uradni list RS, št. 95/15 z dne 10. 12. 2015.
23. Wikipedija. Zračni prostor. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/Zračni_prostor.
KAZALO SLIK
Slika 1: CNKZP ... 11
Slika 2: Organizacijska struktura CNKZP... 12
Slika 3: Primarni radar ... 15
Slika 4: Radar GM 403 ... 16
Slika 5: Lokacije radarskih položajev 16. BNZP z radarskimi sredstvi ... 17
Slika 6: Radar kratkega dosega EL/M 2106 NG na prevoznem sredstvu ... 18
Slika 7: Radar EL/M 2106 NG ... 19
Slika 8: Prestrezanje letala ... 27
Slika 9: Prestrezanje letala s helikopterjem ... 28
Slika 10: Načrt leta ... 29
40
KRATICE
AGL – About ground level (višina nad terenom) AOR – Area of Responsibility (območje odgovornosti) ATC – Air Traffic Control (zračna kontrola)
AWACS – Airborne Early Warning & Control System
16.BNZP – 16. Bataljon za nadzor in kontrolo zračnega prostora CAOC – Combinated Air Operational Centre
CNKZP – Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora CRC – Command and Reporting Centre
FP – Flight Plan (Načrt leta) FL – flight level (višina letenja)
ICAO – Internacional Civil Aviation Organization KZPS – Kontrola zračnega prostora Republike Slovenije LOP – Local Operating Procedures
NATINADS – NATO Integrated Air Defense System NATO – North Atlantic Treaty Organization
NGA – Nacional Government Authority (nacionalni vladni organ) PSR – Primary Surveillance Radar
RS – Republika Slovenija
SAR – Search and rescue (iskanje in reševanje) SSR – Secundary Surveillance Radar
SV – Slovenska vojska TPA – Track production area
VFR – Vizual flight rules (pravila vizualnega letenja)
ZO – Zračna obramba
ZPRS – Zračni prostor Republike Slovenije