PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ALENKA ŽNIDARIČ
PEDAGOŠKA FAKULTETA
SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA
MNENJE STARŠEV IN STROKOVNIH DELAVCEV O ZIMOVANJU V POSEBNEM PROGRAMU VIZ
NA OŠ GUSTAVA ŠILIHA MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Erna Žgur Kandidatka: Alenka Žnidarič
Ljubljana, september, 2016
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, dr. Erni Žgur, za sprejem mentorstva in spodbude pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se dr. Ingrid Žolgar Jerković.
Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli pri uresničitvi diplomskega dela, verjeli vame in mi stali ob strani.
POVZETEK
Diplomsko delo se osredotoča na mnenje staršev in strokovnih delavcev o zimovanju v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (VIZ) na OŠ Gustava Šiliha v Mariboru.
V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjami v duševnem razvoju (MDR), izobraževanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ter cilji in področja posebnega programa VIZ. Kot pomemben del celostne vzgoje in izobraževanja sem podrobneje predstavila področje gibanja in športne vzgoje na začetnih stopnjah ter šport in rekreacijo na zadnji stopnji šolanja.
Sledi opredelitev gibanja, gibalnih dejavnosti, športnih dejavnosti in koristnost športne aktivnosti ter njihov pomen za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Nato je predstavljen pomen šole v naravi, njeni cilji in učinki na udeležence. Izhodiščna tema je program zimovanja kot vzgojno-izobraževalne oblike, ki obsega športne aktivnosti (alpsko smučanje, tek na smučeh, hoja in tek na krpljah, sankanje) in dodatne prostočasne dejavnosti (ples, likovne delavnice, nočni pohod, družabne igre).
Raziskovalni del diplomskega dela temelji na anketnih vprašalnikih za starše otrok, ki so se udeležili zimovanja ter strokovnih delavcev v posebnem programu VIZ.
Rezultati te raziskave ponazarjajo, da so tako starši kot strokovni delavci naklonjeni izvajanju zimovanja, saj pozitivno vpliva na otroke z MDR. Obe skupini anketirancev ocenjujeta, da je zadovoljstvo otrok na zimovanju in po njem veliko, pozitiven vpliv pa zaznavajo na vseh področjih razvoja. Pridobljeni podatki kažejo, da udeležba otrok na zimovanju vpliva na gibalne sposobnosti, vedenje, samostojnost, socializacijo, sodelovanje v skupini, samopodobo/samozavest, govorno področje/komunikacijo in sposobnost vključevanja v novo okolje.
V nalogi sem prikazala pomen izvajanja šole v naravi za otroke z motnjami v duševnem razvoju in da zimovanje pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok in boljši kvaliteti življenja.
KLJUČNE BESEDE: otroci z motnjami v duševnem razvoju, gibanje, športna aktivnost, zimska šola v naravi
ABSTRACT
This graduate thesis focuses on parents and professionals´ opinion on winter school in special education programme at Gustav Šilih Elementary school for children with special needs in Maribor.
The theoretical part describes children with special needs, children with mental disabilities, education of children with moderate, severe and profound mental disability, and the aims and areas of special education programme. The domain of physical movement and physical education at the beginning levels, and sport and recreation at higher level, is introduced in detail as a valuable part of holistic education.
Further I describe the locomotion, physical activity, and sport activities and discuss their importance for children with mental disabilities. Finally the winter school is introduced, with its goals and impact on children. The main topic is winter school as an educational form, which entails sports activities (alpine skiing, cross-country skiing, snowshoeing, sliding) along with leisure-time activities (dancing, art workshops, night-walks, social games).
The research part of the thesis is based on questionnaires for parents whose children took part in a winter school and professionals working in this programme.
Research results illustrate that both parents and professionals are inclined of winter outdoor schools, since it positively affects the children with mental disabilities. Both study groups evaluate winter school as highly satisfactory, with positive impact on all areas of child development. Data collected shows that children’s participation at outdoor school influences their locomotion abilities, social behaviour, independence, socialisation, teamwork, self-image/self-esteem, speech/communication, and integration in unknown settings.
My graduate thesis presents winter schools for children with mental disabilities as a contribution to a general child development and to a better quality of life.
KEY WORDS: children with mental disabilities, physical movement, sports activities, winter school
Kazalo
1 UVOD ... 1
2 PREDMET IN PROBLEM ... 2
2.1 Otroci s posebnimi potrebami ... 2
2.2 Osebe z motnjami v duševnem razvoju ... 3
2.2.1 Opredelitev motenj v duševnem razvoju ... 3
2.2.2 Značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju ... 4
2.3 IZOBRAŽEVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ZMERNIMI, TEŽJIMI IN TEŽKIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 5
2.3.1 POSEBNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ... 5
2.3.2 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA ... 6
2.3.3 CILJI OBVEZNEGA IN NADALJEVALNEGA PROGRAMA DO 18. LET ... 7
2.3.4 CILJI NADALJEVALNEGA PROGRAMA OD 18. DO 26. LETA ... 7
2.3.5 PODROČJA POSEBNEGA PROGRAMA - OBVEZNEGA IN NADALJEVALNEGA PROGRAMA DO 18 LET ... 8
2.3.6 PODROČJA POSEBNEGA PROGRAMA - NADALJEVALNEGA PROGRAMA OD 18. DO 26. LETA- RAVEN UČENJE ZA ŽIVLJENJE IN DELO (UDŽ) ... 8
2.4 PROGRAM PODROČIJ GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA TER ŠPORT IN REKREACIJA ... 9
2.4.2 PODROČJA PROGRAMA GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA TER ŠPORTA IN REKREACIJE ... 10
2.4.2.1 Področja gibanja in športne vzgoje ter športa in rekreacije ... 10
2.4.2.2 Vsebine športnega programa ... 11
2.4.2.3 Stopnje gibalnih znanj v obveznem programu ... 12
2.4.2.4 Vsebine gibalne vadbe programa MATP ... 12
2.4.2.5 Razširjen program za področje gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija ... 13
2.4.2.5.1 Splošni cilji razširjenega programa za področji gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija ... 13
2.4.2.5.2 Vsebine v okviru šole v naravi... 14
2.5 POMEN GIBANJA IN GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ OTROKA . 14 2.5.1 POMEN GIBANJA ZA OTROKA ... 14
2.5.2 GIBANJE IN NJEGOV POMEN ZA OTROKE Z MDR ... 16
2.5.3 POMEN ŠPORTA IN ŠPORTNIH AKTIVNOSTI ... 18
2.5.3.1 Pravica do športa ... 18
2.5.3.2 Pomen športa in športnih dejavnosti ... 18
2.5.3.3 Koristnost športne vadbe ... 20
2.6. ŠOLA V NARAVI, ZIMOVANJE ... 21
2.6.1 ŠOLA V NARAVI ... 21
2.6.2 SMOTRI ZIMSKE ŠOLE V NARAVI ... 22
2.6.3 ZIMOVANJE ZA OTROKE Z MDR ... 23
2.6.4 Splošni cilji zimovanja ... 23
2.7 OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA MARIBOR ... 24
2.7.1 ZIMOVANJE V POSEBNEM PROGRAMU VIZ NA OŠ GUSTAVA ŠILIHA ... 25
2.7.2 PRIPRAVE NA ZIMOVANJE ... 25
2.7.2.1 Izbira lokacije ... 25
2.7.2.2 Izbira ustreznih spremljevalcev- vaditeljev ... 26
2.7.2.3 Vključitev učencev/otrok in mladostnikov ... 27
2.7.2.4 Sestava obvestil za starše ... 27
2.7.2.5 Sestanek s starši... 28
2.7.2.6 Priprava opreme ... 28
2.7.3 ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA ZIMOVANJU ... 28
2.7.4 URNIK ZIMOVANJA ... 30
2.7.5 PROGRAM DELA NA ZIMOVANJU ... 31
2.7.5.1 Program alpskega smučanja ... 31
2.7.5.2 Program teka na smučeh ... 36
2.7.5.3 Program hoje in teka na krpljah ... 37
2.7.5.4 Sankanje ... 38
2.7.6 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA POPOLDANSKIH IN VEČERNIH DODATNIH AKTIVNOSTI ... 39
2.7.7 POVEZANOST ZIMOVANJA IN SPECIALNE OLIMPIADE ... 40
3. RAZISKOVALNI PROBLEM ... 42
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA 42
3.2. CILJI 43
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 43
4. METODE DELA ... 43
4.1 Vzorec ... 43
4.2 Merski instrumentarij ... 47
4.3 Zbiranje podatkov ... 47
4.4 Obdelava podatkov ... 48
5. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 49
6. ZAKLJUČEK 61
7. LITERATURA IN VIRI ... 64 8. PRILOGE
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura anketiranih staršev glede na spol 44
Graf 2: Struktura anketiranih strokovnih delavcev glede na spol 45
Graf 3: Struktura anketiranih staršev glede na izobrazbo ………... 45
Graf 4: Struktura anketiranih strokovnih delavcev glede na izobrazbo………... 46
Graf 5: Struktura otrok, ki se udeležujejo zimovanj glede na spol ………..……... 49
Graf 6: Mnenje staršev o tem ali je pomembno, da na šoli izvajajo program zimovanja ………. 50
Graf 7: Mnenje strokovnih delavcev o tem, ali je izvajanje zimovanja za otroke pomembno……….. 50
Graf 8: Ocena staršev glede zadovoljstva otrok z udeležbo na zimovanju …………... 51
Graf 9:Ocena strokovnih delavcev glede zadovoljstva otrok na zimovanju…………... 51
Graf 10: Mnenje staršev o tem, ali udeležba otroka na zimovanju prispeva k boljši kvaliteti življenja ………... 53 Graf 11: Mnenje strokovnih delavcev o tem, ali udeležba otrok na zimovanju prispeva k boljši kvaliteti življenja ………... 54
Graf 12: Ocena staršev o vplivu udeležbe na zimovanju, na otrokovo samostojnost, socializacijo, sodelovanje v skupini,samopodobo/samozavest, gibalne sposobnosti, vedenje,govorno področje/ komunikacijo in sposobnost vključevanja v novo okolje ………... 55
Graf 13: Ocena strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju, na otrokovo samostojnost, socializacijo, sodelovanje v skupini,samopodobo/samozavest, gibalne sposobnosti, vedenje,govorno področje/ komunikacijo in sposobnost vključevanja v novo okolje …….……….………... 56
KAZALO TABEL Tabela 1: Frekvenčna razporeditev anketiranih staršev glede na spol ………... 44
Tabela 2: Frekvenčna razporeditev anketiranih strokovnih delavcev glede na spol………… ...45
Tabela 3: Frekvenčna razporeditev anketiranih staršev glede na stopnjo izobrazbe……….. 46
Tabela 4: Frekvenčna razporeditev anketiranih strokovnih delavcev glede na stopnjo izobrazbe ………. 47
Tabela 5: Frekvenčna razporeditev otrok glede na spol ……… 49
Tabela 6: Frekvenčna razporeditev otrok, ki se udeležujejo zimovanja glede na stopnjo posebnega programa VIZ ………... 49
Tabela 7: Frekvenčna razporeditev ocene staršev glede otrokovega zadovoljstva z udeležbo na zimovanju ………..………. 52 Tabela 8: Frekvenčna razporeditev ocene strokovnih delavcev glede zadovoljstva otrok na zimovanju ………... 52 Tabela 9: Frekvenčna razporeditev odgovorov staršev in strokovnih delavcev o tem, ali zimovanje prispeva k boljši kvaliteti življenja ………... 55 Tabela 10: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na samostojnost otrok ………... 57 Tabela 11: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na socializacijo otrok………... 57 Tabela 12: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na sodelovanje otrok v skupini ………... 57 Tabela 13: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na samopodobo/samozavest otrok ………...58 Tabela 14: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na gibalne sposobnosti otrok………... 58 Tabela 15: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na vedenje otrok……….……... 58 Tabela 16: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na govorno področje/ komunikacijo otrok ……….………... 59 Tabela 17: Frekvenčna razporeditev ocene staršev in strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na sposobnost vključevanja otrok v novo okolje ………….…….……….... 59 Tabela 18: Deskriptivna statistika ocene staršev o vplivu udeležbe na zimovanju na posamezna otrokova področja …….………..…………..………... 60 Tabela 19: Deskriptivna statistika ocene strokovnih delavcev o vplivu udeležbe na zimovanju na posamezna otrokova področja ……… 60
1
1 UVOD
Gibalna aktivnost ima za otroka velik pomen. Področja otrokovega razvoja, kot so spoznavno, čustveno, socialno in gibalno področje, se pri gibalni aktivnosti med seboj povezujejo in dopolnjujejo. (Pišot in Videmšek, 2004)
Otroci s športnimi aktivnostmi na prostem zadovoljijo potrebe po gibanju, sprostitvi, po druženju, kar jim šola v naravi in aktivnosti znotraj nje zagotavljajo.
Šola v naravi je integriran vzgojno- izobraževalni proces v naravnem okolju izven šole in kraja bivanja. (Kristan, 2010)
Učenci se seznanijo z življenjem v naravi, novim okoljem, z načini preživljanja prostega časa in športnimi aktivnostmi. Zimovanje učencem nudi veliko doživetij, ki jim ostanejo v spominu. Poleg osvojenih spretnosti na snegu in druženja z vrstniki, pridobivajo na samostojnosti pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. Ob skupnem bivanju se med vrstniki vzpostavljajo novi stiki in odnosi, kot tudi pristnejši odnosi med učitelji in učenci.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja na OŠ Gustava Šiliha Maribor že vrsto let uspešno izvajajo program zimske šole v naravi ali zimovanje, kot ga poimenujejo. V času službovanja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, sem imela možnost na zimovanju sodelovati.
Vsako leto učenci posebnega programa VIZ preživijo pet dni na Pohorju, kjer se preizkušajo v alpskem smučanju, teku na smučeh ter hoji in teku na krpljah ter uživajo v sankanju. Pri delu z učenci na terenu sem občudovala njihovo vztrajnost, zavzetost, pripravljenost za sodelovanje in delo.
Zimovanje vidim kot obliko, ki ima velik pozitiven vpliv na otroke, jim nudi priložnosti za uveljavljanje in dokazovanje.
Z nalogo sem želela dobiti vpogled v mnenje staršev otrok, ki se udeležujejo zimovanja in strokovnih sodelavcev v posebnem programu VIZ. Povratne informacije staršev in strokovnih delavcev so pomembne za nadaljnje delo na tem področju in za uspešno organizacijo zimovanja v prihodnosti.
2
2 PREDMET IN PROBLEM
2.1 Otroci s posebnimi potrebami
Otroci s posebnimi potrebami so heterogena skupina otrok, ki imajo zaradi telesnih, funkcionalnih in osebnostnih okvar, primanjkljajev, zaradi zaostankov v razvoju ali neugodnih socialnih ali materialnih pogojev za razvoj, težave pri zaznavanju, razumevanju, odzivanju na dražljaje, gibanju, sporočanju in komuniciranju z okoljem.
(Skalar, 1999)
Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) v 2. členu opredeljuje, da so otroci s posebnimi potrebami: otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
Zakon o usmerjanju določa vzgojno - izobraževalne programe, v katere se otroci s posebnimi potrebami vključujejo:
– programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojenem programu za predšolske otroke,
– vzgojno-izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, – posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugih posebnih programih program vzgoje in izobraževanja,
– vzgojnih programih.
3 2.2 Osebe z motnjami v duševnem razvoju 2.2.1 Opredelitev motenj v duševnem razvoju
Obstajajo različne opredelitve in definicije motenj v duševnem razvoju (MDR). Lačen (1998) omenja, da so se skozi zgodovino razvile medicinske, psihološke, pedagoške in socialne definicije.
Obstajajo tudi številni kriteriji, na podlagi katerih je težko oblikovati eno definicijo, ki bi zajela vse značilnosti oseb z MDR. (Novljan, 1997)
Jakulić (1981; povz. po Novljan, 1997) navaja pet najpogostejših kriterijev, ki so skupne različnim definicijam: razvojno obdobje, intelektualni primanjkljaj, socialna neustreznost, organska osnova in neozdravljivost stanja.
V Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015) je motnja v duševnem razvoju opredeljena kot »nevrološko pogojena razvojna motnja, ki nastopi pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti in se kaže v pomembno nižjih intelektualnih sposobnostih ter pomembnih odstopanjih
prilagoditvenih spretnosti.«
Pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju tako ugotavljamo:
- pomembno znižano splošno intelektualno raven, z znižanimi sposobnostmi učenja, sklepanja in reševanja problemskih okoliščin ter znižanimi sposobnostmi abstraktnega mišljenja in presojanja.
- znižane prilagoditvene funkcije oz. spretnosti, kjer se primanjkljaji odražajo na področju govora in komunikacije, socialnih spretnostih, samostojnosti, skrbi zase, učnih in delovnih zmožnostih, sposobnostih praktičnih znanj,
funkcionalnih učnih sposobnostih.
Motnje v duševnem razvoju se lahko pojavljajo skupaj z drugimi razvojnimi motnjami.
Lačen (1998, 2001) navaja, da motnja v duševnem razvoju pomeni pomembno omejitev v vsesplošnem funkcioniranju posameznika in da je oseba z motnjo v duševnem razvoju tista, ki na testiranju doseže rezultat, ki pomembno odstopa od povprečja na vsaj dveh področjih prilagoditvenega vedenja: na področju komunikacije, skrbi zase, domačih
4
opravil, znajdenju v okolju, zdravju in varnosti, funkcionalnih znanjih, samousmerjanju, delu in zaposlitvi ter socialno medosebni sposobnosti.
Pri tem motnja v duševnem razvoju ni pojmovana le kot absolutna lastnost posameznika, temveč kot stanje, ki je odvisno od načina interakcije osebe z MDR z drugimi osebami v svojem okolju.
V ospredje definicije osebe z MDR ni več postavljen intelektualni razvoj, temveč obseg in stopnja pomoči, ki jo posamezna oseba potrebuje na enem ali več prilagoditvenih področjih.
2.2.2 Značilnosti oseb z MDR
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015) opredeljujejo glede na stopnjo motnje v duševnem razvoju štiri podskupine otrok z MDR:
Otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Otroci imajo znižane sposobnosti za učenje in usvajanje splošnih znanj. Miselni procesi potekajo na bolj konkretni ravni. Uporabljajo preprostejši jezik in se nagibajo k nezrelemu presojanju in odzivanju v socialnih okoliščinah. V učnem procesu potrebujejo individualni pristop ter vsebinske, metodične in časovne prilagoditve.
Usposobijo se za enostavnejše poklicno delo in samostojno socialno življenje.
Otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju
Otroci imajo različno razvite posamezne sposobnosti. V učnem procesu lahko usvojijo osnove branja, pisanja in računanja in so lahko uspešnejši na gibalnem, likovnem, glasbenem področju. V procesu poučevanja potrebujejo prilagoditve in konkretna ponazorila. Sporočajo svoje potrebe in želje, pri čemer je lahko potrebna podporna ali nadomestna komunikacija. Potrebna je podpora pri vključevanju v socialno okolje.
Potrebujejo vodenje, podporo in različno stopnjo pomoči. Usposobijo se lahko za enostavna opravila in delovne naloge.
5 Otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju
Otroci se lahko usposobijo za najenostavnejša opravila. Razumejo enostavna sporočila, navodila ter se nanje ustrezno odzovejo. Zmorejo sporočati svoje potrebe in želje, pri čemer lahko uporabljajo podporno ali nadomestno komunikacijo. Orientirajo se v ožjem okolju, vendar pri tem potrebujejo varstvo in vodenje. Pomoč drugih potrebujejo pri skrbi zase. Pogosto imajo težave v gibanju, druge razvojne motnje in bolezni.
Otroke s težko motnjo v duševnem razvoju
Otroci se lahko usposobijo le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Razumevanje in upoštevanje navodil je zelo omejeno. Redko razvijejo osnove govora in sporazumevanja. Omejeni sta zaznavanje in odzivanje na zunanje dražljaje. Potrebujejo stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. Omejeni so v gibanju, večinoma imajo težke dodatne motnje, bolezni in obolenja.
2.3 IZOBRAŽEVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ZMERNIMI, TEŽJIMI IN TEŽKIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju temelji na načelu zagotavljanja možnosti udeležbe v izobraževalni sistem ob upoštevanju različnosti potreb vsakega posameznika, ob ustreznih prilagoditvah, vsebinah, oblikah in metod dela. Vzgojno- izobraževalno delo naj bi pri vsakem učencu v skladu z njegovimi potrebami zagotavljalo uravnotežen telesni, čustveni, duševni in socialni razvoj.
(Posebni program VIZ, 2014)
2.3.1 POSEBNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Pri vzgoji in izobraževanju učencev z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju gre za izrazito specialni pedagoški in andragoški proces.
Učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju potrebujejo za svoj osebni razvoj veliko spodbud. Specialno pedagoška obravnava predstavlja ustrezno obliko celostne oblike pomoči, pri čemer je osnovni cilj spodbujanje in sledenje učenčevemu razvoju ter harmonično spodbujanje vseh sposobnosti in spretnosti. (Žgur, 2013)
6
Motnja v duševnem razvoju je vseživljenjski problem. Učenci potrebujejo vse življenje različne stopnje pomoči. Zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti niso nikoli popolnoma samostojni. V procesu učenja se kažejo posebnosti motnje v zmanjšanih intelektualnih sposobnostih, zmanjšani motivaciji, v pomanjkanju samoaktivnosti, v manjši potrebi po samopotrjevanju in slabši namerni usmerjenosti.
Glede na izredno heterogeno skupino oseb z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter s številnimi kombinacijami drugih dodatnih motenj, primanjkljajev in ovir, zato je potrebna individualizacija na vseh stopnjah vzgojno izobraževalnega sistema. (Posebni program VIZ, 2014)
Posebni program VIZ omogoča individualizacijo in fleksibilnost znotraj predmetnih področij in je naravnan v individualne posebnosti posameznika. (Žgur, 2012)
Žgur (2013) navaja, da je cilj vzgojno- izobraževalnega procesa posamezniku pomagati do stopnje, da razvije svoje razvojno dane potenciale. Skozi vzgojno izobraževalni proces posameznik usvoji akademska znanja in ponotranji vrsto funkcionalnih spretnosti in veščin iz vsakodnevnega življenja. Cilj je tudi doseči stopnjo, ki bo omogočala samostojnost in trajno rabo naučenega.
Osebe z motnjami v duševnem razvoju potrebujejo strukturirano voden in usmerjen učni in delovni proces, ki mora poleg zakonitosti normalnega razvoja upoštevati razvojno- nevrološke danosti in posebnosti posameznika. (Žgur, 2013)
2.3.2 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA
Posebni program vzgoje in izobraževanja se deli na:
1. Obvezni del , ki traja devet let in vključuje tri stopnje. Vsaka stopnja traja tri leta.
Na prvo stopnjo je učenec vključen 1., 2. in 3. leto šolanja, na drugo stopnjo je učenec vključen 4., 5. in 6. leto šolanja, na tretjo stopnjo je učenec vključen 7., 8. in 9. leto šolanja.
2. Nadaljevalni del do 18. leta, ki traja tri leta in predstavlja četrto stopnjo posebnega programa. Vključitev v ta del programa za učenca ni obvezna. Na četrto stopnjo je učenec vključen 10., 11. in 12. leto šolanja.
7
3. Nadaljevalni program od 18. do 26. leta, raven učenje za življenje in delo, ki traja 8 let in vključuje dve stopnji. Peta stopnja traja tri leta, učenec je vanjo vključen 13., 14.
in 15. leto šolanja. Šesta stopnja traja pet let, učenec je vanjo vključen 16., 17., 18., 19.
in 20. leto šolanja. Vključitev v ta del programa za učenca ni obvezna. (Posebni program vzgoje in izobraževanja, 2014)
2.3.3 CILJI OBVEZNEGA IN NADALJEVALNEGA PROGRAMA DO 18. LET Cilji posebnega programa VIZ so:
- spodbujati razvoj učenca na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju;
- navajati na skrb za zdravje in samostojno življenje;
- pridobivati osnovna znanja in spretnosti;
- navajati na čim bolj aktivno, delno samostojno vključevanje v okolje. (Posebni program VIZ, 2014)
2.3.4 CILJI NADALJEVALNEGA PROGRAMA OD 18. DO 26. LETA
Cilji nadaljevalnega programa so usmerjeni v nadgradnjo usvojenih znanj in spretnosti ter v razvijanje samostojnosti in neodvisnosti za uspešno vključevanje v delo in življenje:
- spodbujati optimalni razvoj sposobnosti na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju;
- vzgajati in učiti udeležence programa za socialno sprejemljivo vedenje v ožjem in širšem okolju;
- navajati na skrb za osebno urejenost, varnost in zdravje;
-navajati na samostojno življenje;
- poglabljati in pridobivati osnovna znanja, spretnosti, privajenosti in navade na vseh vsebinskih področjih programa;
- poglabljati in razvijati elemente delovne vzgoje;
- razvijati izkušnjo neposredne vključenosti v delovni proces in proizvodno delo z različnimi vsebinami v različnih konkretnih življenjskih situacijah
8
-razvijati vsebine elementarnih življenjskih področij, ki zagotavljajo razvoj in kvaliteto oseb;
- navajati na aktivno in samostojno vključevanje v okolje. (Posebni program VIZ, 2014)
2.3.5 PODROČJA POSEBNEGA PROGRAMA - OBVEZNEGA IN NADALJEVALNEGA PROGRAMA DO 18 LET
Posebni program VIZ v obveznem delu zajema naslednja področja dejavnosti:
• razvijanje samostojnosti;
• splošno poučenost;
• gibanje in športno vzgojo;
• glasbeno vzgojo;
• likovno vzgojo;
• delovno vzgojo.
Področja dejavnosti se med seboj prepletajo in povezujejo.
V nadaljevalnem delu programa do 18. leta, je vključeno še področje izbirne vsebine, katerih cilj je pridobivanje znanj in razvijanje spretnosti socialnih spretnosti in vključevanje v širše okolje. (Posebni program VIZ, 2014)
2.3.6 PODROČJA POSEBNEGA PROGRAMA - NADALJEVALNEGA PROGRAMA OD 18. DO 26. LETA- RAVEN UČENJE ZA ŽIVLJENJE IN DELO (UDŽ)
Področja dejavnosti pete stopnje nadaljevalnega programa so:
• razvijanje samostojnosti;
• splošna poučenost;
• gibanje in športna vzgoja;
• glasbena vzgoja;
• likovna vzgoja;
• delovna vzgoja;
• izbirne vsebine.
Nadaljevalni program šeste stopnje zajema naslednja področja dejavnosti:
• splošna znanja;
9
• razvijanje in ohranjanje samostojnosti;
• kreativna znanja;
• šport in rekreacija;
• dejavnosti prostega časa;
• dejavno državljanstvo;
• intimno življenje in spolnost;
• delovne in zaposlitvene tehnike;
• izbirne vsebine. (Posebni program VIZ, 2014)
2.4 PROGRAM PODROČIJ GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA TER ŠPORT IN REKREACIJA
Programa sta načrtovana tako, da omogočata razvojni napredek posameznika do najvišje mogoče stopnje glede na njegove razvojne sposobnosti.
Program za področje gibanje in športna vzgoja je pomemben za pridobivanje, razvijanje, učenje in utrjevanje gibalnih znanj. V nadaljevalnem programu se na področju šport in rekreacija gibalna znanja dopolnjujejo, utrjujejo in uporabljajo za bolj kakovostno in polno življenje. (Učni načrt šport in rekreacija, 2014)
Osebam z motnjami v duševnem razvoju s pomočjo različnih gibanj in z vključevanjem v športne aktivnosti izboljšujemo koncentracijo, krepimo motivacijo, samozaupanje in samozavest, omogočamo sproščanje napetosti in socializacijo. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004)
Programa omogočata individualizacijo in upoštevanje zmožnosti vsakega posameznega učenca. Vključujeta različne oblike gibanja in športno- rekreativnih dejavnosti, ki so primerne širši populaciji otrok s posebnimi potrebami, vključenih v posebni program VIZ. Programa spodbujata tudi razvoj emocionalnih, socialnih in duševnih komponent razvoja. (Žgur, 2012)
2.4.1 SPLOŠNI CILJI PODROČIJ GIBANJE IN ŠPORT TER ŠPORT IN REKREACIJA
Oba programa imata v svojem učnem načrtu navedene naslednje skupne splošne cilje:
- zadovoljevanje osnovnih potreb po gibanju in igri;
- pridobivanje številnih gibalnih izkušenj in športnih znanj;
10
- zavedanje lastnega telesa in svojih gibalnih sposobnosti;
- prilagajanje gibalnih zahtev sposobnostim posameznika;
- pridobivanje zaupanja v sposobnosti posameznika;
- razvijanje ustvarjalnosti na gibalnem področju;
- vključevanje v okolje in spodbujanje komunikacije;
- sproščanje napetosti, razbremenitev in sprostitev;
- čustveno in razumsko dojemanje športa;
- navajanje na samoodločanje;
- aktivno preživljanje prostega časa ob športno –rekreativnih dejavnostih;
- sodelovanje in tekmovanje na športnih prireditvah. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004; Učni načrt za področje šport in rekreacija, 2014)
2.4.2 PODROČJA PROGRAMA GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA TER ŠPORTA IN REKREACIJE
Gibalno- športna znanja so opredeljena po gibalno- športnih področjih.
2.4.2.1 Področja gibanja in športne vzgoje ter športa in rekreacije
Na posameznih stopnjah posebnega programa VIZ področji gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija zajemata naslednja področja:
1. STOPNJA:
- gibanja, ki niso povezana s spretnostjo hoje;
- naravne oblike gibanja;
- vaje za razvoj senzorike;
- elementarne igre;
- ples;
- športni program.
2. STOPNJA:
- naravne oblike gibanja;
- vaje za razvoj senzorike;
- elementarne igre;
11 - ples;
- športni program.
3. STOPNJA, 4. STOPNJA in 5. STOPNJA - naravne oblike gibanja;
- elementarne igre;
- ples;
- športni program. (Učni načrt gibanje in športna vzgoja, 2004)
6. STOPNJA:
- naravne oblike gibanja;
- elementarne igre;
- ples;
- športni program- individualni športi. (Učni načrt šport in rekreacija, 2014) 2.4.2.2 Vsebine športnega programa
Športni program na posameznih stopnjah PPVIZ v okviru programa gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija zajema vsebine naslednjih športnih aktivnosti:
1. stopnja:hoja, tek, skok v daljino z mesta, met žogice, kolesarjenje;
2. stopnja: hoja, tek, skok v daljino z mesta, met žogice, elementi balinanja, plavanje, elementi košarke, elementi namiznega tenisa, individualne spretnosti nogometa, kolesarjenje, krpljanje, hoja in tek na smučeh, alpsko smučanje;
3., 4. in 5. stopnja: tek, skok v daljino z zaletom, skok v višino, met žogice, suvanje krogle, balinanje, plavanje, košarka, namizni tenis, nogomet, kolesarstvo, krpljanje, tek na smučeh, alpsko smučanje (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004);
6. stopnja: tekmovalni tek, skok v daljino z zaletom, skok z mesta, skok v višino, met žogice, suvanje krogle, balinanje, plavanje, košarka, namizni tenis, nogomet, kolesarstvo- gorsko, cestno, mestno, skiro, krpljanje, tek na smučeh, alpsko smučanje. (Učni načrt za področje šport in rekreacija, 2014)
12
2.4.2.3 Stopnje gibalnih znanj v obveznem programu
V učnem načrtu je v obveznem programu (prve tri stopnje posebnega programa VIZ) gibalno- športno področje razdeljeno na tri stopnje:
Prva stopnja zajema razvoj gibanja od minimalnega zavedanja samega sebe do samostojnega gibanja v prostoru.
Druga stopnja temelji na gibalnih sposobnostih učenca, ko že samostojno zmore gibalne aktivnosti v vseh gibalnih situacijah. Učenci na tej razvojni stopnji z boljšimi gibalnimi sposobnostmi začenjajo z elementi različnih športov.
Tretja stopnja je namenjena učencem oz. mladostnikom, ki imajo pridobljeno gibalno znanje do tiste stopnje, na kateri se lahko ukvarjajo s športom rekreativno ali tekmujejo v športnih področjih, ki so jim dosegljivi glede na njihove gibalne sposobnosti in interese. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004)
2.4.2.4 Vsebine gibalne vadbe programa MATP
V okviru področja gibanje in športna vzgoja se izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene osebam s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Program MATP (Motor Activities Training Program) ponuja individualno načrtovano vadbo in prilagoditev športne dejavnosti. Osebe s težjimi in težkimi motnjami v MDR imajo tako možnost sodelovati v športnem programu, ki je ustrezen nivoju posameznikovih sposobnostih in v katerem bo napredoval in bo doživljal uspeh. (Princes, 2011)
Program omogoča vadbo, ki upošteva primarne ovire posameznika, njegova močna področja in mentalne ter fizične zmožnosti. Program vključuje naslednja področja:
- gibljivost;
- udarjanje;
- ročnost;
- brcanje;
- vožnja z invalidskim vozičkom;
- vodne aktivnosti. (Žgur, 2012)
13
2.4.2.5 Razširjen program za področje gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija Razširjen program je sestavni del učnega načrta področja gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija v posebnem programu VIZ:
Od prve do pete stopnje vključuje športne dneve in tekmovanja, interesne dejavnosti, ki dopolnjujejo redno športno dejavnost in šolo v naravi. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004)
Na šesti stopnji učencem program omogoča vključenost v rekreativne prostočasne športne dejavnosti ter šolo za življenje. (Učni načrt šport in rekreacija, 2014)
2.4.2.5.1 Splošni cilji razširjenega programa za področji gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija
V učnem načrtu področje gibanje in športna vzgoja ter šport in rekreacija so navedeni naslednji splošni cilji razširjenega programa:
- doživijo sproščeno in prijetno bivanje v novem okolju;
- razvijajo primeren odnos do ljudi;
- oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce;
- pridobivajo potrebne socialne, delovne in kulturne izkušnje;
- zadostijo naravnim potrebam po gibanju ; - razvijajo psihofizične sposobnosti;
- imajo možnost gibalno-športne aktivnosti;
- se vključujejo v tekmovalni sistem na različnih nivojih;
- spoznavajo novo okolje in pridobivajo nove izkušnje v konkretnih situacijah;
- imajo možnost izražanja sposobnosti in spretnosti na različnih področjih vzgoje in izobraževanja;
- ustvarjajo pozitivne medsebojne odnose;
- upoštevajo načelo medsebojne pomoči in spoštovanja;
- razvijajo ekološko osveščenost;
- razvijajo poglobljeni odnos do učitelja;
- pridobivajo pozitivno samopodobo. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004; Učni načrt za področje šport in rekreacija, 2014)
14 2.4.2.5.2 Vsebine v okviru šole v naravi
Učni načrt predvideva naslednje vsebine šole v naravi kot del razširjenega programa gibalno- športnega področja:
- letovanje na morju;
- zimovanje;
- gozdne šole;
- taborjenja. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004)
2.5 POMEN GIBANJA IN GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ OTROKA
2.5.1 POMEN GIBANJA ZA OTROKA
Potreba po gibanju je otrokova najosnovnejša potreba. Ko otrok obvladuje svoje telo, občuti zadovoljstvo, varnost, krepi se mu občutek samozaupanja in samozavesti. Z gibalnimi dejavnostmi razvija spoznavno, čustveno in socialno področje. (Vidovič, Srebot, Cerar in Markun Puhan, 2003) Gibanje je poleg spoznavnega, socialnega in čustvenega delovanja pomemben del otrokovega vsakodnevnega življenja (Kremžar, 2001).
»Motorika in znotraj nje gibanje, premikanje je del osnovnega človekovega komunikacijskega sistema.« (Žgur, 2011; str. 93)
Eden od osnovnih načinov in pogojev za razvoj stikov z okolico je gibanje. Gibanje omogoča zaznavanje lastnega telesa, samozavedanje in samopotrjevanje. Z obvladovanjem telesa in gibanja otrok doživlja ugodje in varnost, pridobiva izkušnje, odnose z drugimi, oblikuje osebnost in ob katerem poteka intelektualni, emocionalni in socialni razvoj. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004)
Gibalna dejavnost je ena izmed pomembnejših področij v otrokovem razvoju. Preko gibanja pridobiva prve izkušnje in spoznava svet. Z gibalnimi dejavnostmi razvija gibalne sposobnosti, pridobiva zaupanje v svoje telo, se potrjuje in ustvarja vez z okoljem.
15
Gibalni razvoj je pomemben za celotni otrokov razvoj. Tako je gibanje osnova za razvoj govora, vpliva na kognitivno- spoznavni razvoj, vpliva na čustveni razvoj, skozi gibanje se integrirajo zaznave in občutki ter omogoča pridobivanje posameznih pojmov. Iz zdravstvenega vidika krepi otrokov organizem in odpornost telesa. (Suban, 2002)
Vsak otrok se rodi z določenimi dispozicijami. Njihov razvoj je odvisen od okolja, ki vpliva na otroka in od otrokove lastne aktivnosti. Povezanost vseh področij razvoja otroka se kaže tako, da spremembe in napredek na enem področju razvoja, vplivajo na spremembe na vseh drugih področjih. (Pišot in Videmšek, 2004)
Za otroka je gibalna aktivnost velikega pomena. Vpliv gibalnih aktivnosti na celosten razvoj je največji v zgodnjem otroštvu. Gibalna dejavnost predstavlja vir mnogih izkušenj, ki vplivajo na otrokov razvoj. Otroku omogoča izražanje na motoričnem, kognitivnem, socialnem in čustvenem področju. (Pišot, 1999)
V zgodnjem obdobju otrokovega razvoja je gibanje pomembno sredstvo za pridobivanje informacij, izkušenj ter razvijanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. (Pišot in Videmšek, 2004) Gibanje omogoča otroku uveljavljanje in pridobivanje mesta v družbi, ustvarjanje podobe o sebi in oblikovanje osebnosti. (Kremžar Petelin, 2001).
Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, raziskuje in zaznava svet okrog sebe.
Otrok doživlja in dojema svet s pomočjo informacij in izkušenj, ki jih pridobi z gibalno aktivnostjo v različnih situacijah. Gibanje mu daje občutek ugodja, varnosti, veselja. Z različnimi gibalnimi dejavnostmi otrok razvija gibalne sposobnosti ter se postopoma spoznava z osnovnimi prvinami različnih športnih aktivnosti. (Videmšek, Stančevič in Zajec, 2012)
Gibalni razvoj poteka po določenih zakonitostih in prehaja skozi več razvojnih stopenj.
Vsako razvojno obdobje je nadgradnja predhodnega in pogoj za razvoj naslednjega.
Vrstni red obdobij je pri vseh otrocih enak, različen je čas, kdaj se neko obdobje pojavi.
Pri načrtovanju in izbiri vsebin gibalnih in športnih aktivnosti je tako potrebno poznavanje osnovnih zakonitosti razvoja in razvojnih značilnosti ter poznavanje otroka njegovih potreb in sposobnosti. (Pišot,1999)
Motorika je rezultat delovanja centralnega živčnega sistema, kjer morajo vsi sistemi skladno delovati in biti povezani. Izvedba gibalnih dejavnosti, od najbolj preprostih do najbolj kompleksnih, je rezultat skladnega delovanja živčno mišičnega sistema.
16
Motorika je opredeljena z motoričnimi sposobnostmi in spretnostmi. Motorične sposobnosti so pretežno prirojene in določajo motorično izražanje. Motorične spretnosti so motorična znanja pridobljena z učenjem in vadbo. Delimo jih na:
- manipulacijo;
- stabilnost, stojnost;
- lokomocijo. (Žgur, 2011)
Pistotnik (2011) deli osnovne gibalne sposobnosti glede na Nomotetični model delitve gibalnih aktivnosti, pri katerem je prostor gibanja opredeljen z dvema splošnima gibalnima sposobnostima, ki sta odgovorni za človekovo gibanje in kažeta nivo delovanja CŽS na dveh področjih. Gibalni podsistem se tako deli na:
- sposobnost za regulacijo energije, ki omogoča optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja- to sta moč in hitrost;
- sposobnost za regulacijo gibanja, ki je odgovorna za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času- to so gibljivost, koordinacija, preciznost in ravnotežje.
Nekateri med gibalne sposobnosti prištevajo tudi vzdržljivost, vendar gre za bolj funkcionalno sposobnost, ker je odvisna od dobrega delovanja dihalnega in krvno žilnega sistema ter motivacije.
2.5.2 GIBANJE IN NJEGOV POMEN ZA OTROKE Z MDR
Gibanje je otrokova osnovna naravna potreba, tudi otrok s posebnimi potrebami. Je pomemben dejavnik v razvoju. Med gibalnimi dejavnostmi otroci spoznavajo svoje telo, nabirajo izkušnje, pridobijo spoznanja o svetu, naberejo znanja z različnih področij, zadovoljijo osnovne potrebe po stikih, komunikaciji, zadovoljijo potrebo po druženju, po pripadnosti in varnosti in oblikujejo samopodobo. (Slatner idr., 2014)
Vsa gibanja, ki omogočajo osnovne spretnosti za obstoj v okolju, so naravne oblike gibanja. (Vidovič idr., 2003) Ločimo dve temeljni skupini naravnih oblik gibanja:
lokomocije, kjer gre za vsa gibanja v prostoru in manipulacije, ki zajemajo gibalne operacije s posameznimi deli telesa. Lokomocije in manipulacije so med seboj povezane in tvorijo novo sestavljeno gibanje. (Pistotnik, 2011)
17
Z naravnimi oblikami gibanja se krepijo otrokove telesne in duševne sposobnosti.
Stopnje naravnega gibanja so različne, kar še posebej velja pri osebah, kjer gre za duševno, telesno ali kombinirano motnjo. (Vidovič idr., 2003)
Gibalni razvoj otroka poteka po različnih stopnjah. Vrstni red pri vseh otrocih je isti, ni pa enak čas, kdaj se kakšna stopnja pojavi. Gibalni razvoj pri otrocih z MDR poteka počasneje, nepovezano kot na ostalih področjih razvoja in ne do enake stopnje pri vseh otrocih. Pomembno je, da pri otroku spodbujamo tista gibanja, ki jih zmore, in ko jih dobro osvoji, spodbujamo gibanja, ki v razvoju sledijo. Vendar pri tem ni dovolj, da otrok samo usvoji gibanje. Potrebno je veliko ponavljanja, utrjevanja in urjenja, da gibanje čim bolj avtomatizira. (Vidovič idr., 2003) Z rednim in sistematičnim izvajanjem naravnih oblik gibanja, vplivamo na razvoj motoričnih sposobnosti in krepimo bazo motoričnih znanj, ki predstavljajo osnovo zahtevnejšim, sestavljenim gibanjem, tako pri vsakdanjih opravilih kot v športni aktivnosti. (Pistotnik, 1999)
Za izvedbo nekega gibanja morajo biti razvite tudi temeljne gibalne sposobnosti. To so tiste sposobnosti, ki so odgovorne za uspešno izvajanje gibalnih nalog posameznika, torej za reševanje gibalno- motoričnih nalog. O stopnji razvitosti temeljnih gibalnih sposobnosti odločajo tako biološki in psihološki dejavniki kot okolje, v katerem se otrok razvija.
Otroci z motnjo v telesnem in duševnem razvoju pri razvijanju osnovnih gibalnih sposobnosti potrebujejo posebno obravnavo. Z ustrezno in načrtno večstransko vadbo vplivamo na razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti, tako da bo otrok sposoben izvajati različne gibalne naloge, ki mu bodo koristile pri reševanju gibalnih problemov v vsakdanjem življenju. (Vidovič idr., 2003)
Pri otrocih s posebnimi potrebami je pomembno, da imajo spodbudno okolje in da je vključevanje v športno vzgojo skrbno načrtovano. Pri tem izbiramo izvedljive vsebine, s katerimi omogočimo razvoj različnih sposobnosti in spretnosti ter prijetno doživljanje gibalne dejavnosti. (Bužan, V Karpljuk idr., 2013)
Pomembno je, da otroke s posebnimi potrebami dovolj zgodaj vključimo v gibalne aktivnosti, upoštevamo njihove težave v telesnem in duševnem razvoju ter prilagodimo
18
način telesne vadbe in stopnjo potrebne pomoči njihovim sposobnostim in potrebam.
(Slatner idr., 2014).
Posledice motenj v delovanju sistema CŽS so motnje na gibalnem področju, ki se kažejo v kakovosti gibanja, natančnosti izvedbe in dovršitve gibalne naloge. (Žgur, 2011)
Motorična motenost se lahko kaže v:
- prizadetih motoričnih sposobnostih, kjer izstopata motena koordinacija in ravnotežje, lahko je motena hitrost izvajanja, preciznost, gibljivost in telesna moč;
- nehotni gibalni impulzi;
- mišična zatezanja;
- počasna izvedba gibanja;
- siromašno gibanje;
- zmanjšana moč gibanja predvsem rok in prstov. (Kremžar-Petelin, 1978)
2.5.3 POMEN ŠPORTA IN ŠPORTNIH AKTIVNOSTI
2.5.3.1 PRAVICA DO ŠPORTA
Med temeljne človekove pravice spada pravica do izobraževanja in s tem tudi pravica do športne vzgoje. Potrebno je, da se s športom za ljudi s posebnimi potrebami seznanijo vse vzgojno- izobraževalne ustanove in zagotovijo možnosti za njihovo vključevanje v različne oblike športa, ustreznost športnih objektov, izobraževanje vaditeljev in izvajanje prilagojene športne vzgoje za vse otroke s posebnimi potrebami.
(Vute, 2001)
2.5.3.2 POMEN ŠPORTA IN ŠPORTNIH DEJAVNOSTI
Šport je aktivnost, ki je pomembna za vsakega posameznika. S pomočjo športa izboljšujemo zdravstveno stanje, ohranjamo in izboljšujemo motorične sposobnosti, sproščamo čustveno napetost, navajamo na zdrav način življenja, razvijamo komunikacijo z okoljem ter posamezniku omogočamo samopotrjevanje.
(Šolar, 2003)
19
Vute (2001) navaja, da šport vključuje vse tekmovalne in netekmovalne telesne dejavnosti, ki ljudi spodbujajo k višjim dosežkom ali k aktivnemu počitku in obnavljanju moči.
Športna aktivnost je ena izmed sredstev, s katero lahko ugodno vplivamo na posameznikovo bio-psiho–socialno ravnovesje. (Šolar, 2003) Športne aktivnosti spodbujajo zdrav način življenja, vključevanje v okolje in koristno preživljanje prostega časa. (Učni načrt gibanje in športna vzgoja, 2004)
Športne aktivnosti se lahko izvajajo:
• v času obravnave oseb v vrtcih, šolah, zavodih, kot del programa vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov celotne populacije;
• v prostem času s strani društev, vaditeljev oziroma strokovnjakov s posameznih področij;
• v krogu družine, skrbnikov in prijateljev. (Šolar, 2003) Pistotnik (2011) šport opredeljuje s tremi pojavnimi oblikami:
- s športno vzgojo;
- s športno rekreacijo in
- s tekmovalnim športom oziroma treniranjem.
V športu oz. v športni praksi skušamo vplivati na razvoj gibalnih sposobnosti, izboljšanje gibalnih znanj, veščin, izboljšanje gibalne učinkovitosti in vplivati na pripravo telesa na večje napore, s pomočjo osnovnih gibalnih sredstev:
- naravne oblike gibanja, ki predstavljajo osnovo za športno dejavnost. Gibanja so življenjsko uporabna, izboljšujejo kakovost življenja in so gibanja, na osnovi katerih se oblikujejo zahtevnejša, sestavljena gibanja.
- elementarne igre, kjer gre za preproste igralne oblike s prilagodljivimi pravili glede na cilj vadbene enote. Uporabljajo se v vseh delih izvajane vadbene enote.
- gimnastične vaje, s katerimi vplivamo na določeno mišično skupino ali sklep oz.
skušamo vplivati na določen predel telesa. (Pistotnik, 2011)
»Postavljene športne cilje je mogoče dosegati po različnih poteh, pri čemer telesna in duševna sposobnost nista odločilni, hkrati pa si prizadevamo ohraniti vso privlačnost, ki
20
jo šport daje, njegovo nepredvidljivost, razburljivost, pestrost izbire, možnosti zmage in tudi poraza.« (Vute, 2001, str. 31)
Športna vadba je lahko prijetna in koristna za vse osebe, vključno z osebami z MDR, če vključuje ustrezne metode dela, upošteva potrebne prilagoditve za izvajanje in upošteva individualne posebnosti posameznika. Pri posamezniku lahko s primerno usmerjenimi športnimi aktivnostmi vplivamo na težave, ki se kažejo. (Šolar, 2003) Oseba s primanjkljaji se bo lahko potrjevala v športnih disciplinah, če bo deležna pozitivnih spodbud okolja, če bo imela priložnost za vadbo in trening ter dovolj priložnosti za pomerjanje z drugimi in s samim seboj. (Žgur, 2012)
2.5.3.3 KORISTNOST ŠPORTNE VADBE
S telesnega vidika si človek s pomočjo športne dejavnosti krepi dihalni, srčno žilni, mišično skeletni in imunski sistem. S psihološkega vidika športna dejavnost človeka aktivira, sprošča, pomirja in zabava. Predstavlja obliko uveljavljanja in pozitivno vpliva na samopodobo. Športna aktivnost je pomemben dejavnik socialnega življenja.
Posamezniku omogoča, da je del skupine, sklepanje prijateljstev, zabavo v družbi. Uči ga sodelovanja, povezovanja, upoštevanja pravil, strpnosti, doživljanja uspehov in prenašanja porazov. Gibanje in vključevanje v športne dejavnosti je za otroka pomembno že od najzgodnejšega obdobja. Motorične funkcije omogočajo otroku lastno aktivnost in pridobivanje izkušenj, ki vplivajo na kognitivni, čustveni in socialni razvoj.
(Peljhan, 2004)
Z redno športno vadbo lahko vplivamo na ohranjanje in krepitev telesnega zdravja, s pomočjo rednih telesnih aktivnosti, kot so hoja, tek, plavanje in kolesarjenje, vplivamo na krepitev srčno-žilnega sistema, dihalnega sistema, na izboljšanje koncentracije, na krepitev imunskega sistema in na telesno težo. (Slatner idr., 2014)
Tudi pri osebah s primanjkljaji, telovadba in šport prispevata k zdravju in dobremu počutju posameznika na telesnem in psihološkem področju ter na področju socializacije.
Med osebami s kognitivnimi primanjkljaji, telovadba in šport ponujata možnost pridobivanja izkušenj, ki imajo različne koristi. Tako so telesna aktivnost, športna vzgoja v šoli in šport pomemben del posameznikovega življenja in pomembne za izboljšanje prilagoditvenih spretnosti kot so komunikacija, skrb zase, socialne
21
spretnosti, druženje, zdravje in varnost, funkcionalna znanja, prosti čas in delo.
(Válkova, 2014).
Uspeh na športnem področju utrjuje posameznikovo samozavest in omogoča druženje z vrstniki. Športni program spodbuja pri mladostnikih zanimanje za dogajanje v ožjem in širšem okolju in s tem vpliva na njegov spoznavni, socialni in čustveni razvoj. (Vidovič idr., 2003)
2.6. ŠOLA V NARAVI, ZIMOVANJE 2.6.1 ŠOLA V NARAVI
»Šola v naravi je opredeljena kot posebna vzgojno- izobraževalna oblika, katere bistvo je, da ves razred ali več vzporednic odide za nekaj časa v neko naravno, čim manj urbano okolje zunaj kraja stalnega bivanja (k morju, reki, jezeru, v gozd, gore, zasneženo naravo in podobno), kjer se v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno- izobraževalnem programu nadaljuje smotrno pedagoško delo. Gre za strnjen večdnevni vzgojno- izobraževalni proces, ki se z različnimi vsebinami vključuje v celostno oblikovanje otrokove osebnosti.« (Kristan, 2010; str. 202)
Kristan (2010) poudarja, da je šola v naravi ena izmed vzgojno izobraževalnih oblik, kjer se enakovredno prepletajo vse razsežnosti vzgoje od spoznavnih, gibalnih, čustvenih, moralnih, socialnih in estetskih elementov.
»Šola v naravi bo vsebinsko bogata, kadar bo:
- izobraževala in vzgajala,
- gibalno in fiziološko učinkovita, - doživljajsko bogata,
- ustvarjalna ter
- prijetna in zabavna.« (Kristan S., 2010, str. 228)
Kristan (2010) meni, da je šola v naravi predvsem dolgoročna naložba. Otrokom približa naravo in jih seznanja z različnimi vsebinami zdravega načina življenja v prostem času. Šola v naravi je po njegovem mnenju nenadomestljiva za učenje športnih veščin. Zaradi vsakodnevne zgoščene vadbe in zaradi dela v homogenih skupinah, učenci hitro napredujejo, tako da njihovo gibalno znanje doseže ustrezno raven. Zato je pozitiven odnos do teh vsebin pristnejši in trajnejši.
22 2.6.2 SMOTRI ZIMSKE ŠOLE V NARAVI
Jošt B., Pustovrh J., Močnik R. (1996) izpostavljajo naslednje vzgojno izobraževalne smotre, ki bi jih naj dosegali in uresničevali z izvajanjem programa šole v naravi:
socializacija otroka, ki vključuje navezovanje novih prijateljstev, možnost boljšega medsebojnega spoznavanja, pristnejše odnose med vsemi udeleženci, samopotrjevanje, spoznavanje značilnosti skupine in istovetenje z njenimi člani, pridobivanje pozitivnih navad in opuščanje negativnih, spoznavanje in oblikovanje svojega mesta v skupini;
osvojitev osnovnih znanj v različnih športnih aktivnostih, ki bodo otrokom kasneje omogočala samostojno ukvarjanje s športom v družinskem okolju;
oblikovanje športnih navad, ki bodo otroka motivirale, mu koristile in osrečevale;
razvijanje kulturnega odnosa do narave, ki jo je potrebno spoštovati in ohranjati neokrnjeno;
osamosvajanje otroka, ki z večdnevnim odhodom od doma in staršev pridobiva na samostojnosti ter pridobiva dragocene izkušnje pri skrbi zase ter pri opravljanju dnevnih obveznosti.
Kristan (2010) navaja naslednje splošne smotre:
oblikovanje čustvenega, kulturnega in spoštljivega odnosa do narave;
spoznavanje prostočasnih dejavnosti v naravi, izobraževanje za koristno in kulturno preživljanje prostega časa v naravi;
vzgajanje, proces socializacije, osamosvajanje, navajanje na red, sprejemanje ustreznih vedenjskih vzorcev, pristnejši odnosi;
priložnost za izobraževanje in povezovanje znanj z različnih področij;
kulturno in družabno življenje, s katerim vplivamo k dobremu razpoloženju učencev ter poskušamo za vsakega najti priložnost za sodelovanje, uveljavljanje in potrjevanje.
23 2.6.3 ZIMOVANJE ZA OTROKE Z MDR
Zimovanje za otroke z motnjami v duševnem razvoju ne pomeni le spoznavanja in ukvarjanja s športno dejavnostjo. Nudi jim možnost druženja, samopotrditve, dviguje jim samozavest, omogoča jim, da spoznajo širšo okolico, nudi jim preživljanje časa na prostem. Predstavlja jim čas, ki ga preživijo stran od domačega okolja, brez staršev.
(Princes, Bolčina, Krapež in Žgur, 2011)
Šola v naravi pomeni prenos učne in vzgojne dejavnosti v novo okolje, kar predstavlja preplet vseh vsebin posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Otrokom in
mladostnikom omogoča opravljanje aktivnosti, ki nanje vplivajo pozitivno in jim nudijo zadovoljstvo. (Učni načrt za področje gibanje in športna vzgoja, 2004)
2.6.4 Splošni cilji zimovanja
V posebnem programu VIZ na šoli imajo zapisane naslednje splošne cilje zimovanja:
- dvigniti kvaliteto življenja otrokom z zadovoljevanjem fizičnih, čustvenih in socialnih potreb;
- preko športne aktivnosti se vključevati v okolje – socialna integracija;
- izboljšati samozavest pri otroku z aktivnim vključevanjem in sodelovanjem v vseh dejavnostih;
- nuditi mu zdrav način življenja in veselje do zimskih športov;
- navajati na samostojnost pri skrbi zase in opravljanju dnevnih aktivnosti;
- samostojno izvajanje športnih aktivnosti;
- celostni razvoj na vseh področjih delovanja.
Trampuš (2007) navaja pozitivne vplive alpskega smučanja, za katere menim, da veljajo za celotno zimovanje in vse izvajane športne aktivnosti.
Pozitivni vplivi so:
- otrok spoznava zimsko športno rekreativno dejavnost in preživlja čas v zimski naravi;
- otroci se gibljejo v naravi in krepijo telesno odpornost;
- z usvajanjem novih znanj postajajo otroci bolj samozavestni in motivirani;
24
- otroci bivajo zunaj svojega doma in brez nadzora svojih staršev, zato postopoma razvijajo samostojnost in neodvisnost , kar ima pozitiven vpliv na razvoj njihove osebnosti;
- z bivanjem v skupini sprožamo socializacijski proces, otroci se prilagajajo zahtevam skupine, programu življenja in dela;
- otroci razvijajo odnos do skupine;
- s programi aktivnosti, ki jih imajo radi in v katerih sodelujejo, se učijo pozornosti, koncentracije in vzdržljivosti. Otroci izboljšujejo svoje vedenjske navade ter spoznavajo in usvajajo osnovna življenjska pravila.
2.7 OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA MARIBOR
OŠ Gustava Šiliha Maribor zavzema pomembno mesto na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. OŠ Gustava Šiliha Maribor je vzgojno- izobraževalni zavod, v okviru katerega se izvajajo programi za otroke s posebnimi potrebami:
- predšolski oddelki s prilagojenim programom oz. razvojni oddelki- namenjen je predšolskim otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo za svoj razvoj spodbudo in strokovno pomoč. Otroci z izrazitejšimi težavami in primanjkljaji potrebujejo čim zgodnejšo vključitev v celostno obravnavo, saj razvojnih primanjkljajev kasneje ni mogoče več nadoknaditi.
- prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom- vključevanje otrok z lažjimi motnjami v duševnem razvoju na osnovi odločbe o usmeritvi. Pri vzgojno- izobraževalnem delu se upoštevajo razlike in posebnosti v funkcioniranju otrok, njihovih interesih, načinu doživljanja in čustvovanja.
- posebni program vzgoje in izobraževanja, v katerega se vključujejo otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju na osnovi odločbe o usmeritvi. Program je naravnan razvojno in spodbuja otrokov razvoj na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju.
Posebni program je z svojimi cilji, načeli in vsebino okvir, znotraj katerega se za vsakega učenca pripravi individualiziran program, ki mu omogoči razvoj njegovih sposobnosti do maksimuma.
25
- mobilno specialna pedagoška služba- izvajanje dodatne strokovne pomoči otrokom, ki so na osnovi odločbe usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. (http://www.osgusi.si/sola/o- soli/programi/)
Šola sledi potrebam otrok in se zavzema za čim boljše pogoje dela, za sprejemanje potreb otrok v širšem okolju in vključevanje v aktivnosti, ki bodo v korist otrok in katerih cilj je širjenje znanj, spretnosti in veščin. (Perbil Eisner, 2013)
2.7.1 ZIMOVANJE V POSEBNEM PROGRAMU VIZ NA OŠ GUSTAVA ŠILIHA
Zimovanje se v posebnem programu VIZ redno izvaja 25 let. Zimovanje se je začelo z udeležbo 10 učencev in treh spremljevalcev in se kasneje razširilo. Na zimovanje je danes vključenih v povprečju 30 učencev in 9 spremljevalcev oz. učiteljev.
Program zimovanja vključuje vadbo alpskega smučanja, teka na smučeh, hoje in teka na krpljah ter aktivnosti na sankah. Poleg športnega programa se organizirajo popoldanske in večerne dejavnosti, ki nudijo otrokom sprostitev in zabavo. Vadba športnih aktivnosti poteka dvakrat dnevno, razen na dan odhoda, ko je organizirano tekmovanje za vse sodelujoče učence.
Otroci, vključeni v športne aktivnosti, se udeležijo zimovanja večkrat. Pred prvo vključitvijo učenca na zimovanje, športni pedagog- vodja zimovanja, upošteva različne kriterije, ki jih navajam v nadaljevanju naloge.
Otroci so razdeljeni v manjše vadbene skupine glede na sposobnosti in stopnjo znanja v posamezni športni dejavnosti. Napredovanje učencev je odvisno od posameznikovih sposobnosti.
2.7.2 PRIPRAVE NA ZIMOVANJE 2.7.2.1 Izbira lokacije
Kristan (1998) navaja, da je eden od temeljnih pogojev za učinkovito zimsko šolo v naravi izbira primerne lokacije.
Lokacija bivanja otrok naj zagotavlja ustrezne bivalne razmere, ustrezen prostor za družabne in razvedrilne dejavnosti ter možnost uporabe avdiovizualnih sredstev.
26
Kraj zimovanja oz. kraj izvajanja športnih aktivnosti naj zagotavlja:
- raznovrstno ponudbo smučišč, kjer lahko stopnjujemo zahtevnost pobočja in izbiramo različne terenske oblike;
- smučišča, opremljena z žičnicami;
- poligon in proge za tek na smučeh;
- teren za krpljanje;
- sankališče.
2.7.2.2 Izbira ustreznih spremljevalcev- vaditeljev
Kristan (1998) meni, da je ustrezna strokovna zasedba in izbira sodelavcev ena od najodgovornejših nalog organizatorja in izvajalca šole v naravi. Organizator šole v naravi mora zagotoviti strokovno zasedbo, ki bo ustrezala različnim ravnem znanja učencev na določenem športnem področju.
»Za uspeh šole v naravi je zelo pomembno, da gredo učitelji, ki to delo radi opravljajo.«
Kristan (1998; str. 63)
Vute (2001) navaja, da mora vodja športne aktivnosti upoštevati celovitost področja pri delu z otroci s posebnimi potrebami. Poleg razumevanja različnih prizadetosti in poznavanja posebnosti športne vadbe, je potrebno še poznavanje uporabe različnih metod pri reševanju psiho- socialnih problemov, znati motivirati posameznika in skupino za vadbo ter biti vešč pri opazovanju.
Potrebno je obvladovanje športne stroke in poznavanje značilnosti ljudi s posebnimi potrebami, njihovih sposobnosti in možnosti športnih prilagoditev.
Pri izboru spremljevalcev je potrebno upoštevati:
- da osebo veseli delo z učenci;
- da je oseba potrpežljiva, organizirana, odgovorna, sistematična, komunikativna, pozitivna;
- ima ustrezno teoretično in praktično znanje o alpskem smučanju ali teku na smučeh ali hoji in teku na krpljah.
Oseba, ki bo v času zimovanja skrbela za aktivno učenje izbranih športnih dejavnosti, mora imeti še naslednja znanja in kvalitete:
27
- poznati specifične posebnosti in funkcioniranje posameznega učenca na področju motorike, vedenja, percepcije, razumevanja in pomnjenja;
- vsakega učenca obravnavati kot individuum glede na motnje v duševnem razvoju
- obvladati lastno gibanje;
- poznati metodiko učenja določene športne dejavnosti;
- nazorno demonstrirati vaje;
- dajati enostavna in razumljiva navodila;
- upoštevati didaktična načela:
- znati pozitivno motivirati;
- sodelovati z ostalimi spremljevalci in vodjo zimovanja;
- poznati osnove prve pomoči;
- poznati različne ogrevalne vaje. (Bizjak Žerjav, 2007)
2.7.2.3 Vključitev učencev/otrok in mladostnikov
Vodja zimovanja pripravi okvirni seznam učencev za udeležbo na zimovanju.
Z razredniki učencev se posvetuje glede otrok, ki bodo na zimovanje vključeni prvič.
Pri izbiri otrok gre za upoštevanje več kriterijev. Med njimi so:
- primerna gibalna razvitost (samostojna hoja, ravnotežje);
- samostojnost pri vsakodnevnih opravilih (osebna higiena, oblačenje, obuvanje, hranjenje);
- primerni vzorci socialnega vedenja;
- sodelovanje v skupini;
- slediti delu v skupini;
- razumevanje in upoštevanje navodil;
- upoštevanje pravil.
2.7.2.4 Sestava obvestil za starše
Obvestila za starše sestavi vodja zimovanja. Starši dobijo zloženko o zimovanju in prijavnico. Prijavnica vsebuje vse pomembnejše informacije o zimovanju: lokacijo, časovni termin, okvirno ceno in stroške, ki so vanjo zajeti ter informacije glede zagotavljanja opreme za športne aktivnosti.
28
V obvestilu so starši seznanjeni z možnostjo subvencioniranja zimovanja v primeru, da otroka ne prijavijo zaradi težav s plačilom zimovanja.
Zgibanka vsebuje: splošne cilje zimovanja, okvirni urnik, kratek opis programa športnih aktivnosti in seznam oblačil.
2.7.2.5 Sestanek s starši
Sestanek s starši vodja zimovanja organizira mesec dni pred odhodom, na katerem se starši bolj natančno seznanijo z izvedbo zimovanja.
2.7.2.6 Priprava opreme
Učenci imajo opremo za športne aktivnosti zagotovljeno s strani šole.
Pomemben je pravočasni pregled ustreznosti opreme, ki jo bodo učenci na zimovanju uporabljali. Tako se lahko načrtuje nabava oz. nakup potrebne opreme in zanjo zagotovi sredstva.
Z učenci se preveri primernost velikosti smučarske in tekaške obutve. Obutev se označi z njihovimi imeni. Preveri se ustreznost velikosti smuči. Smuči se označijo z imeni uporabnikov.
Posamezniki, ki smučajo ali tekajo na smučeh v krogu družine, prinesejo opremo v pregled in pripravo.
2.7.3 ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA ZIMOVANJU
Na zimovanju se izvajajo naslednje športne in razvedrilne aktivnosti na snegu:
- alpsko smučanje - je gibalna aktivnost, ki je pomembna za razvoj, saj se posameznik razvija na psihomotoričnem, intelektualnem in socialnem področju.
(Filipčič, 2005) Alpsko smučanje je specifična motorična aktivnost, pri kateri je potrebno upoštevanje motoričnega transfera, ki omogoča uporabo že pridobljenih gibalnih sposobnosti in njihovo nadgradnjo za nova gibalna znanja.
Pri učenju smučanja sta pomembna lateralni transfer, ki pomaga pri smučanju z občutki in gibalnimi izkušnjami, znanimi že iz drugih športnih panog
