--- ---
LETNI DELOVNI NAČRT
OSNOVNA ŠOLA KRMELJ
ŠOLSKO LETO 2008/2009
--- ---
KAZALO
1. Uvod ………. 4
2. Vizija in poslanstvo šole ………. 6
3. Ocena stanja in razvojnih moţnosti šole 3.1. Materialni pogoji …..……… 6
3.2. Kadrovski pogoji ……….. 7
3.3. Prednostne naloge v šolskem letu 2007/2008 ………. 8
3.4. Novosti v šolskem letu 2007/2008 4. Osnovni podatki 4.1. Šolski okoliš ………. 9
4.2. Organizacija dela šole 4.3. Podatki o učencih in razrednikih ……….. 10
4.4. Podatki o učiteljih in njihovi učni obveznosti ………. 11
5. Načrt vzgojno-izobraţevalnega dela 5.1. Šolski koledar……….………. 11
5.1.1. Šolske počitnice 5.1.2. Drugi pouka prosti dnevi 5.2. Učiteljske konference ………..…. 12
5.3. Razporeditve dejavnosti ……… 12
5.4. Druţbeno potrebno delo ………..………. 13
5.5. Pomembni dnevi na šoli ………... 13
5.5.1. Tekmovanja ……….……….………. 14
5.5.2. Nacionalni preizkus znanja ……….……….…….….…… 15
5.6. Vsebina in organizacija vzgojno-izobraţevalnega dela ………. 15
5.6.1. Vsebina zagotovljenega programa 5.6.2. Pregled obsega pouka 5.6.3. Izbirni predmeti ……….………. 16
5.6.4. Nivojski pouk ……… 17
5.6.5. Razvojni projekti 5.6.6. Tečaji, fakultativni pouk 5.6.7. Šola v naravi 5.6.8. Razširjen obseg interesnih dejavnosti……….……… 18
5.6.9. Razširjen del dejavnosti v okviru društev, klubov….……….. 19
--- ---
5.7. Druge oblike dela……… 20
5.7.1. Pregled različnih oblik varstva učencev ……… 20
5.7.2. Podaljšano bivanje 5.7.3. Telesni in duševni razvoj otrok ………. 21
5.7.4. Zdravje otrok……… 21
5.7.5. Šolska prehrana 5.7.6. Varna pot v šolo 6. Dejavniki na področju druţbene samozaščite……… 21
7. Vsebine in oblike dela strokovnih organov šole 7.1. Okvirni program dela učiteljskega zbora ….……….. 21
7.2. Program dela učiteljskih zborov oddelkov 7.3. Program dela aktivov 7.4. Pedagoški zbor……… 22
7.5. Program dela strokovnih komisij ………. 23
7.6. Program pedagoškega vodenja 7.7. Program dela šolskega svetovalnega delavca 7.8. Program dela šolske knjiţničarke ……… 24
8. Vsebina in oblika dela sveta zavoda……….………. 24
9. Pregled aktivnosti za vključevanje šole v okolje in okolja v šolo 9.1. Program sodelovanja s starši ……….……… 25
9.2. Program povezovanja z oţjim in širšim okoljem ……….. 25
10. Spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta ………..……. 26
11. Vizija vrtca ……….………. 27
12. Predstavitev vrtca ……….……….………. 27
13. Cilji vrtca ……….………. 28
14. Načela vrtca 15. Program vrtca 16. Program za otroke s posebnimi potrebami ……… 29
17. Sodelovanje s šolsko svetovalno sluţbo ……….. 30
18. Sodelovanje s starši 19. Plačilo staršev ………. 31
20. Pravice otrok in staršev ………. 31
21. Priloge ………. 35
--- ---
1. VIZIJA IN POSLANSTVO ŠOLE
VIZIJA
S KAKOVOSTNIM IZOBRAŢEVANJEM IN S SPOŠTLJIVIMI MEDSEBOJNIMI ODNOSI BOMO SKRBELI ZA VSESTRANSKI RAZVOJ VSAKEGA POSAMEZNIKA.
IZJAVA O POSLANSTVU ŠOLE
Z igro do znanja v svet učenosti, skupaj pojdimo po poti modrosti.
Prvo srečanje s šolo predstavlja za vsakega otroka pomembno in veliko prelomnico na poti k odraslosti. Podrejati se mora skupnim pravilom, se prilagajati različnim situacijam v novem socialnem okolju in dokazovati svoje znanje in sposobnosti. Zato je zelo pomembno, da so mu pri tem v oporo tako starši, kot tudi pedagoški delavci. Učenci so glavni cilj naših prizadevanj in soustvarjalci pri izvajanju vzgojno-izobraţevalnega dela in ostalih dejavnosti v katere se vključujejo.
Naša šola je odprta za vse oblike sodelovanja in se tesno povezuje z okoljem v katerem deluje.
Zato menimo, da je prav, da s starši tesno sodelujemo vsa leta otrokovega šolanja. Učitelj je učenčev sopotnik pri učenju in skupaj s starši ustvarja čim boljše pogoje za njegov napredek.
Ţelimo si, da bi bilo naše sodelovanje tako, da bi ob spoštovanju avtonomije šole starši imeli vpogled v delo in ţivljenje šole in celovite informacije o poteku šolanja otroka.
Vsako šolsko leto pomeni nov začetek ciklusa, v katerem oblikujemo aktivne odnose iskanja in nabiranja znanja. Pri tem sledimo naslednjim usmeritvam:
- načrtovanje dela,
- iskanje novih oblik učenja, - vztrajnost pri doseganju ciljev, - spoštovanje uspeha,
- razvijanje ustvarjalnosti, - odprtost za pobude, - upoštevanje različnosti,
- spodbujanje sodelovanja z okoljem, - razvijanje strpnosti,
- usmerjenost v prihodnost.
Pri iskanju nove kvalitete znanja in razvijanja aktivnih oblik dela, si ţelimo tvornega sodelovanja s starši in drugimi dejavniki, s katerimi pri učno-vzgojnem delu vstopamo v interaktivne odnose.
Skupaj z vsemi temi dejavniki skušamo znanju, ki ga skupaj z učenci iščemo, gradimo in osvajamo, vtisniti pečat ţivljenjskosti.
OB UPOŠTEVANJU POSEBNOSTI IN INTERESOV UČENCEV, ŢELIMO S SODELOVANJEM STARŠEV, IZOBRAŢEVATI IN VZGAJATI NAŠE UČENCE V VEDOŢELJNE, USTVARJALNE, KRITIČNE IN STRPNE MLADE LJUDI.
--- ---
2. UVOD
Novo šolsko leto nam prinaša kar nekaj zakonskih sprememb. Največja sprememba je ta, da ob koncu šolskega leta v spričevalih ne bomo več določali splošnega učnega uspeha tako, kot smo ga do sedaj. Sprememba je tudi pri izbirnih predmetih, kjer si učenci izbirne predmete lahko izbirajo v obsegu dveh ali treh ur in ne dveh ali treh predmetov, kot je bilo to do sedaj. S tem v zvezi je tudi novost, da so lahko učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, oproščeni izbirnih predmetov. Spremenil se je tudi Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki bolj natančno opredeljuje nekatere postopke ocenjevanja znanja, uvaja pa novost, da lahko učenec v prvem in drugem triletju ponavlja razred tudi brez soglasja staršev.
Za nas je letošnje šolsko leto še posebej pomembno zato, ker smo pričeli z uvajanjem drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v zadnjem triletju. Skupaj s še 47 drugimi šolami v Sloveniji smo se lotili projekta na osnovi razpisa Ministrstva za šolstvo in šport, ki je pred obvezno uvedbo drugega tujega jezika izbralo posamezne šole za poskusno uvajanje.
Nemščine, kot drugega tujega jezika, se bodo učili učenci 7. razreda.
Tudi to šolsko leto nas bo postavilo pred različne izzive. Da se bomo z njimi uspešno soočili in leto zaključili zadovoljni z doseţenimi uspehi bomo potrebovali veliko strpnosti, razumevanja in medsebojnega sodelovanja.
Z zakonodajo predpisan Letni delovni načrt Osnovne šole Krmelj je usklajen z normativi in standardi, s smernicami za delo osnovne šole in materialnimi ter kadrovskimi pogoji šole.
Vsebuje elemente strateškega načrtovanja in izpeljavo operativnih kratkoročnih ciljev, predstavlja pa tudi delno realizacijo srednjeročnega načrta šole, ki ga skupaj s pedagoškimi delavci, učenci, starši in predstavniki lokalne skupnosti oblikujemo in stalno dopolnjujemo.
Letni delovni načrt ţivljenja in dela šole je osrednji dokument, s katerim ugotavljamo uresničevanje programa ţivljenja in dela šole. Vsakokratne spremembe in dopolnitve nastajajo na osnovi analize o dosedanjem delu.
Na vsebino načrta v posameznem šolskem letu vplivajo naslednji dejavniki:
- rezultati letnega poročila,
- ugotovitve formativne evalvacije,
- spremenjene potrebe in okoliščine v šoli, - spremembe v nacionalni in lokalni politiki,
- prioritete in pobude strokovnih ustanov in operativnih organov, ki so povezani z delovanjem šole,
- pobude učencev in staršev ter
- zaostanki oz. hitrejše napredovanje pri realizaciji zastavljenih ciljev iz preteklega obdobja.
Osnovni cilj letnega delovnega načrta je načrtovanje in oblikovanje procesa doseganja ciljev, ob upoštevanju pogojev, ki omogočajo delovanje šole.
To pa so:
- prostorski in drugi materialni pogoji, - organiziranost šole,
- finančni pogoji, - kadrovski pogoji, - sodelovanje s starši in
- sodelovanje z lokalnim in širšim okoljem.
--- --- Vzporedno ob tem, mora letni delovni načrt v programu predvidenih aktivnosti upoštevati:
- število otrok in oddelkov,
- obvezni, razširjeni in tudi nadstandardni program, - sodobne metode dela (poučevanja, učenja,
preverjanja, ocenjevanja),
- vzgojne vidike načrtovanih dejavnosti,
- moţnosti z vidika didaktične opremljenosti šole in - razvojne usmeritve na področju vzgoje in
izobraţevanja.
Letni delovni načrt kot osrednji dokument, s katerim načrtno in ciljno opredeljujemo ţivljenje in delo šole, nam tako omogoča:
- večjo vzgojno-izobraţevalno učinkovitost šole, - boljšo vsebinsko opredelitev in razčlenitev vsebin, - proţnejšo povezavo šole z okoljem,
- upoštevanje interesov, sposobnosti učencev in njihove ustvarjalnosti,
- oblikovanje podobe in klime ter kulture šole, - oblikovanje vizije in poslanstva šole.
Letni delovni načrt se kot osnutek pripravi ţe do začetka šolskega leta, ko aktivi predlagajo spremembe in dopolnila v programu. Predlog Letnega delovnega načrta se obravnava na prvi pedagoški konferenci novega šolskega leta, potem o njem razpravlja svet staršev, ki posreduje pripombe in dopolnila, dokončno pa ga sprejme svet šole.
Kaj je temeljna naloga današnje šole, ki mora biti zazrta v prihodnost in mora torej tako pri delu z učenci tudi delovati?
Šola mora človeka pripravljati za prihodnost, znanje pa seveda črpa iz izkušenj preteklosti. Ko upiramo poglede v prihodnost se vse bolj zavedamo, da šola ne more več ponujati večnih resnic, dognanj in znanj, ki jih bo uporabnikom posredovala z napotkom, naj se jih trdno oprimejo. Šola tudi ni več edini vir znanja in informacij in je čedalje bolj pod vplivom neizprosnih zakonitosti konkurence na področju znanja.
Temeljna naloga današnje šole je torej učiti, kako iskati znanje, kako ga razvijati, ustrezno nadgraditi, da bo uporabno v novih ţivljenjskih situacijah. Naloga šole je iskanje takšnih priloţnosti na področju vzgoje in izobraţevanja, ki bodo omogočile čim večjemu številu učencev poiskati in razviti tiste potenciale, ki so pri njih najmočnejši. Seveda pa gre pri tem procesu tudi za pridobivanje trajnih navad, ki bodo pri učencih vgrajene kot mehanizem, ki venomer sili k iskanju in odkrivanju novega znanja.
V tem smislu je torej naša osnovna usmeritev graditi pri učencih odprtost za vse pobude in izzive, ki jih prinaša ţivljenje in razvijati učne navade, ki so temelj pridobivanja novega znanja in s pomočjo katerih lahko vse te pobude uokvirijo in jih uredijo v sistem trajnih znanj.
--- ---
3. OCENA STANJA IN RAZVOJNIH MOŢNOSTI ŠOLE 3.1. MATERIALNI POGOJI:
V letošnjem letu zavod deluje na štirih, med seboj ločenih lokacijah. S tega vidika je oteţeno zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za ţivljenje in delo šole. V stavbi na naslovu Krmelj 104 (v nadaljevanju »stara šola«), se izvaja pouk za učence 5., 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole in vzgojno-izobraţevalno delo v oddelku vrtca in sicer v oddelku drugega starostnega obdobja. V tej stavbi izvaja pouk tudi Glasbena šola Sevnica in sicer z enim oddelkom, znotraj katerega se izvaja pouk kitare in klavirja.
Stavba je bila zgrajena leta 1927, kot rudarska bolnišnica. Med drugo svetovno vojno je bila poţgana in leta 1948 obnovljena in prilagojena za izvajanje vzgojno-izobraţevalnega dela. Kljub stalnemu vzdrţevanju in obnavljanju je pri stavbi opaziti, da je stara in da jo le z velikimi napori uspevamo obdrţati primerno za izvajanje vzgojno-izobraţevalne dejavnosti. V stavbi na naslovu Krmelj 25 (v nadaljevanju »nova šola«) se izvaja pouk za učence 1., 2., 3. in 4. razreda, prav tako imamo v tej stavbi tudi tri oddelke predšolske vzgoje. Stavba »nove šole« je bila zgrajena leta 1980 in je v nasprotju s »staro šolo«, ki je masivna, montaţna. Zaradi tega so ţe vidne posledice načina gradnje, ki je z vidika dolgoročnosti neustrezna.
Materialni pogoji šole so sicer ob upoštevanju vseh posebnosti zadovoljivi. Za delovanje šole v normalnih pogojih bo v naslednjem obdobju potrebno marsikaj sanirati in obnoviti. Razvojne moţnosti šole vidimo predvsem v zdruţitvi vrtca in prvega triletja ter drugega in tretjega triletja v eni stavbi. To pa pomeni, da dolgoročno podpiramo predvsem dograditev "nove šole" v celoten šolski kompleks, ki bo s športnim stadionom in z igrišči ter z ţe obstoječimi površinami za igranje in učenje oblikovan v zaokroţeno celoto in tako ustrezno zadostil potrebam vzgojno- izobraţevalnega dela. Do realizacije te projekcije moramo vzdrţevati objekte do te mere, da bodo ustrezali vsaj minimalnim standardom. Da bi zadostili vsaj osnovnim potrebam, ki jih narekuje delo v »novi šoli«, bi bilo potrebno zagotoviti prostor za knjiţnično-informativno vzgojo in prostor za delo specialne pedagoginje in logopedinje.
Za letošnje šolsko leto načrtujemo predvsem tista gradbena in rekonstrukcijska dela, ki so nujno potrebna za vzpostavitev osnovnih prostorskih pogojev za izvajanje prešolskega in osnovnošolskega vzgojno-izobraţevalnega programa. Ta letošnje šolsko leto načrtujemo naslednja investicijska vlaganja:
- izgradnja parkirišča pri »novi šoli« in vrtcu,
- nakup opreme, garderobne opreme in didaktičnih pripomočkov za oddelek prvega starostnega obdobja v vrtcu,
- nakup pralnega in sušilnega stroja,
- rekonstrukcija in obnova prostorov v drugem nadstropju »stare šole« za potrebe vrtca (prostorske prilagoditve, obnova električne napeljave, vodovodne napeljave, izgradnja sanitarij, zamenjava vrat, zniţanje stropov, obnova talnih in stenskih oblog, pleskanje), - nakup opreme za razdelilno kuhinjo,
- nakup in montaţa umivalnikov v sanitarijah in garderobi vrtca v »stari šoli«,
- prenova glasbenega kabineta,
- sanacija odtokov v pralnici in nakup umivalnikov, - nakup električnega klavirja,
- izgradnja parkirišča opri »stari šoli«,
--- --- - nakup in postavitev zaščitne ograje na otroškem
igrišču pri »stari šoli«
- nakup dveh otroških igral
- izdelava in namestitev kovinskih zaščitnih mreţ na okna vrtca v »stari šoli«.
V letošnjem letu bomo na krajevno skupnost Krmelj posredovali v načrt dela za prihodnje proračunsko obdobje tudi predlog za izvedbo asfaltne preplastitve cestnega dovoza do šole in šolskega dvorišča pri stari šoli.
3.2. KADROVSKI POGOJI
V skladu s strategijo stalnega strokovnega spopolnjevanja, bomo spremljali novosti na področju vzgojno-izobraţevalnega dela, saj je učinkovito in ustvarjalno delo pedagoških delavcev v veliki meri odvisno od znanj, ki jih posameznik ima in od tega, kako zna ta znanja uporabljati pri svojem delu. Vsi pedagoški delavci se bomo v tem šolskem letu skladno z načrtom izobraţevanj (gl. Načrt izobraţevanja strokovnih delavcev) izobraţevali v okviru:
- programov stalnega strokovnega spopolnjevanja (Katalog),
- študijskih srečanj za posamezna strokovna in predmetna področja,
- programa Mreţe učečih se šol II pri Šoli za ravnatelje, - razvojnega projekta Nova didaktika preverjanja in
ocenjevanja pri ZRSŠ,
- inovacijskega projekta o branju pri ZRSŠ, - strokovnih aktivov in
- projektnih in razvojnih aktivov in timov.
Na šoli bo v šolskem letu 2008/2009 delalo:
a) pedagoški delavci:
- 4 vzgojiteljice,
- 5 pomočnic vzgojiteljice, - 4 učiteljice razrednega pouka, - 7 učiteljev predmetnega pouka,
- 5 učiteljev predmetnega pouka, ki dopolnjujejo svojo učno obveznost na naši šoli,
- 3 zunanji sodelavci za izvajanje interesnih dejavnosti, - 1 zunanja sodelavka za izvajanje fakultativnega pouka
tujega jezika,
- 1 pomočnica ravnatelja za vrtec (v ustreznem deleţu), - 1 ravnatelj.
b) strokovni delavci:
- 1 svetovalna delavka (45% delovnega mesta) - 1 knjiţničarka (35% delovnega mesta),
- 1 organizator računalniško - informacijske dejavnosti (20% delovnega mesta),
- 1 logopedinja (dopolnjevanje obveznosti),
- 1 specialna pedagoginja (dopolnjevanje obveznosti), - 1 defektologinja (dopolnjevanje obveznosti),
- 1 pedagoginja za DSP (dopolnjevanje obveznosti).
c) tehnični delavci:
- 1 hišnik, - 1 kuharica,
- 1 kuharica-snaţilka, - 4 čistilke.
--- --- d) administrativni delavci:
- 1 tajnica
- 1 računovodkinja (40% delovnega mesta v okviru FRE OŠ Sava Kladnika Sevnica)
Pri vzgojno-izobraţevalnem delu sodelujemo s šolami, s katerimi usklajujemo delo in učne obveznosti učiteljev. To so Osnovna šola Milana Majcna Šentjanţ, Osnovna šola Trţišče, Osnovna šola Ane Gale Sevnica, OŠ Mokronog, OŠ Gabrovka in OŠ Sava Kladnika Sevnica, pri kateri imamo sedeţ finančno-računovodske enote.
3.3. PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2008/2009
Vsako šolsko leto pomeni nov začetek ciklusa, v katerem skušamo nadgraditi vsa dosedanja spoznanja in izkušnje ter iskati in odpirati nove vizije in poti pri iskanju znanja in razvijanju sposobnosti učencev. Učenje je proces, ki traja vse ţivljenje in se je potrebno do njega celostno opredeliti.
Ustvarjali bomo spodbudno učno okolje, da bi s tem omogočili čimbolj optimalne pogoje za ustvarjalno in uspešno učenje. Razvijali bomo skupne norme, pravila, dogovore in vrednote, ki so osnova za sprejemanje in razumevanje drugačnosti. Upoštevali bomo individualne posebnosti učencev in razvijali čut za sočloveka ter razvijali elemente medkulturnega učenja.
BITI, SPREJEMATI, RAZUMETI IN USTVARJATI, TO BO NAŠE VODILO!
Med prednostne naloge v tem šolskem letu uvrščamo:
- uvajanje koncepta vzgojnega načrta šole,
- spremljanje dela v novem oddelku prvega starostnega obdobja, - razvijanje kulturne identitete v povezavi s Trubarjevim letom, - razvijanje medkulturnega razumevanja pri učencih,
- spremljanje kombiniranega pouka v kombiniranih razredih, - razvijanje okoljske vzgoje.
3.4. NOVOSTI V ŠOLSKEM LETO 2008/2009
v šolsko leto 2008/2009 vstopamo kot popolna devetletna šola, z devetimi razredi in sedmimi oddelki, z dvema oddelkoma podaljšanega bivanja, z enim oddelkom jutranjega varstva in s štirimi oddelki predšolske vzgoje.
S tem šolskim letom nadaljujemo iskanje novih razvojnih poti, ki smo jih začrtali ţe v preteklem letu. Nadaljujemo s projektom uvajanja koncepta eko šole, aktivno pa bomo pristopili k uvajanju vzgojnega koncepta šole, nadaljevali bomo z oblikovanjem in uvajanjem sistema za spremljanje kakovosti dela, preko projekta Mreţa učečih se šol II. Ponovno bomo posebej posvečali pozornost spremljanju sočasnega poučevanja v oddelkih, kjer izvajamo pouk v kombinirani obliki.
Letošnje šolsko leto se pričenja v letu, ko praznujemo 500 letnico rojstva Primoţa Trubarja, ustvarjalca prve tiskane slovenske knjige. Z literarnim in likovnim natečajem ter s posebno prireditvijo bomo obeleţili tudi ta praznik. Izdali bomo priloţnostno šolsko glasilo, v katerem bodo prispevki in najbolj odmevni doseţki učencev v letošnjem šolskem letu.
Spremljali bomo izvajanje spremenjenih zakonskih določil v praksi in sicer:
- realizacija ciljev v luči dveh ocenjevalnih obdobij, - spremljava izvajanja vseh oblik diferenciacije,
- uresničevanje določil pravilnika o preverjanju in ocenjevanju v praksi,
- spremljanje rezultatov nacionalnega preizkusa znanja učence.
--- ---
4. OSNOVNI PODATKI
4.1. ŠOLSKI OKOLIŠ
V šolski okoliš Osnovne šole Krmelj v večji meri spadajo naselja iz KS Krmelj, delno tudi naselja, ki upravno spadajo h KS Trţišče, KS Šentjanţ in KS Boštanj. Obsega pribliţno 6 km2 površine. K šolskemu okolišu krmeljske šole spadajo kraji: Kamenica, Kamenško, Brezje, Hinjce, Goveji dol, Kriţišče, Gabrje, Vrhek, Gabrijele, Krmelj, Polje (del) in Spodnje Mladetiče. Krmeljsko šolo pa obiskujejo tudi otroci iz naselja Mali Cirnik pri Šentjanţu, ki upravno spada k občini Šentrupert in v šolski okoliš OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. V skladu z zakonskimi določili lahko starši izberejo šolo kamor bodo vpisali svoje otroke, v tem primeru otroci iz tega zaselka obiskujejo krmeljsko šolo vse od njene ustanovitve.
4.2. ORGANIZACIJA DELA ŠOLE
Pouk poteka v eni izmeni, v skladu z vsakoletnim delovnim načrtom šole in v skladu z organizacijo dela.
- Prva ura se prične ob 7.30, učenci na razredni stopnji pričnejo pouk drugo šolsko uro, to je 8.20.
- Jutranje varstvo se prične ob 6.30 in traja do 8.00. Izvajajo ga vzgojiteljice vrtca do 6.55 in učiteljica v jutranjem varstvu do 7.55.
- V "stari šoli" je pri vhodu deţurni učenec, ki skupaj z deţurnim učiteljem skrbi za urejenost šole in sprejema obiskovalce, v "novi šoli" deţura samo učitelj, učenci pa le med glavnim odmorom, pred in po pouku do 11.50, ko se prične kosilo.
- V času kosila sta na razredni stopnji deţurni učiteljici v PB, deţurni učenec jima pomaga, na predmetni stopnji pa spremlja razdeljevanje hrane deţurna učiteljica, prav tako ji pomaga deţurni učenec.
- Učenci in delavci šole ţelimo od 7. do 14. ure PEDAGOŠKI MIR, zato je šola praviloma za obiskovalce (posebej za razne preprodajalce in akviziterje) zaprta; izjema so obiski staršev učencev oz. obiski usklajeni z LDN šole.
- Od 9.55 do 10.15 imajo učenci odmor za malico.
- Od 12.40 do 13.00 je čas kosila, za učence, ki nimajo kosila, imajo pa še pouk naslednjo uro pa je to rekreativni odmor.
- Učenci se v času odmora lahko zadrţujejo v “dnevni sobi” za učence, obiščejo šolsko knjiţnico, praviloma pa ob lepem vremenu zapustijo šolske prostore in se igrajo ali sprehajajo na šolskem dvorišču ali igrišču ob šoli.
- Podaljšano bivanje je organizirano od 11.50 do 16.10 ure.
- Pred poukom in po končanem pouku je organiziran dopolnilni in dodatni pouk.
- V popoldanskem času imajo učenci fakultativni pouk tujega jezika in glasbeno šolo.
- Po pouku, v času podaljšanega bivanja, popoldne in ob koncu tedna so organizirane interesne dejavnosti.
Učenci razredne stopnje prihajajo v šolo peš, ali jih pripeljejo starši. Vsi učenci 1. razreda prihajajo v šolo v spremstvu staršev. Veliko učencev predmetne stopnje prihaja v šolo s kolesom. Dnevno deţurstvo opravljata učitelja razredne in predmetne stopnje ter deţurna učenca razredne in predmetne stopnje.
--- ---
4.3. PODATKI O UČENCIH IN RAZREDNIKIH
Oddel. Razr. Dečki Deklice Skupaj Razrednik
1. 1. 5 5 10 Mateja Ručman (*)
1. 2. 7 4 11 Marjetka Podlogar (*)
2. 3. 8 1 9 Renata Mlinarič (**)
Sk. I 3 20 10 30
2. 4. 4 4 8 Majda Štih (**)
3. 5. 5 4 9 Gusta Mirt
4. 6. 9 5 14 Darinka Podlogar
sk. II 3 18 13 31
5. 7. 4 5 9 Boštjan Repovţ
6. 8. 10 4 14 Mateja Mandl
7. 9. 8 7 15 Breda Blas
sk. III 3 22 16 38
Skupaj 60 39 99 7 oddelkov
(*) – za učence 1. in 2. razreda se izvaja pouk v kombinaciji. Razrednik je Marjetka Podlogar, druga strokovna delavka pa je Mateja Ručman (1.r.).
(**) – za učence 3. in 4. razreda se izvaja pouk v kombinaciji. Razrednik je Majda Štih, druga strokovna delavka pa je Renata Mlinarič (3.r.).
4.4. PODATKI O UČITELJIH IN NJIHOVI UČNI OBVEZNOSTI
ŠT. IME IN PRIIMEK IZOB. PREDMET/PODR. ŠTEVILO UR OPOMBA
1. Mateja Ručman VII. VZG-PB Po pregl. 1
2. Metka Podlogar VII. RP »« Druga strok. del.
3. Renata Mlinarič VI. RU-PB »« Učiteljica v komb.
4. Majda Štih VI. RP »«
5. Gusta Mirt VII. RP »«
6. Mateja Mandl VII. GEO-ZGO »«
7. Silvestra Kotar VII. SLO »«
8. Darinka Podlogar VI. KEM-GOS »«
9. Boštjan Repovţ VI. MAT-FIZ »«
10. Breda Blas VI. ŠVZ-KNJ »«
11. Tatjana Selak VII. ANG »«
12. Marjan Dirnbek VI. GVZ-PB Po pregl. 1
ŠT. IME IN PRIIMEK IZOB. PREDMET/PODR. ŠTEVILO UR OPOMBA
13. Nataša Moţic VII. ŠSD-PB Po pregl. 1
14. Urška Lenič VI. JV Po pregl. 1
15. Vida Slak V. TIT »« OŠ Trţišče
16. Nada Vodišek VI. LIV »« OŠ M.M. Šentjanţ
17. Darinka Livk VI. BIO-GOS »« OŠ M.M. Šentjanţ
18. Tina Verhovc V. TJN-ip »« OŠ Gabrovka
19. Ana Vuk VI. TJA-fakult. Pogodba Zunanja sodelavka
20. Vesna Novak VII. SPEC.PED. »« OŠ A.G. Sevnica
21. Renata Kocjan VII. »« »« OŠ A.G. Sevnica
22. Barbara Jazbec VII. PED-ZGO »« OŠ Trţišče
23. Suzana Umek V. OPZ in MPZ »« Zunanja sodelavka
24. Lučka Dreţa VI. TJN »« OŠ Mokronog
25. Tomaţ Kušar VII. RAČ »« OŠ Mokronog
23. Rado Kostrevc VII. ZGO-SOC Po pregl. 5 Ravnatelj
--- ---
5. NAČRT VZGOJNO IZOBRAŢEVALNEGA DELA
5.1. ŠOLSKI KOLEDAR
Šolsko leto 2008/2009 se pričenja 1. septembra 2008 in se zaključuje 15. junija 2009 za učence 9. razreda oz. 24. junija 2009 za učence od 1. do 8. razreda.
Šolsko leto 2008/2009 je za vse učence razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji:
- prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. 9. 2008 do 31. 1. 2009
- drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. 2. 2008 do 15. 6. 2009 oz. 24. 6. 2009.
5.1.1. Šolske počitnice JESENSKE POČITNICE:
- od 27. oktobra do 31. oktobra 2008 NOVOLETNE POČITNICE:
- od 25. decembra 2008 do 2. januarja 2009 ZIMSKE POČITNICE:
- od 16. februarja do 20. februarja 2009 PRVOMAJSKE POČITNICE:
- od 28. aprila do 1. maja 2009 POLETNE POČITNICE:
- od 15. oz. 24. junija do 31. avgusta 2009
5.1.2. Drugi pouka prosti dnevi:
- 13. april 2009, velikonočni ponedeljek
5.2. UČITELJSKE KONFERENCE:
a) ocenjevalne konference:
- prvo ocenjevalno obdobje - 29.1.2009, ob 13.30, - drugo ocenjevalno obdobje – 11.6.2009, za 9. razred
in 22.6.2009 za ostale razrede, ob 13.30.
b) pedagoške konference:
- uvodna pedagoška konferenca, 26.8.2008, - druga pedagoška konferenca, 27.10.2008, - tretja pedagoška konferenca, 27.11.2008, - četrta pedagoška konferenca, 16.2.2009, - peta pedagoška konferenca, 23.4.2009, - zaključna pedagoška konferenca, 1. 7. 2009.
c) redni pedagoški kolegiji:
- vsak petek od 7.00 do 8.00 razredna stopnja,
- vsak ponedeljek od 7.00 do 8.00 predmetna stopnja.
--- --- Starši bodo seznanjeni z učnim uspehom učencev v skladu z zakonom in v obliki, ki jo predvideva Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju. Obvestila o učnem uspehu bomo izdali ob zaključku vsakega ocenjevalnega obdobja.
Učenci 9. razreda bodo zaključna spričevala z obvestili o doseţenih točkah pri nacionalnem preizkusu znanja prejeli 15. junija 2009. Učenci od 1. do 8. razreda pa bodo spričevala prejeli 24. junija 2009. Opisne ocene bodo učenci 1., 2. in 3. razreda prejeli na roditeljskih sestankih, kjer bodo starši s podpisom potrdili seznanitev z oceno.
5.3. RAZPOREDITVE DNEVOV DEJAVNOSTI 5.3.1. ŠPORTNI DNEVI
a) prvo triletje - 1., 2., 3.r. - po prilogi b) drugo triletje - 4., 5., 6.r. - po prilogi c) tretje triletje - 7., 8., 9.r. - po prilogi 5.3.2. NARAVOSLOVNI DNEVI
a) razredna stopnja - po prilogi b) predmetna stopnja - po prilogi 5.3.3. KULTURNI DNEVI a) razredna stopnja - po prilogi b) predmetna stopnja - po prilogi 5.3.4. TEHNIŠKI DNEVI
a) razredna stopnja - po prilogi b) predmetna stopnja – po prilogi 5.4. DRUŢBENO POTREBNO DELO
Razred Načrtovane aktivnosti
RS Skrb za okolico šole.
Skrb za otroško igrišče.
Skrb za šolske cvetlične gredice.
PS Skrb za urejanje učilnic, šolske knjiţnice, računalniške učilnice.
Skrb za okolico šole.
Zbiranje starega papirja.
Zbiranje izrabljenih kartuš, tonerjev in odpadnih pločevink.
5.5. POMEMBNI DNEVI NA ŠOLI
DATUM VSEBINA KOORDINATOR VKLJUČENI
1. 9. 2008 Prvi šolski dan:
- kulturna prireditev s predstavitvijo učiteljic M. Štih M. Ručman M. Dirnbek 6. - 10. 10.
2008 Teden otroka:
- dan s pravljico, ogled lutkovne predstave, ogled filmske predstave, likovna delavnica, gledališče na stopnicah, športno dopoldne, odbojka z učitelji, orientacijski pohod, piknik.
G. Mirt S. Kotar D. Zupančič
Razredniki Vzgojiteljice Učitelji/ce
--- ---
DATUM VSEBINA KOORDINATOR VKLJUČENI
9.10. 2008 Sprejem učencev 1.r. v šolsko skupnost M. Ručman M. Podlogar 24. 10. 2008 Osrednja prireditev ob prazniku KS Krmelj R. Kostrevc S. Kotar
G. Mirt B. Repovţ M. Dirnbek 20. 10. 2008 Spominski pohod od Hinjc do Gabrijel R. Kostrevc
26. 10. 2008 Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve M. Mandl M. Dirnbek Razredniki 21. 12. 2008 Novoletna voščilnica – razredne skupnosti se
predstavijo S. Kotar Razredniki
26. 12. 2008 Decembrski ŢIV-ŢAV:
- gledališka predstava in prihod dedka Mraza - obdaritev otrok
- glasbeni gost
G. Mirt
N. Moţic Razredniki RS Vzgojiteljice M. Dirnbek
5. 2. 2009 Pustno rajanje B. Ocvirk
K. Vene Razredniki Vzgojiteljice 6. 2. 2009 Slovenski kulturni praznik N. Moţic
S. Kotar Razredniki
6. 3. 2009 Dan ţena M. Podlogar
R. Mlinarič M. Ručman M. Dirnbek S.Tratnik Umek
12. 6. 2009 Valeta B. Blas S. Kotar
R. Kostrevc
24. 6. 2009 Zaključna prireditev M. Podlogar
G. Mirt M. Dirnbek S. U. Tratnik R. Kostrevc Razredniki
OSTALI POMEMBNI DNEVI, KI JIH OBELEŢIMO
DATUM VSEBINA KOORDINATOR VKLJUČENI
8. 9. Mednarodni dan pismenosti S. Kotar
T. Selak Razredniki 22. 10. Spominska ura ob obeleţju trinajstim talcem v
Hinjcah M. Štih Razredniki
Vzgojiteljice
5.10. Svetovni dan učiteljev R. Kostrevc Učitelji/ce
24. 10. Svetovni dan OZN M. Mandl
31. 10. Dan varčevanja D. Zupančič Razredniki
31. 10. Dan reformacije S. Kotar
M. Mandl Razredniki 1. 12. Svetovni dan boja proti AIDS-u M. Mandl
26. 12. Dan samostojnosti M. Mandl
10. 2. Dan človekovih pravic M. Mandl
22. 3. Mednarodni dan vode D. Livk
23. 4. Mednarodni dan knjige B. Blas
27. 4. Dan upora proti okupatorju M. Mandl
1. 5. Praznik dela – 1. maj M. Mandl
--- ---
5.5.1. Tekmovanja
TEKMOVANJA PREDMET IME IN PRIIMEK
Cankarjevo priznanje Slovenščina Silvestra Kotar Mednarodni knjiţni kviz Splošno Breda Blas
Stefanovo priznanje Fizika Boštjan Repovţ
Kenguru Matematika Boštjan Repovţ
Računanje je igra Matematika Majda Štih
Vegovo priznanje Matematika Boštjan Repovţ
Preglovo priznanje Kemija Darinka Podlogar
Angleški jezik Angleščina Tatjana Selak
Nemški jezik Nemščina Lučka Dreţa
Zgodovina Zgodovina Mateja Mandl
Geografija Geografija Mateja Mandl
Športna tekmovanja Šport Breda Blas
CICI vesela šola Splošno Razredničarke RS
CICI vrtec Splošno Vzgojiteljice vrtca
Mladi tehniki - LEGO Tehnika Majda Štih
Kaj veš o prometu? Promet Boštjan Repovţ
5.5.2. Nacionalni preizkus znanja
1. 9. 2008 – objava sklepa ministra o izboru štirih predmetov za določitev tretjega predmeta 28. 11. 2008 – objava seznama učencev 6. in 9. razreda, ki bodo opravljali NPZ.
2. 3. 2009 – objava tretjega predmeta, iz katerega bodo učenci 9. r. opravljali NPZ.
5. 5. 2009 – NPZ – matematika, 6. in 9. razred – REDNI ROK.
6. 5. 2009 – NPZ - slovenščina, 6. in 9. razred – REDNI ROK.
11. 5. 2009 - NPZ - tretji predmet, 9. razred – REDNI ROK.
12. 5. 2009 - NPZ – tuji jezik, 6. razred – REDNI ROK.
Za učence 9. razreda, ki se zaradi utemeljenih razlogov niso mogli udeleţiti NPZ – ja, bo v juniju naknadni rok.
28. 5. 2009 – NPZ - matematika - NAKNADNI ROK 29. 5. 2009 – NPZ – slovenščina – NAKNADNI ROK.
1. 6. 2008 – NPZ – tretji predmet – NAKNADNI ROK.
Natančen razpored bo pripravljen v skladu z navodili Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, sam potek preverjanja pa določen s Pravilnikom o izvajanju nacionalnega preizkusa znanja.
5.6. Vsebina in organizacija vzgojno - izobraţevalnega dela
Vizija OŠ Krmelj je, da celostno razvija znanje učencev in kvalitativno vpliva na njihov osebnostni razvoj. V tem smislu bomo razvijali kvalitetno delo na vseh predmetnih področjih in pri tistih dejavnostih, pri katerih bodo učenci pokazali najmočnejši interes. Učitelji bodo izvajali najsodobnejše oblike pouka s poudarkom na pozitivnih spodbudah učencev in njihovem aktivnem in ustvarjalnem pristopu pri delu.
Novosti, ki jih šola uvaja, bomo še razširili in nadgradili na principu konstruktivizma. Pri učencih se bomo trudili doseči večjo kritičnost presoje, odgovoren odnos do lastnega znanja in napredovanja (nivojski pristop).
Prav tako bomo razvijali tiste osebnostne lastnosti učencev, ki jim omogočajo razvijati pozitiven in konstruktiven odnos do soljudi in problemov, s katerimi se pri vsakdanjem delu soočajo.
Učence bomo navajali na samokontrolo pri učenju. Pri pouku bomo izvajali še več integracije, fleksibilne diferenciacije, raziskovalnega in projektnega dela. Načrtno bomo izvajali preverjanje
--- --- in ocenjevanje znanja. Pri tem bomo upoštevali načelo postopnosti in razvijali pristope, ki temeljijo na do sedaj uveljavljenih taksonomijah. V ţe uveljavljene modele bomo vključevali nove komponente, dognane in izbrane na osnovi uspešnih poizkusov in izvedb v praksi.
5.6.1. Vsebina zagotovljenega programa:
1. JEZIKOVNO - UMETNIŠKO PODROČJE knjiţnično-informacijsko dejavnost pouk slovenščine
pouk nemščine pouk angleščine likovna vzgoja glasbena vzgoja
predmeti iz nabora izbirnih predmetov 2. DRUŢBOSLOVNO PODROČJE
spoznavanje okolja druţba
geografija zgodovina
drţavljanska vzgoja in etika
predmeti iz nabora izbirnih predmetov
3. NARAVOSLOVNO - MATEMATIČNO PODROČJE matematika
kemija biologija naravoslovje tehnika
tehnika in tehnologija naravoslovje in tehnika gospodinjstvo
predmeti iz nabora izbirnih predmetov 4. TELESNO - VZGOJNO PODROČJE
športna vzgoja ţivljenje v naravi šola v naravi
predmeti iz nabora izbirnih predmetov 5.6.2. Pregled obsega pouka
RAZRED ŠT. ODD. POUK TEDNOV LETNO ŠT. UR
1. - - 35 -
2. 1 20 35 700
3. - - 35 -
4. 1 23,5 35 822,5
5. 1 25,5 35 892,5
6. 1 26 35 910
7. 1 28* 35 980
8. 1 28,5* 35 997,5
9. 1 28,5* 33 940,5
* - pri učencih 7., 8. in 9. razreda devetletke so všteti tudi izbirni predmeti, če učenci izberejo drugi tuji jezik, je potrebno prišteti še eno uro (drugi tuji jezik - dve uri tedensko *).
--- ---
5.6.3. Izbirni predmeti
PREDMET ŠTEVILO
OTROK ŠTEVILO
SKUPIN ŠTEVILO UR
TED. UČTELJ/
UČITELJICA
Verstva in etika II 6 1 1 Mateja Mandl
Verstva in etika III 9 1 1 Mateja Mandl
Sodobna priprava hrane 22 1 2 Darinka Podlogar
Tuji jezik nemščina II 6 1 2 Tina Verhovc
Obdelava gradiv – UM 13 1 1 Vida Slak
Izbrani šport 18 1 1 Breda Blas
Šport za sprostitev 9 1 1 Breda Blas
Urejanje besedil 9 1 1 Mateja Mandl
Multimedija 16 1 1 Mateja Mandl
SKUPAJ 108 9 11
5.6.4. Nivojski pouk
SKUPINE/NIVOJI PREDMET UČITELJ I./1. nivo – 4.r. SLOVENŠČINA Majda Štih II./2.,3. nivo – 4.r. SLOVENŠČINA Majda Štih I./1. nivo – 4.r. MATEMATIKA Majda Štih II./2.,3. nivo – 4.r. MATEMATIKA Majda Štih I./1. nivo – 4.r. ANGLEŠČINA Tatjana Selak II./2.,3. nivo – 4.r. ANGLEŠČINA Tatjana Selak 5.6.5. Razvojni in drugi projekti
Razvoj didaktike na področju procesa ocenjevanja znanja – Zavod RS za šolstvo (G. Mirt, M.
Mandl, R. Kostrevc).
Mreţa učečih se šol II – Šola za ravnatelje (G. Mirt, B. Repovţ, T. Selak, M. Ručman).
Evropa v šoli – Zveza prijateljev mladine Slovenije (M. Mandl).
Evropska vas – Šola za ravnatelje in Evropska hiša Maribor (M. Mandl).
S knjigo do boljšega branja, domišljije in znanja – inovacijski projekt – Zavod RS za šolstvo (M.
Štih, razredniki, knjiţničarka).
5.6.6. Tečaji, fakultativni pouk, druge oblike izobraţevanja
Tudi v letošnjem letu bomo izvajali naslednje tečajne oblike izobraţevanja:
- ŢIVLJENJE V NARAVI, CŠOD Kranjska Gora, program CŠOD - spremljevalca M. Mandl, B. Repovţ,
- TEČAJ ZA KOLESARSKI IZPIT, 20 ur - program Gusta Mirt,
- TEČAJ ZA VOZNIKE KOLES Z MOTORJEM, sodelovanje z AMD - program Boštjan Repovţ,
- PLESNI TEČAJ – od vrtca do 3. r. – program Plesna šola Polka, Ljubljana, - PLESNI TEČAJ - od 4. do 9. r., 80 urni program – Plesni center Zasavja, - ANGLEŠKE IGRALNE URICE V VRTCU – dve skupini – program Ana Vuk, - ANGLEŠČINA – fakultativno 1.-3.r.– program Ana Vuk,
- NEMŠČINA – fakultativno 4.-6-r. – program Tina Verhovc.
--- ---
5.6.7. Šola v naravi
a) Šola v naravi – izvajamo jo v sodelovanju z ustreznim ponudnikom počitniških kapacitet in s svojim ustaljenim programom šole plavanja in spoznavanja okolja. V letošnjem šolskem letu šole v naravi ne bomo izvajali.
b) Ţivljenja v naravi - izvajamo v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.
V letošnjem šolskem letu bomo v okviru programa CŠOD izvedli dejavnosti za 7. in 8. razred. Pri izvajanju šole v naravi in programa ţivljenja v naravi skušamo predvsem realizirati cilje iz naslednjih področij:
A) SOCIALIZACIJA UČENCEV:
- skupno ţivljenje, - prijateljstvo, - druţabnost,
- enakopravni odnosi.
B) SAMOSTOJNOST IN ODGOVORNOST UČENCEV:
C) PRIDOBIVANJE ZNANJ, NAVAD IN SPOSOBNOSTI:
- znanje o okolju, - znanje o naravi, - plavalne sposobnosti, - higienske navade, - delovne navade.
D) PROGRAM PLAVANJA:
neplavalci:
- prilagajanje na vodo, - plovnost,
- prsno plavanje,
- plavanje v globoki vodi, - skok na noge.
plavalci:
- plovnost,
- gledanje pod vodo, - učenje tehnike prsno, - prsni in hrbtni kravl ,
- skok na noge in na glavo v vodo,
- tekmovanje za bronastega, srebrnega in zlatega delfinčka.
5.6.8. Razširjen obseg interesnih dejavnosti
Program interesnih dejavnosti narekuje izbor področij s strani učencev. Učenci so organizirani v interesne organizacije in društva.
Šolska skupnost učencev – Rado Kostrevc.
Šolski parlament – Mateja Mandl.
Kulturno umetniško društvo – Silvestra Kotar Šolsko športno društvo - Breda Blas.
Klub mladih tehnikov - Majda Štih.
--- --- Vsebinski deli:
Športne in razvedrilne dejavnosti: odbojka, mali rokomet, košarka, badminton, gimnastika, atletika, planinstvo, ples, športne igre, šah in judo.
Kulturno umetniško področje: igralsko, likovno, fotografsko, literarno, novinarsko, pravljično, lutkarsko, recitatorsko, instrumentalno-ansambelsko, zborovsko, dramsko-gledališko.
Naravoslovno področje: ekološko, hortikulturno, raketarsko, lego-dacta, šivilsko, gospodinjsko.
Interesne in druge dejavnosti:
INTERESNA DEJAVNOST IME IN PRIIMEK VODJE OPOMBE Novinarski kroţek Silvestra Kotar
Dopisnikarski kroţek Majda Štih Slovenska bralna značka Silvestra Kotar Angleška bralna značka Tatjana Selak
Nemška bralna značka Lučka Dreţa Dopolnjuje iz OŠ Mokronog
Vesela šola Majda Štih, Silvestra Kotar
Otroški pevski zbor Suzana Umek Tratnik Zunanja sodelavka Mladinski pevski zbor Suzana Umek Tratnik Zunanja sodelavka
Ansambel Marjan Dirnbek
Plesna skupina Gusta Mirt
Folklorna skupina Metka Podlogar
Plesni tečaj Albin ŠeŠko (Plesni center Zasavje) Tilen
Skubic (Plesna šola Polka) Zunanji sodelavci Lutkarski kroţek Gusta Mirt, Irena Logar
Gledališki kroţek Nataša Moţic Zgodovinski kroţek Mateja Mandl Likovno- ustvarjalni kroţek Gusta Mirt
Lego delavnica Majda Štih
Modelarski kroţek Vida Slak
Računalniški kroţek Tomaţ Kušar Dopolnjuje iz OŠ Mokronog
Kolesarski kroţek Gusta Mirt Prometni kroţek Boštjan Repovţ
Računanje je igra Boštjan Repovţ Koordinator
Planinski kroţek Breda blas
Šahovski kroţek Ludvik Cvirn Zunanji sodelavec
Gimnastika, atletika Breda Blas
Badminton Blaţ Holc Zunanji sodelavec
Odbojka Breda Blas
Gasilski kroţek Boštjan Repovţ, Mateja Ručman PROJEKTI IN NATEČAJI
Šolski parlament Mateja Mandl
Evropa v šoli Mateja Mandl, Majda Štih Koordinatorici Slovenske ţeleznice Gusta Mirt
Naravne katastrofe Majda Štih
Lions klub Nada Vodišek, Gusta Mirt
Unicef Mateja Mandl
Drugi literarni natečaji Razredni in predmetni učitelji
Drugi likovni natečaji Razredni učitelji in Nada Vodišek Dopolnjuje iz OŠ M.M.
Šentjanţ
--- ---
5.6.9. Razširjen del dejavnosti v okviru organizacij, društev, klubov v šoli.
Učenci se kot člani društev in različnih sekcij udeleţujejo tudi dejavnosti, ki potekajo v teh društvih in so vsebinsko povezane s šolo. Delo v teh društvih poteka tudi s pomočjo učiteljev, zaposlenih na osnovni šoli Krmelj in zunanjih sodelavcev. Učenci sodelujejo v naslednjih društvih:
1) DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRMELJ
Vključuje vse učence oziroma otroke od 2. do 15. leta pa tudi srednješolce. Vodi ga odbor DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE. V njem so tudi zaposleni v OŠ Krmelj.
Šola bo v sodelovanju z društvom izvedla naslednje dejavnosti:
- teden otroka s kulturnim, razvedrilnim in športnim programom,
- organizacija novoletnega ŢIV-ŢAVA z obiskom znane pevske skupine ali pevca, - organizacija pustnega rajanja in sprevoda pustnih mask,
- pohodniški izleti v okolico v času počitnic.
2) MLADINSKA SEKCIJA KRMELJ
Vključuje predvsem učence 8. in 9. razreda pri pripravi kresovanja.
Društvo bo s šolo sodelovalo pri naslednjih aktivnostih:
- kresovanje v počastitev 1. maja.
3) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
Vključuje predvsem učence predmetne stopnje. Učence usposabljajo in vodijo mentorji društva, ki sodelujejo s šolo ob tekmovanjih v znanju gasilstva in predstavitvah dejavnosti društva.
4.) KRAJEVNI ODBOR DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE – KRMELJ
Šola sodeluje z društvom pri pripravi in izvedbi kulturnih prireditev ob vsakoletnih srečanjih članov društva in predstavitvah dela društva, izdanih publikacijah ipd.
5.) KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŢA KRMELJ
Sodelovanje pri pripravi kulturne prireditve ob srečanju starostnikov – letno srečanje.
6.) POHODNIŠKA SEKCIJA KRMELJ – sodelovanje pri pohodih.
5.7. Druge oblike dela
5.7.1. Pregled različnih oblik varstva učencev
Varstvo potrebujejo učenci, ki prihajajo v jutranjih urah (med 6.00 – 8.00). Za te učence je do 7.00 pripravljen kotiček v igralnici vrtca, od 7.00 naprej pa v učilnici 2. razreda. Delo usmerjata vzgojiteljica v vrtcu in učiteljica v razredu. Učenci uporabljajo kasetofon, delajo z računalniškimi in drugimi didaktičnimi igrami, igrajo različne druţabne igre, na voljo pa so jim tudi različni likovni in drugi materiali za ustvarjanje po ţelji v tem času.
--- ---
5.7.2. Podaljšano bivanje
Učenci imajo po končanem pouku ob 11.50 kosilo, neusmerjen prosti čas, samostojno učenje in usmerjen prosti čas. Podaljšano bivanje vodi ga. Nataša Moţic, v oddelkih PB pa so še ga.
Mateja Ručman, g. Marjan Dirnbek, ga. Metka Podlogar, ga. Renata Mlinarič in g. Rado Kostrevc. Učitelji PB se vključujejo v delo predmetnih aktivov in v delo razrednih oddelčnih skupnosti.
5.7.3. Telesni in duševni razvoj otrok
Učenci različno sprejemajo šolo. Šolo kot institucijo urejajo skupna, dogovorjena pravila, ki nas včasih omejujejo obenem pa omogočajo normalno ţivljenje in delo v šoli.
Nekateri učenci se teţko privadijo na organizirano obliko dela. Ti učenci so včasih nemirni pri pouku, teţko se podrejajo ciljem skupine in so včasih moteči zase in za okolico. S temi učenci v skladu s programom šolske svetovalne sluţbe izvajajo vzgojno-izobraţevalno delo pedagoginja, defektologinja in specialna pedagoginja. S temi učenci lahko občasno izvajajo VIZ delo učitelji in šolska svetovalna delavka v manjših skupinah, ločeno iz razreda, v skladu z izvedbenim modelom za izvajanje določil Pravilnika o pravicah in dolţnostih učencev v OŠ.
Po potrebi se individualna pomoč izvaja tudi v kotičku posameznega razreda. Takšna oblika dela zahteva sistematično spremljanje, ki ga opravljajo učitelji, ki poučujejo učence, ki so teţje prilagodljivi, šolska svetovalna sluţba in ravnatelj.
5.7.4. Zdravje otrok
Zdravstveno varstvo otrok izvajajo v zdravstvenem domu. V programu preventive izvajajo skrb za utrjevanje zdravja učencev, za pridobivanje osnovnih higienskih in zdravstvenih navad.
Sistematične preglede imajo učenci 1., 3., 5., 8. razreda, prav tako pa tudi preventivna cepljenja.
Učenci so vključeni v tekmovanje nege ustne votline, v okviru katerega celo leto nabirajo točke.
V okviru razrednih ur in preventivnih programov in načrtovanja šolskih jedilnikov skrbimo za uţivanje zadostne in zdrave prehrane. V različnih predmetnih skupinah, zlasti pa pri spoznavanju okolja in narave in biologije izvajamo zdravstveno vzgojo in tečaj prve pomoči.
5.7.5. Šolska prehrana
Učencem nudimo zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico. Skrbimo, da so jedilniki različni in oblikovani po načelih zdrave prehrane. Jedilnike oblikujemo skupaj z učenci, učitelji in z vodjem šolske prehrane. Pripravljamo tudi prilagojene jedilnike, posebej za učence z alergijami in zdravstvenimi teţavami.
5.7.6. Varna pot v šolo
Varen prihod v šolo smo dolţni zagotoviti vsem učencem, še prav posebno tistim, ki prihajajo peš ali s kolesi. Izdelan je načrt VARNE POTI v šolo, ki ga predstavimo učencem na prvi razredni uri, starše pa opozorimo nanj na prvem roditeljskem sestanku.
Policist bo obiskal otroke vrtca in učence razredne stopnje. O svojem delu bo pripovedoval otrokom vrtca in šole in jih seznanil z nevarnostmi, katerim so na cesti lahko izpostavljeni.
--- ---
6. DEJAVNIKI NA PODROČJU DRUŢBENE SAMOZAŠČITE
Šolske objekte imamo zavarovane. Vodja projekta samozaščite je ga. Breda Blas. V primeru naravnih nesreč, ga. Breda Blas organizira sluţbo samozaščite. V sodelovanju z ostalimi učitelji izvede med šolskim letom za vajo evakuacijski umik iz šolske stavbe.
V šolskem letu 2008/2009 bomo nadaljevali z razvijanjem koncepta eko šole posvečali še večjo skrb zdravemu načinu ţivljenja. »Začnimo dan z jabolko« in pa »mlečni dan«, bosta dve izmed aktivnosti, ki jih bomo izvajali, prav tako pa bomo izvajali različne zbiralne in ekološke akcije v okviru eko programa, ki je sestavni del Letnega delovnega načrta šole.
Poskrbeli bomo za večjo uporabo zelenjave in sadja, učence bomo seznanjali z domačo hrano, ki je poznana v našem širšem okolju. Z mešanjem soka z vodo in kuhanjem čaja pozimi bomo poskrbeli tudi za pijačo učencev med poukom.
7. VSEBINE IN OBLIKE DELA STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE 7.1. Okvirni program dela učiteljskega zbora
1) Konferenca učiteljskega zbora:
Vsebina: - analiza letnega delovnega načrta šole v šol. letu 2006/2007, - organizacija pouka v novem šolskem letu,
- spremembe zakonskih določil
- aktivnosti na začetku šolskega leta, okroţnica MŠŠ, ZRSŠ.
2) Konferenca učiteljskega zbora:
Vsebina: - analiza uvajanja novosti, - vzgojni načrt šole,
- spremljanje in evalvacija VIZ dela.
3) Konferenca učiteljskega zbora:
Vsebina: - izbrana strokovna vsebina,
- obravnava sklepov otroškega parlamenta.
4) Konferenca učiteljskega zbora:
Vsebina: - analiza uresničevanja LDN, - izbrana strokovna vsebina, - aktualna problematika.
5) Zaključna konferenca:
Vsebina: - poročilo o realizaciji LDN,
- predlog programa dela za naslednje šolsko leto, - kadrovske in vsebinskem spremembe.
7.2. Program dela učiteljskih zborov oddelkov
Skrbijo, da so dogovorjeni kriteriji in standardi pravic in dolţnosti objektivno upoštevani pri učno-vzgojnem procesu dela v oddelkih in na šoli v celoti. S stalnim spopolnjevanjem dopolnjujejo učne načrte in tako posodabljajo proces poučevanja. V primeru odstopanj analizirajo delo in iščejo rešitve, ki jih učiteljski zbor predlaga vodstvu šole.
7.3. Program dela aktivov
Učitelji na šoli so vključeni v strokovne aktive, ki spremljajo vse usmeritve po posameznih predmetnih področjih. Na šoli bodo delovali:
--- --- aktiv učiteljev razredne stopnje - vodja Gusta Mirt, prof. RP,
aktiv učiteljev slovenskega jezika – vodja Silvestra Kotar, prof.
aktiv učiteljev matematike - vodja Boštjan Repovţ, aktiv učiteljev glasbene vzgoje – vodja Marjan Dirnbek, aktiv učiteljev športne vzgoje – vodja Breda Blas, aktiv učiteljev naravoslovja – vodja Boštjan Repovţ.
7.4. Pedagoški zbor
V pedagoški zbor so vključeni vsi učitelji, svetovalna delavka, knjiţničarka in ravnatelj, ki zbor tudi vodi. Osnovna naloga pedagoškega zbora je spremljanje vzgojno-izobraţevalnega dela in uspehov po predmetih v skladu s strokovnimi usmeritvami, ki jih oblikuje ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO.
Učiteljski zbor predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraţevanja in njihovi izvedbi, daje pobude za napredovanja in odloča o vzgojnih ukrepih. Aktivno sodeluje pri reševanju pedagoške in druge problematike med šolskim letom.
7.5. Program dela strokovnih komisij Strokovne komisije na šoli so:
1. Komisija za sprejem šolskih učencev: Nataša Moţic, Daniela Zupančič, Gusta Mirt, Rado Kostrevc. Komisija evidentira novince in organizira v februarju 2008, vpis novincev v 1.
razred.
2. Komisija za pregled korelacije in vrednotenja učnih načrtov: Marjetka Podlogar, Gusta Mirt, Mateja Mandl, Boštjan Repovţ. Skrbijo za pravočasno pripravo učnih načrtov, njihov pregled in oceno korelacije.
3. Komisije za napredovanje in ocenjevanje učencev z učnimi teţavami: Nataša Moţic, Vesna Novak, Majda Štih, Boštjan Repovţ, Tatjana Selak, ki skladno s pravilnikom o napredovanju in ocenjevanju učencev vrednoti delo in predloga ustrezne rešitve.
4. Komisija za oceno primernosti predstavitev učiteljskega dela: Rado Kostrevc, Gusta Mirt in Boštjan Repovţ, ki pregleduje pripravljene projekte in inovacije pedagoškega dela učiteljev ter jih predlaga za predstavitve.
7.6. Program pedagoškega vodenja
Da bi dosegli cilje letošnjega LDN, morajo biti zagotovljene osnovne potrebe in izpolnjeni materialni pogoji. Ravnatelj kot pedagoški vodja zavoda spremlja in usmerja delo učiteljev in svetovalnega delavca.
Zato ima ravnatelj izdelano:
metodologijo spremljanja vzgojno-izobraţevalnega dela učiteljev, načrt spremljanja vzgojno-izobraţevalnega dela učiteljev,
metodologijo spremljanja individualnih načrtov učiteljev, metodologijo ovrednotenja učiteljevega dela,
načrt stalnega spopolnjevanja učiteljev,
načrt predstavitev in prikazov večjih doseţkov,
organizacijski načrt vzgojno-izobraţevalnega dela v šolskem letu.
--- --- Ravnatelj predstavi svojo vizijo šole pedagoškemu zboru in jo skupaj z učitelji sooblikuje in ustvarja. V letošnjem šolskem letu bomo postopoma s sodelovanjem vseh delavcev šole oblikovali prihodnjo vizijo delovanja šole.
7.7. Program dela šolskega svetovalnega delavca
Šolsko svetovalno delo izvaja ga. Barbara Jazbec, prof. pedagogike in zgodovine. V skladu z letnim delovnim programom šolske svetovalne sluţbe, opravlja naslednje naloge:
neposredno delo z otroki s SUT, teţavami v razvoju in edukaciji, delo z nadarjenimi učenci,
sodelovanje z učitelji pri pripravi in izvajanju roditeljskih sestankov, sodelovanje z učitelji pri odpravljanju učnovzgojnih teţav,
sodelovanje s starši, sodelovanje z vodjo PB,
sodelovanje in koordinacija aktivnosti z logopedinjo in defektologinjo,
sodelovanje z vodstvom šole in razredniki pri razreševanju konfliktnih situacij,
svetovanje učencem in staršem v zvezi z nadaljnjim šolanjem in poklicno orientacijo.
Šolska svetovalna sluţba mora:
ustvarjati pogoje, ki lahko pripomorejo k doseganju boljših rezultatov učencev,
ustvarjati v okolju šole toleranten odnos do otrokovih teţav in pravilno ravnanje z njim, svetovati učiteljem pri izbiri specifičnih metod dela in pomoči pri obvladanju šolske snovi, kompenzirati učno-vzgojne teţave,
s podporo specialnega pedagoga razvijati pri otroku občutek varnosti, pripraviti in izvesti vpis in sprejem učencev v šolo,
izvajati poklicno orientacijo učencev,
organizirati in pripraviti učence za vpis v srednje šole.
izvajati osebno in skupinsko delo z učenci,
sodelovati s strokovnimi delavci zavoda in drugih VIZ zavodov, izvajati razvojno proučevalno delo,
načrtovati stalno strokovno spopolnjevanje,
izvajati načrtovanje, spremljanje in evalvacijo lastnega dela.
7.8. Program dela šolske knjiţničarke
Delo knjiţničarja je bibliotekarsko-knjiţnično-informacijsko, pedagoško in svetovalno. Delo izvaja po letnem programu, ki vključuje tako aktivnosti v knjiţnici, kot tudi aktivnosti v razredih, ki jih usklajuje z razredniki.
Stalen in sproten pregled nad fondom knjig po strokah je osnovna naloga knjiţničarja, zato mora del svojega časa posvetiti bibliopedagoškim dejavnostim, kot so:
- vodenje knjiţničarskega kroţka učencev, ki si ţelijo pridobiti osnovna znanja dela v šolski knjiţnici,
- izvajanje knjiţne vzgoje, predstavitev novih izdaj in publikacij, izvajanje knjiţnične vzgoje, pravilna uporaba katalogov in seznamov knjig,
- pomoč pri izbiri gradiv in literature pri pisanju referatov in seminarjev, - sodelovanje z razrednimi učiteljicami in z učiteljico slovenščine (bralna značka, domače branje),
- navajanje učencev na selekcijo in kritičen odnos do virov informacij.
--- --- Knjiţničarka spremlja potek bralne značke na šoli in sodeluje pri organizaciji zaključne prireditve. Knjiţničarka stalno krepi zanimanje za branje in objavljanje prispevkov v šolskem glasilu, delo v dopisnem kroţku in objavi prispevkov v različnih časopisih in revijah, ki jih učenci berejo. Učence spodbuja za sodelovanje v mednarodnem knjiţnem kvizu.
8. VSEBINA IN OBLIKA DELA SVETA ZAVODA
Svet zavoda je organ šole, ki je zakonsko opredeljen v šolski zakonodaji Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanju. Sestavljen je tripartitno: predstavniki delavcev, staršev in lokalne skupnosti. Ţe ta sestava narekuje svetu zavoda nadzorno funkcijo.
Svet zavoda bo v šolskem letu koristnejši pri zagotavljanju boljšega materialnega stanja šole.
Skrbel bo, da bo zavod lahko izpeljal naloge zastavljene v LDN. V letošnjem šolskem letu se bo preoblikoval v skladu s spremembami zakonodaje.
Svet zavoda bo več naredil pri javnem predstavljanju zavoda kot doslej, zlasti pri objektivnem vrednotenju večjih doseţkov učencev, učiteljev in ravnatelja.
Svet zavoda ima naslednje naloge:
sodelovanje pri sprejemanju internih aktov, sprejetje LDN,
spremljanje zagotavljanja materialnih pogojev za delo zavoda, sprejemanje programa razreševanja preseţnih delavcev,
spremljanje finančnega poslovanje s potrjevanjem zaključnega računa.
V svetu zavoda delujejo:
predstavniki lokalne skupnosti: Maja Pelko, Roman Starič, Ivanka Bec, predstavniki delavcev: Breda Blas, Daniela Zupančič, Majda Štih,
predstavniki staršev: Danica Kramţar, Marjana Vidmar, Martina Lindič Hrovat.
9. PREGLED AKTIVNOSTI ZA VKLJUČEVANJE ŠOLE V OKOLJE IN OKOLJA V ŠOLO 9.1. Program sodelovanja s starši
Šola pri sodelovanju s starši sodeluje pri razreševanju učno vzgojnih problemov pri analizi učno vzgojnih uspehov. Pri tem so upoštevana načela demokratičnosti, postopnosti, enakopravnosti in strpnosti, preţete z načelom skupnega ţivljenja.
Občasne oblike sodelovanja:
- prisotnost na učnih urah, - odprti dan šole,
- rekreativni popoldnevi (pikniki, pohodi, obiski), - predavanja staršev,
- individualni razgovori, - okrogle mize.
Redne oblike sodelovanja:
- govorilne ure, - roditeljski sestanki, - sestanki sveta staršev, - delavnice za starše,
- sodelovanje staršev pri vodenju interesnih področij.
--- ---
Predavanja za starše:
- Vzgoja za medsebojno spoštovanje (Zdenka Zalokar Divjak), - Kombinirani pouk – prednost ali slabost (M. Novak, ZRSŠ),
- Discipliniranost in odgovornost kot vrednoti pri otrocih (Mateja Petric) – Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto
Svet staršev bo spremljal realizacijo Letnega delovnega načrta zavoda in si prizadeval za stalno strokovno in profesionalno rast šole.
9.2. Program povezovanja z oţjim in širšim okoljem
Vodstvo zavoda si bo prizadevalo, da se poglablja sodelovanje z okoljem, posebno še s pokroviteljem šole, ustanoviteljem in Oddelkom za druţbene dejavnosti, ki pokriva problematiko s področja izobraţevanja, kulture, zdravstva, sociale in športa.
Sodelovanje s KS Krmelj:
- pri izvajanju akcij za čisto in zdravo okolje, - pri urejanju okolja,
- pri načrtovanju urejanja varnejšega prometa,
- s skupnim organiziranjem prireditev, praznovanj, razstav za vse subjekte v krajevni skupnosti.
Staršem in vsem prijateljem šole bo omogočeno sodelovati s svetovalno delavko ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure in z ravnateljem šole vsak petek v tednu med 10. in 12. uro oz. po dogovoru. Šola bo seznanjala okolje z dejavnostmi in doseţki učencev v šolskem časopisu Utrinki in Devetar, v posavskem časopisu Posavski obzornik, v občinskem časopisu Grajske novice, v časopisu Dolenjski list in Delo ter s pomočjo objav v Radiu Sevnica, Radiu Breţice in Radiu Krka.
10. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA LETNEGA NAČRTA
Pri vrednotenju bo zavod izdelal lastne analize dela, s ciljem izboljšati strokovno delo na šoli, razvijati doseţeno kvaliteto in jo ustrezno nadgrajevati.
Analizirali bomo:
- potek uvajanja vsebinskih novosti,
- vpliv uvajanja na organizacijo in izvajanje VIZ dela, - učne rezultate,
- učne navade učencev, - zdravstveno stanje učencev, - socialno stanje učencev, - prehrambene navade,
- materialno in finančno stanje.
Opravljali bomo primerjalne naloge:
- napredovanje učencev,
- obremenjenost učencev z vidika domačih nalog,
- obremenjenost učencev z vidika časovne prisotnosti v šoli, - rezultate zunanjega preverjanja znanja.
Vse ostale segmente letnega načrta bomo spremljali po različnih kriterijih kronološko in problemsko. Sestavni del Letnega načrta dela in ţivljenja zavoda Osnovne šole Krmelj so interni pravilniki in akti, katerim so podlaga zakonska določila in s katerimi je Letni delovni načrt usklajen.
--- ---
11. VIZIJA IN POSLANSTVO VRTCA
VIZIJA VRTCA
S strokovnostjo, doslednostjo, ljubeznijo in varnostjo ter z medsebojnim sodelovanjem zagotavljati zadovoljstvo otrok, staršev in delavcev vrtca.
IZJAVA O POSLANSTVU VRTCA
Z roko v roki do uspeha.
V OŠ Krmelj si prizadevamo zagotoviti kakovosten javni vrtec, ki bo dostopen vsem otrokom in jim bo zagotavljal ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo ter razvoj njihovih telesnih in duševnih sposobnosti, poleg tega pa bo omogočal izboljšanje kakovosti ţivljenja druţin.
Prizadevamo si za ustvarjanje spodbudnega okolja, v katerem dajemo otroku občutek varnosti in zaupanja ter v katerem otrok zadovoljuje temeljne potrebe po igri in gibanju. Skozi dejavnosti otrok uveljavlja pridobljene izkušnje, obenem pridobiva nove, ki spodbujajo njegov razvoj. Talno se trudimo oblikovati pestrejši program, ki ga načrtujemo in izvajamo v sodelovanju s starši.
SKUPAJ SE BOMO TRUDILI USTVARJATI PRIJETNO VZDUŠJE IN TKALI ZDRAVE VEZI MED VRTCEM IN DRUŢINSKIM ŢIVLJENJEM.
12. PREDSTAVITEV VRTCA
Vrtec deluje v sklopu OŠ Krmelj in je sestavni del stavbe OŠ Krmelj, na naslovu Krmelj 25. Vrtec ima tri, v skladu s standardi opremljene igralnice, ki otrokom omogočajo ustvarjalnost pri dnevni zaposlitvi, igri in učenju. Prostorsko celoto zaokroţujeta lična garderoba, umivalnica s sanitarijami, shramba in predprostor. Vsi prostori so bili v zadnjih letih prenovljeni in ustrezno posodobljeni. Ob zgradbi je veliko travnato igrišče, ki daje z igrali, prilagojenimi starosti otrok, dovolj moţnosti za različne aktivnosti otrok.
Vzgojno-izobraţevalni program se za otroke vrtca izvaja tudi v večnamenskem prostoru šole, v telovadnici in športnem igrišču ob šoli. V sklopu šole deluje tudi samostojna kuhinja, ki zadovoljuje tudi potrebe vrtca pri OŠ Krmelj.
Vrtec pri OŠ Krmelj zadovoljuje potrebe krajevnih skupnosti Krmelj, Trţišče in deloma tudi krajevne skupnosti Šentjanţ.
12.1. Delovni čas vrtca
Vrtec pri OŠ Krmelj izvaja dnevni program in je odprt od ponedeljka do petka od 5.30 do 15.30.
oz. do 16.00 po dogovoru s starši. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je vrtec zaprt.
--- ---
12.2. Razpored oddelkov
V vrtec pri OŠ Krmelj so vključeni otroci v starosti od enega do šestih let oz. do vstopa v šolo, v dveh oddelkih. Otroci so razdeljeni v štirih oddelkih in sicer glede na starost:
1. oddelek – homogeni – »PIKAPOLONICE«, kjer so vključeni otroci stari od 1 do 2 let. Vodja v oddelku je pomočnica vzgojiteljice Ksenija Vene, druga pomočnica vzgojiteljice pa je Vesna Jazbec.
2. oddelek – heterogeni – »ŢABICE«, kjer so vjključeni otroci stari od 1 do 3 let. Vzgojiteljica v oddelku je Tanja Culetto, pomočnica vzgojiteljice pa je Suzana Vrbovšek.
3. oddelek - heterogeni - "MEDVEDKI", kjer so vključeni otroci stari od 3 do 4 let. Vzgojiteljica v oddelku je Irena Logar, pomočnica vzgojiteljice pa Barbara Ocvirk.
4. oddelek - homogeni - "SONČKI", kjer so vključeni otroci v starosti od 4 let pa do vstopa v šolo. Vzgojiteljica v oddelku je Daniela Zupančič, pomočnica vzgojiteljice pa Marija Štojs.
12.3. DNEVNI RED V VRTCU
Dnevni red vključuje naslednje elemente:
prihod v vrtec;
igro v skupinah, ustvarjalne dejavnosti po kotičkih, individualno delo;
zajtrk oz. malico:
vsi oddelki ob 8. uri,
po zajtrku in umivanju raznolike igre in dejavnosti za otrokov gibalni, čustveni, socialni in spoznavni razvoj, vključno z bivanjem na prostem, različni ogledi, obiski in prireditvami;
kosilo:
pikapolonice ob 11. uri, medvedki ob 11.15 uri, sončki ob 11.30 uri;
počitek oz. umirjene dejavnosti po kotičkih v igralnici in na igrišču;
popoldanska malica ob 14. uri;
dejavnosti po kotičkih v igralnici ali na igrišču in odhod domov.
13. CILJI VRTCA
Ţe od samega začetka obstoja vrtca se zaposleni vrtca in vodstvo šole prizadevata, da ni namen vrtca le zagotavljanje varstva otrok in reševanje socialnih problemov, temveč tudi dopolnjevanje druţinske vzgoje in dvig kakovosti ţivljenja predšolskega otroka, s poudarkom na socializaciji otroka, razvoju telesnih, intelektualnih, čustvenih, moralnih in estetskih sposobnosti in pomoč otroku pri vstopu v šolo.
Med pomembne cilje smo zapisali:
- razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
- razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah, - razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doţivljanja in
izraţanja,
- negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,
