DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DARJA ŠKERJANEC

KAJ VEDO ŠTIRILETNIKI O KAMNINAH

DIPLOMSKO DELO

KAMNIK, 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

DARJA ŠKERJANEC

Mentor: Dr. DUŠAN KRNEL

KAJ VEDO ŠTIRILETNIKI O KAMNINAH

DIPLOMSKO DELO

KAMNIK, 2013

ZAHVALA

Hvala vsem, ki ste pomagali pri izdelavi mojega diplomskega dela.

Hvala otrokom iz skupine Gumbki in vzgojiteljici Anki za zavzeto raziskovanje in sodelovanje pri dejavnostih.

Hvala mentorju dr. Dušanu Krnelu za strokovno pomoč in usmerjanje.

Hvala Andreju, Lei, Matiju, mojim staršem in ostalim domačim za vso pomoč in spodbudo pri študiju.

Hvala Mateju za vso tehnično pomoč pri nastanku diplomskega dela.

Hvala tudi prijateljem in sodelavcem, ki ste me vedno podpirali.

4

POVZETEK

Kamnine imajo v življenju ljudi pomembno vlogo. Uporabljajo se kot gradbeni material in v umetnosti, z različnimi kamni in kamenčki pa so se igrali otroci že v zgodnji zgodovini človeštva. Kako pomembno vlogo imajo kamni in kamnine kaže tudi to, da obstaja veliko pregovorov in rekov na to temo. Mnogim našim dedkom in babicam so kamnine in kamni predstavljale zelo zanimive igrice v njihovem otroštvu. Otroci pa se do danes niso veliko spremenili. Kamni jih še vedno navdušujejo in jih radi nabirajo in spravljajo v žepe.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem zajela nekaj o nastanku in vrstah kamnin. Na kratko sem zapisala tudi nekaj o njihovih lastnostih. Predstavljeno je naravoslovje kot pomembno področje Kurikula za vrtce, saj se pri otrocih takrat preko aktivnega učenja ustvarjajo miselne sheme, ki so pomembne za nadaljnje učenje in za pravilno razumevanje sveta okoli njih.

V empiričnem delu sem preko anketnega vprašalnika poskušala ugotoviti, kakšno predznanje o kamninah imajo štiriletniki. Vprašanja sem individualno zastavila devetnajstim otrokom.

Odgovore sem predstavila s pomočjo stolpčnega diagrama.

V praktičnem delu diplomskega dela smo preko različnih dejavnosti odkrivali svet kamnin.

Te dejavnosti so bile nabiranje in zbiranje kamnin, opazovanje, risanje, tipanje kamnin, ustvarjanje različnih ritmičnih vzorcev s pomočjo kamnin. Kamnine smo tehtali s preprostimi tehtnicami in se z njimi igrali igro balinanje. Ker so se nam med dejavnostmi nenehno zastavljala nova vprašanja, smo odgovore poiskali v knjigah. Kamnine smo tudi razvrščali po lastnostih in jih odtiskovali v glino. Preverili smo tudi njihovo trdnost in izdelali barvo iz kamnin in z njo slikali. Preizkusili smo tudi preprostejši način risanja s kamni po trdi podlagi, na primer asfaltu in betonu.

Po končanih dejavnostih sem otrokom ponovno zastavila ista vprašanja. Odgovore sem ponovno vnesla v grafe in jih primerjala.

V ugotovitvah sem zapisala svoja predvidevanja pred začetkom diplomskega dela in kaj se je izkazalo tekom dejavnosti in kaj kot njihov rezultat.

KLJUČNE BESEDE:

5

ABSTRACT

Rocks have an important role in people’s lives. They can be used as building material or even in art. The fact that there are many proverbs and sayings on the topic of rocks also shows their importance. They were a source of very interesting, although scarce, games for our grandfathers and grandmothers in their childhood. And children have not changed much to this day. Stones still make them enthusiastic and they love to hide them in their pockets.

In the theoretical part of my thesis I wrote about formation and classification of rocks. There is also a short description of the characteristics of rocks. Natural science is an important field in kindergarten since through active learning those activities create mind schemes that are significant for children’s further education and for proper understanding of the world around them.

In the empirical part I tried to establish the level of pre-knowledge that four-year-olds have about rocks. I questioned nineteen four-year-old children individually. Their answers are represented in a bar graph.

For the purposes of the practical part of my thesis we performed different activities to discover the world of rocks. The activities included picking and gathering rocks, observing, drawing rocks, touching rocks, making different rhythmic patterns using rocks. We weighted rocks on simple scales, and played bowls. During these activities, new questions came up, and we looked for the answers in different books. We then sorted rocks according to their characteristics, and made rock impressions in clay. We examined the solidness of rocks, made a pigment out of rock and used it for painting. We also tried a simpler way of drawing with rocks on hard surfaces like asphalt and concrete.

After the activities were finished, I asked the children the same questions again. I entered the answers in the graphs again and compared the results.

In the findings I wrote down my anticipations before the beginning of the thesis, and the results that arose during and at the end of my research.

KEYWORDS

6

Kazalo

1 UVOD ... 8

2 TEORETIČNI DEL ... 9

2.1 KAMNINA ... 9

2.2 VRSTE KAMNIN IN NASTANEK ... 9

2.2.1 Magmatske kamnine ... 9

2.2.2 Sedimentne kamnine ... 9

2.2.3 Metamorfne kamnine ... 10

2.3 POTOVANJE KAMNIN DO MORJA ... 10

2.4 LASTNOSTI KAMNIN ... 10

2.4.1 Trdota ... 10

2.4.2 Barva ... 10

2.4.3 Zvok – zven ... 11

2.4.4 Gostota ... 11

2.4.5 Velikost ... 11

2.4.6 Oblika ... 11

2.4.7 Struktura – sestava kamnin ... 11

2.4.8 Gladkost, hrapavost ... 11

2.4.9 Trdnost ... 12

2.5 RAZVOJ OTROKA ... 12

2.6 ZAČETNO NARAVOSLOVJE ... 13

2.7 OPAZOVANJE ... 13

2.8 AKTIVNO UČENJE ... 13

2.9 INTUITIVNI, NAPAČNI, ZNANSTVENI POJMI ... 14

3 EMPIRIČNI DEL ... 16

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 16

7

3.2 CILJ RAZISKOVANJA ... 16

3.3 HIPOTEZE ... 17

3.4 RAZISKOVALNA METODA ... 17

3.5 OPIS INSTRUMENTA ... 17

3.6 OPIS VZORCA ... 17

3.7 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 18

3.8 OBDELAVA PODATKOV ... 18

3.9 ANKETNI VPRAŠALNIK ... 19

3.10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI ... 20

4 PRAKTIČNI DEL ... 26

4.1 UREDIMO SI SVOJO ZBIRKO KAMNIN ... 26

4.2 KAMNE NATANČNO OPAZUJEMO IN JIH NARIŠEMO ... 28

4.3 TIPANJE KAMNIN ... 30

4.4 Z ZVOKI KAMNIN USTVARJAMO RITMIČNE VZORCE ... 31

4.5 KAMNINE TEHTAMO ... 32

4.6 IGRA BALINANJA S KAMNI ... 33

4.7 ISKANJE INFORMACIJ V KNJIGAH ... 34

4.8 ODTIS KAMNOV V GLINO ... 35

4.9 RAZVRŠČANJE IN UREJANJE KAMNIN ... 36

4.10 IZ RAZLIČNIH KAMNIN IZDELAMO BARVE IN SLIKAMO ... 38

4.11 S KAMNI RIŠEMO PO TRDI PODLAGI ... 40

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PO IZVEDBI DEJAVNOSTI ... 41

5.1 UGOTOVITVE ... 52

6 ZAKLJUČEK ... 54

7 LITERATURA ... 55

8

1 UVOD

»Kamen kot kamen,« po navadi rečemo, kadar imamo v mislih nekaj povsem navadnega, nič dragocenega. Ob besedi kamen največkrat pomislimo na njegovo težo. Kamen najdemo tudi velikokrat v pregovorih. Kamnine so sooblikovale našo civilizacijo in kulturo. So nepogrešljiv gradbeni material in pogosto občudovane v umetniških izdelkih (Jeršek, 2009, str. 182).

Otroci se velikokrat igrajo s kamni in jih skrivajo po žepih kot pravo dragocenost.

Presenetljivo pa je, da o njih ne znajo povedati prav veliko. Menim, da je to posledica tega, ker otroci še ne znajo natančno opazovati sveta okoli sebe, če pa ga že opazujejo, velikokrat ne poznajo izrazov, s katerimi bi opisali, kar vidijo. Cilj moje diplomske naloge je, da otroke preko dejavnosti privedem do tega, da bodo znali natančneje opazovati in opazovano tudi opisati z novimi izrazi.

V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljen nastanek kamnin ter razvojne značilnosti otrok, ki naj bi jih pri začetnem naravoslovju upoštevali. Sledi raziskava o tem, kaj otroci o kamninah in kamnih že vedo. Na podlagi odgovorov sem pripravila dejavnosti, s katerimi so otroci načrtno spoznavali lastnosti kamnov in kamnin. Po izvedenih dejavnostih sem otrokom ponovno zastavila ista vprašanja in preverila (pridobljeno) znanje otrok o kamninah. V petem delu sem predstavila rezultate odgovorov po izvedbi dejavnosti in jih interpretirala.

9

2 TEORETIČNI DEL

2.1 KAMNINA

Kamnina je trdna snov v Zemeljski skorji. Značilnosti kamnin so odvisne od tega, kje in kako so nastale. Vse kamnine so iz zmesi mineralov. Minerali so čiste snovi in navadno tvorijo kristale (Taylor, 2009, str. 14).

2.2 VRSTE KAMNIN IN NASTANEK

Poznamo tri glavne vrste kamnin: magmatske, sedimentne in metamorfne (Taylor, 2009, str.

14).

2.2.1 Magmatske kamnine

Magmatske kamnine nastanejo, kadar magma privre skozi razpoke v zemeljski skorji, se ohladi in strdi. (Taylor, 2009, str. 14). Magma se namreč v notranjosti Zemlje neprestano giblje. Ko vulkan izbruhne, je del ostane v notranjosti, del pa jo prodre na površino Zemlje.

Ko se magma ohladi, nastanejo kamnine, ki so trde in zgrajene iz kristalov. V zgornji zemeljski skorji je kar 92 % kamnin magmatskih (Glažar, 2013).

2.2.2 Sedimentne kamnine

Sedimentne kamnine nastanejo z odlaganjem zrn peska, blata, drobirja, ostankov rastlin in živali. Te usedline se kopičijo v plasteh na dnu morij, rek in jezer. Ker teža vseh plasti iztisne vodo, se usedline stisnejo v trdne kamne. Sedimentne kamnine sta peščenjak in apnenec (Taylor, 2009, str. 15).

Kamnine razpadajo oz. preperevajo zaradi vremenskih pojavov in zaradi izmeničnega zmrzovanja vode in taljenja ledu. Led zaradi večje prostornine od vode pritiska na stene in povzroča, da se razpoke povečujejo in da se delci krušijo. Tako iz kamnin zopet nastanejo usedline (Glažar, 2013).

10 2.2.3 Metamorfne kamnine

Metamorfne kamnine nastanejo, kadar magmatske ali sedimentne kamnine žge vroča magma, ali jih stisnejo močni premiki plošč in ponovno kristalizirajo. Na primer: apnenec (sedimentna kamnina) se pri višji temperaturi in tlaku spremeni v marmor (metamorfna kamnina) (Taylor, 2009, str. 15).

2.3 POTOVANJE KAMNIN DO MORJA

Kamnine se pri preperevanju drobijo v manjše delce. Te delce najprej prenašajo potoki v reke, reke te delce v obliki proda in peska nosijo v jezera in morja. Delci kamnin se pri tem, ko jih spira voda, drgnejo in brusijo. Njihova površina se zaobli, nastanejo prodniki, pesek in mivka.

Potoki odnašajo prodnike, pesek in mivko v jezera, reke in te v morja. Drobni delci se usedejo in nalagajo v plasteh na bregovih rek, morij in jezer. Tako nastanejo sedimenti in usedline, ki se povežejo v nove kamnine. Vezivo je lahko glina (Glažar, 2013).

Odnašanje materiala z vetrom, vodo ali premikajočimi se rekami ledu imenujemo erozija (Taylor, 2009, str. 16).

2.4 LASTNOSTI KAMNIN

2.4.1 Trdota

Trdota kamnin je lastnost snovi, da se upirajo razenju ali vtiskanju (Pavšič, 2006, str. 284).

Trdoto kamnin preprosto določimo tako, da s kamni pišemo oz. rišemo po površini. Če je ta površina bolj trda od kamna, kamni puščajo obarvano prašno sled. Lahko pa tudi bolj trdo kamnino podrgnemo po manj trdi, nastane v manj trdi raza ali praska (Krnel, Gostinčar Blagotinšek & Kostanjevec, 2012, str. 31).

2.4.2 Barva

Kamnine se razlikujejo po barvi. Nekatere imajo značilne barve, po katerih jih lahko prepoznamo in razvrščamo.

11 2.4.3 Zvok – zven

Če kamnine med seboj udarjamo, premikamo ali tresemo, nastaja zvok ali zven. Zvok kamna je odvisen od velikosti, oblike in seveda od vrste kamnin (Krnel, Gostinčar Blagotinšek &

Kostanjevec, 2012, str. 31–32).

2.4.4 Gostota

Kamnine se razlikujejo po gostoti, zato imajo lahko kamni enakih velikosti iz različnih kamnin različno maso. Večina kamnin ima večjo gostoto od vode in zato v vodi potonejo.

2.4.5 Velikost

Velikost kamna je odvisna od izpostavljenosti kamnine preperevanju in razpadanju v svoje sestavne dele. Pri tem spreminjajo tudi svojo mineralno sestavo. Procesi preperevanja in razpadanja so mehanske in kemijske narave (Jeršek, 2009, str. 139). Po velikosti ločimo:

skale, večje kamne, grušč, pesek in mivko, kjer so delci kamnin najmanjši.

2.4.6 Oblika

Na obliko vpliva le kemijsko preperevanje, ampak tudi mehansko. Mehansko preperevanje je odvisno od pritiskov, temperaturnih sprememb, sončne toplote, moči tekoče vode, zmrzali, ledu, vetra, valov in kristalizacije. Reke z velikim strmcem vseskozi kotalijo kose kamnin in jih brusijo v prodnike. S tem brusijo tudi kamninsko podlago. Nastanejo prodniki z značilno obliko. Posebne oblike nastanejo tudi pri izločanju apnenca v kraških jamah (Jeršek, 2009, str.

140).

2.4.7 Struktura – sestava kamnin

Kamnine se med seboj razlikujejo. Nekatere se svetlikajo in v njih opazimo kristalčke.

Nekatere sestavljajo enaki delčki, druge različni. V kamninah opazimo tudi plasti in žile.

Razlikujemo med homogeno in heterogeno strukturo. V prvi so zrna kamnine enaka, v drugi opazimo zrna različnih barv in velikosti (Hvala, Krnel, 2005, str. 40).

2.4.8 Gladkost, hrapavost

Pri ohlajanju staljene kamnine rudnine kristalizirajo Kadar se kamnina ohlaja, hitro zrastejo mali kristali. Kadar se kamnina ohlaja počasi, zrastejo veliki kristali. Bazalt ima na primer drobcene kristalčke, zato je na površini gladek (Pellant, 2004, str. 10). Ko voda nosi prodnike,

12

se ti med seboj drgnejo in brusijo. Njihova površina se brusi in zaobli, zato je gladka. Na svežem prelomu so kamnine hrapave. Hrapavost je odvisna tudi od velikosti delcev (Glažar, 2013).

2.4.9 Trdnost

Trdnost je kombinirana lastnost kamnine in kamna, snovi in predmeta. Trdnost je odvisna tudi od oblike kamna. Preizkušamo jo z lomljenjem in drobljenjem (Krnel, Gostinčar Blagotinšek

& Kostanjevec, 2012, str. 31). Kamnine, ki se pod enko silo zdrobijo na manjše kose, so manj trdnejše od tistih, ki se zdrobijo na večje kose (Hvala, Krnel, 2005, str. 41).

2.5 RAZVOJ OTROKA

V Kurikulumu za vrtce (1999) so opisane glavne zakonitosti v otrokovem razvoju:

 Otrokov razvoj poteka skozi zaporedne stopnje.

 Psihični procesi se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih.

 Posamezna področja razvoja se med seboj prepletajo, saj gre za vzporednost in povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami.

 V otrokovem razvoju so t. i. »kritična obdobja«, ko se otrok lahko nauči ali pridobi spretnost na najbolj učinkovit način.

 Individualne razlike med otroki so velike, vendar različnost ostaja znotraj razvojnih norm.

V Kurikulumu za vrtce (1999) je poleg tega zapisano, da je cilj učenja v predšolskem obdobju sam proces učenja, ter spodbujanje otrokovih lastnih strategij dojemanja, izražanja in razmišljanja, ki so zanj značilna v določenem razvojnem obdobju.

13

2.6 ZAČETNO NARAVOSLOVJE

Otroci so izpostavljeni različnim izkušnjam in za svoje uspešno delovanje si morajo svet razlagati. Če jim pri tem pomagamo, jim olajšamo njihovo pot v naravo in družbo. Otroci brez pomoči ostanejo pri lastnih intuitivnih ali napačnih pojmih. Ne glede na to, ali se bodo učili naravoslovje ali ne, bodo sami razvijali teorije in pojme. Ideje, ki so nastale slučajno ali brez pošteno opravljenega poskusa in temeljijo na govoricah, so osnova za naivno in neznanstveno sprejemanje sveta. Če ima otrok premalo začetnega naravoslovja in premalo možnosti za razvijanje osnovnih pojmov, nastanejo pri srečanju z prvo znanostjo težave, ker so vsebine preveč abstraktne in otroci ne najdejo povezav s svojimi napačnimi pojmi in novo snovjo (Krnel, 1993, str. 10).

2.7 OPAZOVANJE

Opazovanje je pogosto obravnavano kot naravoslovna dejavnost, pri kateri je potrebna najmanjša miselna aktivnost, zato se priporoča uporabo opazovanja v vrtcih. Opazovanje je opredeljeno tudi s kognitivnim razvojem. V vrtcu se pri tem največkrat ugotavljajo enakosti in razlike. Ferbar dokazuje, da zgodnje opazovanje v naravoslovju temelji na razvrščanju snovi ali predmetov najprej po podobnosti in nato po različnosti. Razvrščanju sledi urejanje in postopno se uvajajo kvantitativni odnosi in osnove merjenja. Miselni razvoj se razvija najprej v smeri ravnanja z eno spremenljivko in šele nato z dvema (Krnel, 1993, str. 14–15).

2.8 AKTIVNO UČENJE

V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je vzgojitelj dolžan skrbeti za zagotavljanje spodbudnega okolja za aktivno učenje. Spodbudno okolje je tako okolje, ki omogoča izhajanje iz načrtovanega in nenačrtovanega usmerjanja in iz otrokovih samoiniciativnih pobud.

14

Pri aktivnem učenju je otrok celostno, miselno in čustveno aktiven. Pri aktivnem učenju pride do transformacije, saj otrok spreminja poimenovanja sveta in pri tem spreminja svojo osebnost ( Maretič Požarnik, 2000, str. 12).

Aktivno učenje temelji na spoznanju kognitivnih psiholoških teorij. Pri aktivnem učenju je otrok aktiven v procesu pridobivanja in konstruiranja znanja. Aktivno učenje najdemo tudi v teoriji Marie Montessori: otrok gradi svoje znanje in svojo osebnost ob izkušnjah in v odnosu z ljudmi, stvarmi in prostorom ( Batistič Zorec, 2002, str. 35).

2.9 INTUITIVNI, NAPAČNI, ZNANSTVENI POJMI

Pri učenju naravoslovja poteka dinamičen proces, pri katerem se spreminjajo, rekonstruirajo in tvorijo novi pojmi. Novi pojmi se vežejo na staro strukturo, to pa lahko zgodi samo, če za pojem najdemo ustrezno povezavo (Krnel, 1993, str. 17).

Zunanje okoliščine vodijo do pojmovnih sprememb. Prav glede na te zunanje okoliščine pa ločimo tri vrste pojmov:

 Intuitivni pojmi:

Intuitivno pojmovanje se začne zelo zgodaj. Pojmi nastajajo konkretno in spontano zaradi potrebe po osmišljanju pojavov ali pa iz potrebe praktičnega ravnanja. Ker nastanejo iz lastnih izkušenj in razmišljanj niso nikoli v nasprotju s pojmovno strukturo, temveč iz nje izhajajo.

Prav zato so trdoživi in jih je zelo težko spreminjati. Intuitivni pojmi, ki jih v procesu izobraževanja otroci nimajo možnosti preveriti, ostanejo tudi, ko otroci odrastejo in predstavljajo »ljudske« razlage za pojave. Intuitivni pojmi pa so lahko tudi osnova za razvoj znanstvenih pojmov (Krnel, 1993, str. 18–19).

 Napačni pojmi:

Napačni pojmi nastajajo, ko nove informacije vstopajo v obstoječo strukturo znanja, ta se pa ne preoblikuje. Tudi napačni pojmi se zdijo smiselni in niso v nasprotju z ostalo pojmovno strukturo (Krnel, 1993, str. 19–20).

15

 Znanstveni pojmi:

Znanstveni pojmi se oblikujejo z učenjem naravoslovja (Krnel, 1993, str. 23). Zato je cilj začetnega naravoslovja razvoj intuitivnih pojmov v znanstvene pojme in preprečevanju nastajanja napačnih pojmov že v predšolskem obdobju.

16

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Kamnine se nahajajo povsod okrog nas. Otroci jih zelo radi nabirajo, se z njimi igrajo, jih mečejo v vodo. Zanimivo je, da štiriletniki na vprašanja, kot so kaj je kamnina, kaj je kamen, kje jih najdemo, pogosto ne vedo odgovora. Pritegne pa jih to, da različne kamnine puščajo za seboj različne sledi, da ob trkanju nastanejo različni zvoki, so različni na pogled, otip … Pri raziskovanju sveta sta na prvem mestu zbiranje in primerjanje predmetov, bitij in pojavov, vendar otrok čedalje intenzivneje išče tudi načine in pristope, s pomočjo katerih vse to lahko uredi in svoja odkritja deli z drugimi v vse bogatejšem jeziku (Braun, 2012, str. 64).

3.2 CILJ RAZISKOVANJA

V diplomskem delu želim odkriti, kakšne so predstave štiriletnih otrok o kamninah. Otroci se seznanijo z različnimi vrstami kamnin, ki jih lahko najdemo v okolici vrtca.

 Otroci spoznajo in usvojijo uporabo izrazov (kamnina, kamen …).

 Otroci se navajajo na natančno opazovanje okolja okoli sebe.

 Otroci poznajo več lastnosti kamnin.

 Otroci zanjo poimenovati več lastnosti kamnin.

 Otroci se seznanijo z različnimi kamninami (po izvoru, nastanku, sestavi) in nekatere tudi poimenujejo.

17

3.3 HIPOTEZE

H1: Večina štiriletnih otrok razlikuje kamnine od drugih snovi v okolju.

H2: Večina otrok pri štirih letih ne zna poimenovati različnih vrst kamnin.

H3: Vsi otroci pri štirih letih opazijo, ugotovijo, da se kamnine med seboj razlikujejo.

H4: Večina otrok pri štirih letih ne razlikuje med kamnom in kamnino.

H5: Večina otrok pri štirih letih zna poimenovati vsaj dve lastnosti kamnin.

H6: Vsi otroci bodo imeli po končani dejavnosti popolnejše predstave o obravnavani temi.

3.4 RAZISKOVALNA METODA

Uporabila sem deskriptivno metodo raziskovanja. Za raziskovanje sem uporabila vprašalnik, ki sem ga pripravila za obravnavano temo.

 Vzorec: Skupina dvajsetih otrok, starih 4 leta

 Pripomočki: Vprašalnik

 Postopek zbiranja in obdelave podatkov: Podatke zberem s pomočjo vprašalnika, odgovore posnamem in jih kasneje zapišem. Vprašanja otrokom zastavim dvakrat:

pred dejavnostmi, da ugotovim njihove predstave in zamisli, in po dejavnostih, ko ugotavljam spremembo v predstavah in sklepam na uspešnost učnega posega.

3.5 OPIS INSTRUMENTA

Vprašalnik je sestavljen iz šestih vprašanj. Zadnje ima deset podvprašanj. Nekateri otroci so potrebovali dodatna vprašanja, da so lahko odgovorili.

3.6 OPIS VZORCA

Na vprašalnik je odgovorilo 19 otrok v starosti 4 let ( 11 deklic in 8 dečkov).

18

3.7 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Otroke sem spraševala individualno, pogovor sem posnela, odgovore vpisala v tabelo in jih grafično prikazala.

3.8 OBDELAVA PODATKOV

Odgovore sem zbrala in jih uredila. Vse odgovore sem zapisala. Enake in podobne odgovore sem združila.

Prikazala sem jih s pomočjo stolpičnega diagrama.

19

3.9 ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Kaj si predstavljaš pod besedo kamen?

2. Kje bi našel kamne?

3. Kako nastane kamen?

4. Ali so vsi kamni enaki?

5. Poišči razlike med kamni. ( Slika 1 in 2).

Kamni se v vsaki vrsti razlikujejo vsaj po dveh lastnostih. Otroci si jih ogledajo, jih potipajo in poimenujejo razlike med kamni.

Sliki 1 in 2: Poišči razlike med kamni.

20

3.10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI

1. Kaj si predstavljaš pod besedo kamen?

Graf 1: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Pri tem vprašanju so otroci potrebovali dodatna podvprašanja, ko so: si že kdaj videl kamen, kako izgleda, kako bi ga opisal. Kljub pomoči devet otrok ni vedelo, kaj je to kamen, trije otroci so vedeli, da je lahko okrogle oblike. Trije otroci so besedo povezali z morjem. Ostali odgovori so bili, da so notri mravlje, da je rjav, da se lahko nanj usedeš in da se valjajo po tleh. Iz odgovorov sklepam, da kamne prepoznajo po obliki (okrogel), po kraju, kjer se nahajajo (na morju – obala, na tleh), po barvi (rjav) in po uporabi (na kamen se lahko usedemo).

21 2. Kje bi našel kamne?

Graf 2: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Na vprašanje, kje bi našli kamne, je največ otrok odgovorilo, da na morju. Po dva otroka sta odgovorila v gozdu, na cesti, v gorah, na igrišču. Ostali odgovori so bili zunaj, v potoku, kjer ni vode, v pesku, v travi. Dva otroka nista vedela, kje bi lahko nabrali kamne. Odgovori na to vprašanje so že bolj smiselni, kar kaže, da imajo otroci z nabiranjem kamnov že predhodne izkušnje.

22 3. Kako nastane kamen?

Graf 3: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Na vprašanje, kako nastane kamen, 15 otrok ni vedelo odgovora. Ostali odgovori so bili: iz majhnih kamnov, vode, železa in trdila.

Čeprav so odgovorili le štirje otroci, lahko sklepamo, da postopno nastaja znanje tudi o tem, kako kamnine nastanejo. Nekatere res nastanejo iz manjših kamnov. Močan dejavnik erozije je voda. K pravilnemu razmišljanju o nastajanju sedimentnih kamnin sodi tudi odgovor, da je potrebno neko trdilo, da se drobni delci mivke sprimejo med seboj. Po masi kamnov jih primerjajo z železom in povezujejo oba izvora, kar je prav tako smiselna povezava, saj kovine pridobivamo iz mineralov.

23 4. Ali so vsi kamni enaki?

Graf 4: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Na vprašanje, ali so vsi kamni enaki, je 16 otrok odgovorilo, da so različni oz. niso enaki.

Trije otroci so prepričani, da so vsi kamni enaki.

24 5. Poišči razlike med kamni.

Otroci so med danimi kamni iskali razlike in na ta način sem ugotovila, koliko lastnosti otroci prepoznajo, znajo poimenovati in katere lastnosti so to.

Graf 5: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Trije otroci niso prepoznali nobene razlike oz. so mnenja, da so vsi kamni enaki. Šest otrok je prepoznalo eno lastnost kamnin, sedem otrok pa dve lastnosti. En otrok je prepoznal pet lastnosti, en otrok šest lastnosti.

25

0 2 4 6 8 10 12 14

13

1 4

2 2 1 2 5 3 1

Število odgovorov

Graf 6: Katere lastnosti kamnin otroci prepoznajo ?

Graf 6: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Največkrat prepoznana lastnost je bila barva. Pet otrok je prepoznalo velikost. Štirje otroci so prepoznali manjše delce v kamnu – strukturo. Trije otroci so ugotovili, da imajo kamni med seboj razlikujejo po zvoku. Po dva otroka sta prepoznala v kamnu »črto« – žilo, različne oblike kamnov, trdnost. En otrok je opazil, da imajo kamni na otip različno površino, maso, pri nekateri so opazili na površini luknjice – poroznost.

26

4 PRAKTIČNI DEL

4.1 UREDIMO SI SVOJO ZBIRKO KAMNIN

CILJI:

 Otroci natančno opazujejo svet okoli sebe.

 Otroci ugotovijo, da se kamnine med seboj razlikujejo.

 Zberemo čim bolj različne kamnine za dejavnosti.

POTEK DEJAVNOSTI:

Z otroki smo se odpravili do najbližjega potočka, kjer smo nabrali različne kamne. Postali so zelo pozorni in so ugotovili, da so kamni povsod, ne samo ob potoku. Tako se je naša zbirka povečala tudi za kamne, ki smo jih nabrali po poti, njivi in travniku. Zbirko smo očistili in prinesli v igralnico. Veliko kamnov so otroci prinašali vsakodnevno v vrtec.

Opazili so, da se nahaja ob potoku več kamnov kot na njivi in da je najmanj kamnov na travniku. Ob potoku jih je največ, ker jih voda prinaša s seboj, hkrati pa tudi iz struge spira zemljo in zato so kamni vidni. Na travniku najdemo najmanj kamnov, ker so prerasli s travnato rušo. Na njivi so vsi kamni rjavi od zemlje, njihov pravo barvo in teksturo smo videli šele, ko smo jih temeljito očistili.

27

Sliki 1 in 2: Nabiranje kamnov.

Slika 3: Naša zbirka kamnov.

28

4.2 KAMNE NATANČNO OPAZUJEMO IN JIH NARIŠEMO

CILJ:

 Otrok opazi in prepozna lastnosti kamnin.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otrokom ponudim povečevalna stekla. V igralnici postavimo kotiček – našo zbirko kamnov.

Skupaj in individualno jih opazujemo in se o videnem tudi pogovarjamo. Otroci so pozorni na:

 obliko kamna (okrogel, ploščat);

 robove kamna (ostri, zaobljeni);

 homogeno ali heterogeno strukturo (ima manjše delce ali ne);

 barvo kamna ( v celoti iste barve ali pa ima delce različnih barv);

 površino kamna (luknjičasta ali ne);

 barva žile.

Vsak otrok si lahko izbere kamne in jih nariše. Otrokom je dejavnost zanimiva, opazijo tudi podrobnosti, ki jih pred risanjem niso.

Slika 4: Opazovanje kamna s povečevalnim steklom.

29

Slika 5: Luknje v kamnu.

Slika 6: Žile v kamnu.

30

4.3 TIPANJE KAMNIN

CILJ:

 Otrok s tipom prepozna lastnosti kamenin.

POTEK DEJAVNOSTI:

Za dejavnost uporabim »vrečo za tipno zaznavo«. Vanjo sprva sama dajem kamne, otrok pa s pomočjo tipa poskuša opisati kamen, ki se nahaja v vreči. Ko ga opiše, si ga skupaj ogledamo in preverimo opis. Kasneje otroci moje pomoči niso potrebovali, saj so sami skrivali kamne, nekdo izmed njih pa je opisoval. Igro so razširili tako, da so dali v vrečo več različnih kamnov, otrok pa je moral na podlagi tipa ugotoviti, koliko jih je in kakšne so razlike med njimi.

Sliki 6 in 7: Opisovanje lastnosti kamnin s pomočjo tipa.

Otroci preko tipa opisujejo naslednje lastnosti kamnin:

 kamen ima gladko površino;

 kamen ima hrapavo površino;

 kamen ima ostre robove;

 kamen ima gladke robove;

 kamen ima luknjice ali pa jih nima.

31

4.4 Z ZVOKI KAMNIN USTVARJAMO RITMIČNE VZORCE

CILJ:

 Otrok s pomočjo sluha prepozna razlike med kamninami.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otroci ustvarjajo različne zvoke s različnimi kamninami tako,da tolčejo ali drgnejo en kamen ob drugega. Ugotovijo, da različni kamni različno zvenijo in da je zvok odvisen tudi od tega, kako kamen držiš v roki. Spremljali smo pesmice in si izmišljevali nove ritmične vzorce. Ker nam je bila dejavnost zelo všeč, so otroci prinesli v vrtec kamnite plošče. Zvok smo ustvarjali s pomočjo paličic.

Slika 8: Pri udarjanju s kamnom ob kamen nastaja zvok.

32

Slika 9: Tudi pri udarjanju s paličicami ob kamnite plošče nastaja zvok.

4.5 KAMNINE TEHTAMO

CILJ:

 Otroci spoznavajo maso kamnin s pomočjo preproste tehtnice.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otroci s pomočjo preproste tehtnice spoznajo, da imajo različni kamni različno maso.

Ugotovili so, da ima ploščat kamen manjšo maso od okroglega, čeprav je videti veliko večji.

Dejavnost je potekala tako, da so poskušali uganiti, kateri kamen ima večjo maso, potem pa so s pomočjo tehtnice to tudi preverili.

33

Slika 10: Primerjanje mase s pomočjo tehtnice.

4.6 IGRA BALINANJA S KAMNI

CILJ:

 Otrok spoznava različne oblike kamnov in lastnosti, povezane z obliko.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otrokom dam navodila, naj si vsak izbere kamen, za katerega meni, da se kotali. S pomočjo izštevanke smo izbrali otroka, ki je prvi zakotalil kamen. Ta kamen smo označili s kredo.

Ostali otroci so imeli nalogo, da izza označene črte zakotalijo svoj kamen in se poskušajo približati s kredo označenemu kamnu. Kdor je bil najbližji, je bil naslednjo igro prvi.

Izbrali so zelo različne kamne – od okroglih do ploščatih. Kmalu so ugotovili, da se ploščati ne kotalijo, zato smo se dogovorili, da lahko za vsako igro izberejo drug kamen. Tako so se na napakah naučili o lastnostih, ki so odvisne od oblike kamna.

Otroci ugotovijo, da se ploščati kamni ne kotalijo, temveč so za kotaljenje primerni le okrogli.

Večji kamen moramo zakotaliti z večjo silo. Nove besede za opisovanje oblik kamnov so bile:

okrogel, ploščat, jajčast.

34

Slika 11: Balinanje s kamni.

4.7 ISKANJE INFORMACIJ V KNJIGAH

CILJ:

 Otrok si pridobi informacije o nastanku kamnin.

POTEK DEJAVNOSTI:

V knjižnici smo si izposodili knjige o kamninah in si uredili knjižni kotiček. Skupaj ali individualno smo brali knjige in se pogovarjali ob gledanju slik.

Nekaj otrok je vedelo, da se kamnine kopljejo v kamnolomih in se jih uporablja za gradbeni material. Kamnolom je nekaj otrok videlo že v naravi, drugi so ga spoznali iz knjig.

Našli smo tudi ilustracije o nastanku kamnin. Seznanili smo se s tremi različnimi vrstami kamnin: magmatske, sedimentne in metamorfne. Z otroki smo se ob listanju knjig pogovarjali o tem, da nekateri kamni nastanejo takrat, ko izbruhne vulkan in se lava strdi, druge kamnine nastanejo, ko se drobni delci dolgo nalagajo in se stisnejo, nekatere pa zaradi premikov v zemeljski skorji in vročine.

35

Otroke je najbolj pritegnili izbruh vulkana in nastanek kamnin iz lave. V knjigah smo prebrali vse, kar je pisalo v zvezi z vulkani, to pa je bila tudi pogosta tema pogovora med otroki.

Slika 12: Listanje knjige o nastanku kamnin.

4.8 ODTIS KAMNOV V GLINO

CILJ:

 Otrok prepozna in opazi lastnosti kamnin.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otroci razvaljajo glino in odtisnejo kamne. V odtisu se kamni razlikujejo glede na obliko in teksturo. Otroci prepoznajo, da če ima kamen luknjo, se v glini odtisne hribček. Prav tako opazijo, da gladki kamni pustijo drugačen odtis kot kamni s hrapavo površino. V odtisih se poznajo tudi robovi kamnov.

36

Sliki 13 in 14: Odtiskovanje kamnov v glino in opazovanje.

Slika 15: Različni kamni pustijo različen odtis.

4.9 RAZVRŠČANJE IN UREJANJE KAMNIN

CILJ:

 Otrok razvršča in ureja kamine glede na vizualne lastnosti.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otroci razvrščajo kamne glede na lastnosti, ki jih kamen ima. Kriterij razvrščanja je tekstura, oblika, barva, nepravilnosti in robovi.

37 Pri urejanju kamnov je bil glavni kriteriji velikost.

Otroci so izbirali tudi svoje kriterije urejanja. Tako so jih uredili po tem, kateri kamen jim je najbolj všeč.

Slika 16: Urejanje kamnov po velikosti od najmanjšega do največjega.

Slika 17: Razvrščanje kamnov glede na to, ali imajo luknje ali ne.

38

Slika 18: Razvrščanje kamnov glede na obliko.

4.10 IZ RAZLIČNIH KAMNIN IZDELAMO BARVE IN SLIKAMO

CILJA:

 Otroci preizkusijo trdnost kamnin.

 Otroci ustvarjajo iz naravno barvo iz različnih kamnin.

POTEK DEJAVNOSTI:

Za dejavnost smo uporabili plastično cev in utež. Ugotovili smo, da imajo različne kamnine različno trdnost. Nekatere so se zdrobile že pri prvem udarcu uteži, za druge pa je bilo potrebno spust uteži v cev večkrat ponoviti. Ko smo dobili manjše delce, smo jih zdrobili še v terilniku za začimbe, prahu smo dodali malo vode. Z naravnimi barvami so otroci risali po različnih barvnih podlagah.

39

Sliki 19 in 20: Drobljenje kamnov.

Slika 21: Drobljenje kamnov.

Slika 22: Slikanje z barvo iz kamna.

40

Slika 23: Končni izdelek.

4.11 S KAMNI RIŠEMO PO TRDI PODLAGI

CILJ:

 Otroci preizkusijo trdoto kamnin.

POTEK DEJAVNOSTI:

Otroci izberejo poljubne kamne in z njimi rišejo po betonskih tleh.

Kmalu ugotovijo, da kamni puščajo različne sledi. Eni puščajo samo praske, drugi pa barvno sledi. Kamen, ki je trši od podlage, pušča za seboj prasko, kamen, ki je mehkejši od podlage, pušča za seboj barvno sled. Mehkejši kot je kamen, močnejša je barvna sled, ki jo pušča za seboj.

Slika 24: Risanje s kamni.

41

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PO IZVEDBI DEJAVNOSTI

1. Kaj si predstavljaš pod besedo kamen?

Graf 1: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

42

Graf 7: Odgovori po izvedbi dejavnosti.

Razlike v odgovorih pred in po dejavnostih so očitne. Na vprašanje, kaj si predstavljajo pod besedo kamen, je več otrok odgovorilo z opisovanjem, kje kamne najdejo in z opisovanjem oblike kamnov. Štirje otroci so kamne opisali s pomočjo barve, prav tako štirje z opisovanjem drugih lastnosti. En otrok je odgovoril, da jih nabereš v kanglico.

Odgovori se pred izvedbo dejavnosti in po izvedbi dejavnosti razlikujejo. Po izvedbi ni noben otrok odgovoril, da ne ve, kaj je kamen. Kamne so opisovali z lastnostmi, ki so jih spoznali pri dejavnostih in z opisom kraja, kjer smo kamne nabirali.

43 2. Kje bi našel kamne?

Graf 2: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Graf 8: Odgovori po izvedbi dejavnosti.

44

Na vprašanje, kje bi našli kamne, je največ otrok odgovorilo, da ob vodi. Drugi in tretji odgovor je bil na travniku in na morju, pet otrok je odgovorilo, da na polju, igrišču in dvorišču. Dva sta odgovorila, da bi jih našla na poti, enkrat so bili navedeni hribi, gozd in kamnolom.

Razlika v odgovorih pred dejavnostjo in po dejavnosti je bila zelo očitna. Pred dejavnostjo otroci navedli le po en kraj, kjer bi lahko nabrali kamne, pa še za ta odgovor so potrebovali razmislek. Po dejavnosti pa je vsak otrok naštel kar nekaj krajev, kjer bi nabral kamenje.

Najbolj me je presenetila deklica, ki je odgovorila, da bi jih nabrala v kamnolomu, za katerega je izvedela v eni od knjig.

45 3. Kako nastane kamen?

Graf 3: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Graf 9: Odgovori po izvedbi dejavnosti.

0 2 4 6 8 10 12 14

IZ VELIKE SKALE (KAMNA) se

zlomi

LAVA SE STRDI VODA GA ZBRUSI

MAJHNI KAMNI SE

ZLEPIJO

14

1 2 2

Število odgovorov

Graf 9: Kako nastane kamen?

46

Na vprašanje, kako nastane kamen, je največ otrok odgovorilo, da iz velike skale, ki se zlomi.

Po dva otroka sta odgovorila, da ga zbrusi voda in da nastane tako, da se majhni kamni zlepijo in moraš počakati zelo, zelo dolgo. Eden je odgovoril, da se strdi lava in tako nastane kamen.

Odgovori so se po izvedbi močno razlikovali od odgovorov pred izvedbo. Pred izvedbo je namreč kar petnajst otrok odgovorilo, da ne znajo odgovoriti. Tudi otroci, ki so imeli pred dejavnostjo drugačne, nepopolne predstave o nastanku kamnin, so med procesom spremenili svoje predstave. Otroci so si znanje o nastanku kamnin pridobili iz knjig in prevzeli so kar nekaj novih besed. Otrokom najbližja razlaga o nastanku kamnin je bilo nastajanje magmatskih kamnin. Razlage o vulkanih in lavi, ki se strdi so bile otrokom najrazumljivejše.

47 4. Ali so vsi kamni enaki?

Graf 4: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Graf 10: Odgovori po izvedbi dejavnosti.

0 5 10 15 20

Da Ne

3

16

Število odgovorov

Graf 4: Ali so vsi kamni enaki?

0 5 10 15 20

Da Ne

0

19

Število odgovorov

Graf 10: Ali so vsi kamni enaki?

48

Na vprašanje, ali so vsi kamni enaki, so vsi otroci odgovorili, da so si različni.

Pred izvedbo dejavnosti so bili trije otroci prepričani, da so vsi kamni enaki in da se v ničemer ne razlikujejo. Šele po dejavnostih so svoje prepričanje spremenili, saj so videli, da v naravi ni mogoče najti niti dva popolnoma enaka kamna.

49 5. Poišči razlike med kamni.

Koliko lastnosti kamnin otroci prepoznajo?

Graf 5: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

0 1 2 3 4 5 6 7

0 1 2 3 4 5 6 7 8 ali

več

3

6 7

1 0 1 1 0 0

Število odgovorov

Graf 5: Koliko lastnosti kamnin otroci

prepoznajo?

50

Graf 11: Odgovori po izvedbi dejavnosti.

Po izvedbi dejavnosti so otroci prepoznali oz. opazili in poimenovali kar veliko lastnosti. Le en otrok je prepoznal pet, dva otroka po šest, sedem otrok pa sedem lastnosti. Devet otrok je prepoznalo in poimenovalo osem lastnosti ali več.

Pred izvedbo dejavnosti ni noben otrok znal poimenovati sedem ali več lastnosti. Po končanih dejavnostih je kar šestnajst otrok znalo prepoznalo in poimenovalo več kot sedem lastnosti kamnin. Pred izvedbo kar šestnajst otrok ni prepoznalo in poimenovalo več kot dve lastnosti, medtem ko po končanih dejavnostih ni bilo nobenega otroka, ki bi poimenoval manj kot pet lastnosti.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

0 1 2 3 4 5 6 7 8 ali

več

0 0 0 0 0 1

2

7

9

Število odgovorov

Graf 11: Koliko lastnosti kamnin otroci

prepoznajo?

51 Katere lastnosti kamnin otroci prepoznajo?

Graf 6: Odgovori pred izvedbo dejavnosti.

Graf 12: Odgovori po izvedbi dejavnosti.

0 2 4 6 8 10 12 14

13

1 4

2 2 1 2 5 3 1

Število odgovorov

Graf 6: Katere lastnosti kamnin otroci prepoznajo ?

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

18 16 16

17

11 11 7

18 17

13

Število odgovorov

Graf 12: Katere lastnosti kamnin otroci

prepoznajo ?

52

Po izvedbi dejavnosti sta bili največkrat prepoznani lastnosti barva in velikost. Prepoznalo ju je kar osemnajst otrok. Sedemnajst jih je poimenovalo žilo in zvok, šestnajst površino in strukturo, enajst obliko in maso, sedem pa trdnost.

Največkrat prepoznana lastnost je barva. Ostale lastnosti so prepoznali in poimenovali šele po izvedbi dejavnosti. Skoraj vsi so opazili, da se kamni razlikujejo po velikosti. Najmanj otrok je prepoznalo trdnost.

5.1 UGOTOVITVE

H1: Večina štiriletnih otrok razlikuje kamnine od drugih snovi v okolju.

Ko smo v naravi nabirali kamne, so vsi otroci razlikovali med kamenjem in drugimi snovmi v okolju. Hipotezo na danem vzorcu otrok lahko potrdim – vsi štiriletni otroci razlikujejo kamnine od drugih snovi v okolju.

H2: Večina otrok pri štirih letih ne zna poimenovati različnih vrst kamnin.

Otroci pri štirih letih res ne znajo še poimenovati različnih vrst kamnin. Z zanimanjem so si ogledovali knjige o kamninah in ob ogledu smo tudi prebrali, kar je pisalo. Kljub temu da so se srečali med dejavnostmi z različnimi kamninami in smo poimenovali apnenec (njegova sestava je brez kristalov) in granit (vsebuje kristale), teh izrazov niso usvojili in jih niso uporabljali. Otroci so obe vrsti kamnin poimenovali z besedo kamen ali pa so posamične kamne poimenovali po neki lastnosti (ta črn, ta okrogel).

H3: Vsi otroci pri štirih letih opazijo, ugotovijo, da se kamnine med seboj razlikujejo.

Pred dejavnostjo so bili trije otroci prepričani, da se kamni med seboj le malo razlikujejo. Po koncu dejavnosti, ko sem jim ponovno zastavila ista vprašanja, so vsi otroci odgovorili, da so kamnine med seboj različne. Znali pa so tudi opisati, v čem se razlikujejo. Vsi štiriletniki, ki so sodelovali pri dejavnostih, vedo, da med kamninami (kamni) obstajajo razlike, jih opazijo in nekatere znajo poimenovati.

53

H4: Večina otrok pri štirih letih ne razlikuje med kamnom in kamnino.

Med dejavnostjo in pogovorom sem bila pozorna na uporabo besed kamen in kamnina. Če smo se pogovarjali o predmetu, sem uporabljala izraz kamen, o lastnostih pa izraz kamnina.

Otroci v tej starosti za vse uporabljajo besedo kamen. Nihče ne loči med kamnom in kamnino. Kamnina kot snov je precej abstrakten pojem.

H5: Večina otrok pri štirih letih zna poimenovati vsaj dve lastnosti kamnin.

Že pred dejavnostjo je deset otrok znalo poimenovati dve lastnosti ali več. Te lastnosti so bili največkrat barva in velikost. Po izvedbi dejavnosti pa so vsi otroci znali poimenovati več kot pet lastnosti. Največkrat poimenovani lastnosti sta bili sicer ponovno barva in velikost, vendar so otroci tudi v večini poimenovali druge lastnosti. Večina otrok zna poimenovati pet lastnosti kamnin ali več.

H6: Vsi otroci bodo imeli po končani dejavnosti popolnejše predstave o obravnavani temi.

Otroci so pred dejavnostmi imeli zelo veliko zanimanje za kamne. Velikokrat so se znašli v njihovih žepih. Povedati so znali, da je njihov kamen zelo dragocen ali poseben. Na vprašanje, zakaj je drugačen ali poseben, pa niso poznali besed, izrazov. Tudi če so kakšno stvar opazili, so samo s prstom pokazali: »Poglej to.« Ko pa sem jih spodbudila in jih spraševala dalje, niso znali odgovoriti. Med dejavnostmi se je njihov besedni zaklad povečal.

Kar so opazili, so tudi znali poimenovati. Najbolj zanimiva lastnost kamnov je bila žila. Z veseljem povejo: »Ta kamen ima pa črno ali belo žilo.« Taka lastnost, ki jo znajo opisati, je na primer tudi površina kamna. Šele tekom dejavnosti so opisovali, da je površina gladka ali hrapava. Popolnejšo predstavo pa imajo otroci tudi o tem, kje lahko kamne naberemo. Nekako so ozavestili, da ni pomemben prostor, kjer bi nabrali kamne, saj so praktično povsod okoli nas. Vedo pa, da jih je nekje več kot drugje. Vsi otroci, ki so sodelovali pri dejavnostih, so pridobili veliko izkušnjo z opazovanjem drobnih stvari okoli sebe. Postali so nanje bolj pozorni, ne le na kamnine, ampak tudi na okolje v celoti. Z razvojem pozornosti se je v njih prebudila še večja vedoželjnost.

54

6 ZAKLJUČEK

Dejavnosti za diplomsko delo sem v vrtcu izvajala z veseljem. Štiriletniki so zelo vedoželjni in se vsake dejavnosti, ki jim jo ponudiš, z veseljem lotijo. Ko sem pred dejavnostmi zastavljala otrokom vprašanja, sem ugotovila, da o tej temi vedo zelo malo, kljub temu da so vsakodnevno v stiku z neživo naravo. Včasih so preproste stvari, ki so okoli nas, že tako samoumevne, da jih skoraj ne opazimo več. Otroci pa so, če jim seveda damo možnost, drugačni. Veliko veselje jim pomenijo že drobne stvari, ki jih najdejo v naravi. Pravi zaklad jim lahko pomeni tako posebna palica, ki jo najdejo v naravi, kot čisto poseben kamenček, ki so ga našli prav oni. Pred izvedbo dejavnosti se je našel sem in tja kakšen otrok, ki je z igrišča v našem vrtcu odnesel kakšen kamen domov. Pogosto pa se je dogajalo, da so se obmetavali s kamni. Po dejavnostih otroci na kamne gledajo v drugi luči. Ne mečejo jih več, ampak jih zbirajo za svoje zbirke, zato v žepe zaide kar veliko kamnov. Vendar za vsakega najdejo dober razlog, da ga želijo v svoji zbirki. Eden ima rdečkasto žilo, drugi v luknjici pravi svetleči kamenček, tretji ima zelo gladko površino, četrti pa nenavadno obliko, peti in šesti pa imata ob udarjanju prav poseben zvok … Da je otrok aktiven, je potrebno zelo malo. Naravno okolje nam ponuja nešteto možnosti, samo opaziti in izkoristiti jih moramo. Otrok že po naravi rad raziskuje, naša naloga pa je, da mu to omogočimo.

Otroci so se med dejavnostmi srečali z izrazi kamen in kamnina, vendar je izraz kamnina za štiriletnike še preveč abstrakten, zato poimenujejo kamen in kamnina kar z besedo kamen.

Otroci so po dejavnostih začeli natančneje opazovati okolje okoli sebe. Ne kamnu znajo poimenovati lastnosti, ki jih vidijo (žila, črte, luknjice,…). Pred dejavnostmi jim je prepoznavanje in poimenovanje lastnosti povzročalo veliko težav, največkrat zato, ker niso poznali izrazov za lastnosti kamnin. Otroci so tudi spoznali, da imajo kamnine različen nastanek in so zato med seboj različne po zgradbi in lastnostih.

Preko raziskovanja so otroci pridobili ogromno izkušenj. Raziskovanje sveta pa se z zaključkom diplomskega dela ni zaključilo. Potrditev mojega dela in uspešnosti otrok je nenehno uporabljanje pridobljenega znanja in odkrivanje novih stvari.

55

7 LITERATURA

Krnel, D., & Gostinčar Blagotinšek, A., & Kostanjevec, S., (ur.). (2012). Naravoslovje v Reggio projektih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Hvala, B., Krnel D. (2005). Zakaj? Zakaj? Zakaj? Ljubljana: Modrijan.

Taylor, B. (2009). Planet zemlja. Tržič: Učila International, založba, d. o. o.

Pellant, C. (2004). Kamnine in fosili. Murska Sobota: Pomurska založba.

Glažar, A.S., Kamnine in minerali. Pridobljeno s: http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/, dne 29. 4. 2013.

Pavšič, J., (2006). Geološki terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.

Jeršek, M., (ur.). (2009). Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije. Ljubljana:

Prirodoslovni muzej Slovenije.

Ministrstvo za šolstvo in šport. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana.

Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS.

Maretič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika 3.