GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ IN GIBALNE SPODBUDE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAJA JURGALIČ

GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ IN GIBALNE SPODBUDE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

(2)

(3)

PEDGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

MAJA JURGALIČ

Mentorica: doc. dr. Darija Skubic

GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ IN GIBALNE SPODBUDE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

(4)

(5)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Dariji Skubic za vso strokovno pomoč, popravke, koristne nasvete, za vso spodbudo in podporo v času pisanja diplomskega dela.

Hvala vzgojiteljici Jani Pristavec in vsem ostalim zaposlenim v Vrtcih Brezovica, ki so na kakršenkoli način pripomogli k nastanku mojega diplomskega dela.

Zahvaljujem pa se tudi svoji družini in fantu Luku, ker so me spodbujali med pisanjem diplomskega dela in mi bili v času celotnega študija v veliko oporo.

(6)

GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ IN GIBALNE SPODBUDE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Izvleček

V diplomskem delu je predstavljen otrokov govorni oz. jezikovni razvoj in gibalne spodbude v predšolskem obdobju.

V teoretičnem delu sem predstavila značilnosti govorno-jezikovnega in gibalnega razvoja predšolskega otroka. Izpostavila sem pomen medpodročnega povezovanja med jezikom in gibanjem.

V empiričnem delu je prikazanih 6 načrtovanih dejavnosti, v katerih se povezujeta predvsem jezikovno in gibalno kurikularno področje.

V sklepu so predstavljene smernice za nadaljnje raziskovanje medpredmetnega povezovanja v vrtcu.

Ključne besede: otrok, govorno-jezikovni razvoj, gibalni razvoj, gibalne spodbude

(7)

SPEECH-LANGUAGE DEVELOPMENT AND MOBILITY INCENTIVES IN THE PRE-SCHOOL PERIOD

Abstract

The diploma paper is in purpose to research between speech-language development and mobility incentives in the pre-school period.

I represented partakes of speech-language development and movement development in the pre- school period. I maintained literacy development in pre-school period.

In the empirical part, the diploma paper represents 6 planned activities which included speech and the movement fields.

In the resolution, I represented the main guidelines for continuation of exploring between speech-language and movement integration in the kindergarden.

Keywords: child, speech-language development, movement development, mobility incentives

(8)

KAZALO VSEBINE

UVOD ... 11

I TEORETIČNI DEL ... 12

1 GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ... 12

1.1 MEJNIKI V GOVORNEM RAZVOJU ... 13

1.2 POGOJI ZA RAZVOJ GOVORA ... 15

1.3 PISMENOST V PREDŠOLSKI DOBI ... 15

1.4 OPREDELITEV PODROČJA JEZIKA V KURIKULUMU ZA VRTCE ... 17

1.5 POMEMBNOST GOVORNO-JEZIKOVNEGA RAZVOJA V CELOSTNEM RAZVOJU OTROKA ... 18

2 GIBALNI RAZVOJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ... 20

2.1 RAZVOJNI MEJNIKI V GIBALNEM RAZVOJU ... 20

2.2 OPREDELITEV PODROČJA GIBANJA V KURIKULUMU ZA VRTCE ... 21

2.3 POMEMBNOST GIBALNEGA RAZVOJA PRI CELOSTNEM RAZVOJU OTROKA ... 22

3 MEDPODROČNO POVEZOVANJE MED JEZIKOM IN GIBANJEM ... 24

II EMPIRIČNI DEL ... 25

4 CILJI ... 25

5 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 25

6 METODE DELA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 25

6.1 VZOREC RAZISKOVANJA ... 26

6.2 PRIPOMOČKI ... 26

6.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 26

6.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 27

6.5 IZVEDENI PRIMERI GOVORNO-JEZIKOVNIH DEJAVNOSTI Z VKLJUČENIMI GIBALNIMI SPODBUDAMI ... 28

7 INTERPRETACIJA REZULTATOV ... 74

8 SKLEP ... 77

9 LITERATURA ... 80

10 PRILOGE ... 82

(9)

KAZALO SLIK

Slika 1: Trije prašički ... 28

Slika 2: Otroci ... 35

Slika 3: Lutkovna predstava ... 35

Slika 4: Odziv otrok ... 35

Slika 5: Gibalna igra ... 36

Slika 6: Pogovor z otroki ... 36

Slika 7: Lovljenje otrok ... 36

Slika 8: Bi se gnetli na tej metli? ... 37

Slika 11: Pogovor med igro ... 43

Slika 13: Žogica Nogica ... 44

Slika 15: Igre z žogo ... 50

Slika 16: Gibalna dejavnost ... 50

Slika 17: Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo ... 51

Slika 18: Lutki ... 58

Slika 20: Igra z žogami ... 59

Slika 21: Igra s kredami ... 59

Slika 22: Igra s poganjalci ... 59

Slika 23: Ah, ti virusi! ... 60

Slika 24: Ogled risanke ... 67

Slika 25: Vadba v krogu ... 67

Slika 27: Pod medvedovim dežnikom ... 68

Slika 29: Igra v dežju ... 73

(10)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Zgodnji razvoj vprašalnih izjav (Goodluck, 1993, v Marjanovič Umek, 2006, str. 29).

... 14 Tabela 2: Tabela kazalcev razvoja zgodnje pismenosti (Barone, Mallete, Xu, 2005, v Pečjak, 2010, str. 45–46) ... 17

(11)

11

UVOD

Otrok v svojih aktivnostih potrebuje raziskovanje, doživetja, izkušnje, spodbude odraslih in dodatno motivacijo, ki jo otroku lahko nudijo vzgojitelji. Vse to vpliva na celostni razvoj, tudi na razvoj otrokovega jezika in gibanja. Gibanje je temelj za človekov razvoj. To pomeni, da se z gibanjem razvijajo vse zaznavne funkcije, predvsem telesne in duševne. Z gibanjem se otroci najhitreje učijo, umirjajo in sproščajo (Žnidar, 2019, str. 3).

V predšolskem obdobju in pred njim je poleg gibanja poudarek tudi na jeziku, saj se z jezikom oblikujejo interakcije med posamezniki. Komunikacija otroke privede do sodelovanja in to do sprejemanja pravil igre in jezika ter prvin jezika. V vrtcu se najizraziteje razvija govor med igro kot tudi med dejavnostmi, zato mora biti vzgojitelj/ica tudi pozitiven govorni zgled, govorna avtoriteta in nevsiljiv človek za usmerjanje otrokove igre (Ukmar, 2019, str. 208).

Medpodročne dejavnosti iz jezika in gibanja zelo koristno vplivajo tudi na otrokovo počutje, saj se z igro jezika ter gibanja otroci povezujejo, si nudijo govorne tolažbe in so najbolj aktivni.

Otrokom je ob tem nudena podpora in prostor tudi za napake, ki jih lahko ob zadostni govorni podpori otrok sam odpravi. Prav to otroku prepušča možnost izbire (kurikularno načelo 2.4), enake možnosti – aktivno udeleženost v vzgojnem procesu (kurikularno načlelo 2.3), uravnoteženost med področji – dejavnostmi (kurikularno načelo 2.6) in različne možnosti pristopanja do določene težave ali problema (Ukmar, 2019, str. 208).

V diplomskem delu sem želela raziskati medpodročno povezovanje, in sicer še posebej med dvema področjema – jezikom in gibanjem. Pri raziskovanju me je vodila želja po izboljšanju medpodročnih priprav, načrtovanih dejavnosti, refleksij ter evalvacij dejavnosti z otroki.

(12)

12

I TEORETIČNI DEL

1 GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Govor je eno izmed načinov sporazumevanja z drugimi ljudmi oz. z okolico. Služi nam pri razumevanju stvari oz. ljudi okoli sebe. Jezik in govor nista naravno dana, ampak se ju moramo skozi vse življenje učiti in dopolnjevati. Z govorom si lahko predajamo nova znanja in izkušnje.

Služi pri uspešni socializaciji in vključevanju v življenjsko okolje (Grilc, 2014, str. 11).

Jezik pa prav tako ni funkcija govora, ampak t. i. proizvod družbe, ki ga človek sprejme in priuči (Skubic, 2004, str. 10).

Otroci se učijo jezika od govorca, ki jim je blizu in od ljudi, ki so jim blizu v vsakdanjem življenju (Kranjc, 1999, str. 25 −26).

Govorno-jezikovni razvoj delimo na prelingvistično oz. predgovorno in lingvistično oz.

govorno obdobje. E. Kaplan in G. Kaplan ločita in definirata predjezikovno obdobje (prelingvistično obdobje) na 4 stopnje: jok, gruljenje, bebljanje in kasnejša izgovorjava po vzorcu (letnica, v Marjanovič Umek, 1990, str. 17).

Otrok se oglaša, posnema in poskuša razumeti govor. Otrok se najprej oglaša z jokom, ki pravimo, da je nediferenciran, z njim pa izraža tudi svoja čustvena stanja in potrebe (lakota, bolečina, jeza …). Mati otrokov jok prepozna po jakosti, kakovosti joka in po spremljajočih gibih, kaj otrok želi. Ko otrok spregovori, se jok počasi ustavlja (Marjanovič Umek, 1990, str.

16−17).

Zelo zgodaj se pojavi tudi čebljanje. Takrat otrok uporablja veliko samoglasnikov. Zelo kmalu se k samoglasnikom pridružijo tudi soglasniki, prvi so zaporniki, šele kasneje sičniki in šumevci. Po prvih šestih mesecih se pojavi ritem čebljanja, saj takrat nastopi čas, ko otrok čebljanje podaljšuje. Opazimo lahko, da je fonetika pri dojenčkih vedno bolj raznolika. Otroka to vseskozi spremlja, saj posnema mamin govor. Še posebej opazuje intonacijo, ritem, jakost njenega govora in mimiko obraza. Naslednja stopnja je bebljanje in z njim povezano čebljanje.

Otrok se odziva na čustveno nežen glas svoje mame, saj ga njen glas pomirja. Jezno razpoloženje otroka praviloma vznemiri. Tako se proti koncu prvega leta oblikujejo prve zveze med predmeti in besedami, ki jih otrok vidi in uporablja pri igri. Po tej stopnji ima velik vpliv

(13)

13 socialno okolje na razvoj otroškega govora in zgodnjo vokalizacijo (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja Peklaj, 2006, str. 10−30).

1.1 MEJNIKI V GOVORNEM RAZVOJU

V drugem ‒ lingvističnem obdobju govorni razvoj sestavljajo naslednji mejniki:

1. Od 12. meseca do 2 let otrok začenja dojemati, da imajo stvari imena, s temi izraža svoja čustva. Uporabljati začne prve besede, ki so vezane na otrokovo okolje. Marjanovič Umek (2006, str. 18): »Prva beseda je skupina glasov, ki jih otrok izgovarja in ima pomen (Marjanovič Umek, 1990).« Velik premik se dogaja tudi med 18.–20. mesecem, ko otrok prične tvoriti dvobesedne stavke in glagole. Otrok tako dve besedi poveže v besedno zvezo. »Prve kombinacije besed lahko otroci rabijo v zelo različnih funkcijah in pomenskih odnosih: imenovanje (npr. Piki. ali Meta.); zankanje (npr. Ne mokro!);

neobstajanje (npr. Ni mleka!, Mami šla!); ponavljanje (npr. Še soka!, Še guncu!);

povpraševanje (npr. Kje žoga?).« (Bowerman, 1973; Clark in Clark, 1977, v Marjanovič Umek 2006, str. 24−25). Otrok ob vsem tem lahko malce žlobudra, vendar se njegov jezik vedno bolj nadgrajuje (Marjanovič, Umek, 1990, str. 29).

2. Od 2 let do 2 let in pol otrok širi svoje poznavanje besed. Njegov besednjak se intenzivno razvija, saj kar naenkrat obsega približno 400 besed. Uporabljati začne večbesedne stavke. V obdobju malčka se prične tudi skladnja besed, besedni red in pravilna raba jezikovnih pravil. »V obdobju med 24. in 30. mesecem je v njihovem govoru pogosto »sosledje nadomestnih izjav«, za katere je značilno, da svoje izjave gradijo na prejšnjih toliko časa, dokler z njimi ne sporočijo želenega pomena, npr.

Hecam se!, Še malo!, Hočem še malo!« (Marjanovič Umek, 2006, str. 25).

3. Od 2 let in pol do 3 let in pol otrokov besednjak obsega okoli 1000 besed. Otrok uporablja množino in ima pomanjkljivo artikulacijo. V tem času so prisotne tudi začasne govorne motnje kot npr. jecljanje, pri katerem moramo otroku nuditi čas in ga ne popravljati. »Celovite izjave začnejo otroci oblikovati okoli drugega leta starosti in jih vedno pogosteje tvorijo do četrtega leta. Izjave niso le vse daljše; otroci v njih različno kombinirajo besede (npr. spreminjajo zaporedje besed, da bi oblikovali vprašalne in nikalne stavke) in izpopolnjujejo slovnične oblike (rabijo besede, kot so in, če, toda, v, je, torej, veznike, predloge, pomožne glagole).« (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja Peklaj, 2006, str. 26; Marjanovič Umek, 1990, str. 29).

(14)

14

4. Od 3 let in pol do 4 let otrok govori večbesedne stavke. Njegov besednjak obsega preko 10000 besed. Uči se izgovarjave težjih besed. Otroški govor takrat vsebuje obliko in vsebino. Poleg slovničnega področja pa se razvija tudi pragmatično ali sporazumevalno področje. Govorni razvoj pa se razvija tudi kasneje, ko otrok ni več v predšolski dobi, v srednje oz. pozno otroštvo (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja Peklaj, 2006, str. 15−34;

Marjanovič Umek, 1990, str. 29−30).

5. Od 5 do 6 let (do vstopa v OŠ) otrok sestavlja že kompleksnejše daljše stavke od 5 do celo 6 besed. Otroka spremlja tekoč govor, saj razume nad 25000 besed. Otrok sledi tudi kompleksnejšim pravilom in navodilom, ki vključujejo do 4 aktivnosti (Marjanovič Umek, 1990, str. 30).

V tabeli je predstavljen zgodnji razvoj vprašalnih izjav, ki se pojavljajo od 18 mesecev in dalje.

Približna starost otroka Vrsta govora Vprašalne izjave

18−20 mesecev Enobesedne izjave

20−24 mesecev Telegrafski govor Da − ne vprašanja, nakazana le s spremembo intonacije: Miha vodo?, Ne jedel?.

Vprašalnici kaj in kje: Kaj to?, Kje muca?.

3 leta Vprašalnici zakaj in zakaj ne: Zakaj se smejiš?.

Da – ne vprašanja, ki vključujejo pomožne glagole, pri čemer besedni red predmeta in povedka najpogosteje ni zamenjan: Zakaj ne more muca stati?.

Da – ne vprašanja, ki vključujejo pomožne glagole z zamenjanim besednim redom predmeta in povedka: Mi boš pomagal?.

4−6 let (do vstopa v OŠ) Razumevanje veznikov: »če«, »zato« in »zakaj«.

Moduliranje v konverzaciji.

Tabela 1: Zgodnji razvoj vprašalnih izjav (Goodluck, 1993, v Marjanovič Umek, 2006, str. 29).

(15)

15 1.2 POGOJI ZA RAZVOJ GOVORA

D. Žnidarič (1993, str. 39) meni, da »za pravilen govorni razvoj nujno potrebujemo:

– zdrav živčni sistem z nepoškodovanimi (intaktnimi) govornimi središči in živčnimi zvezami med njimi, ki nadzorujejo in usklajujejo delovanje govoril,

– pravilno in dobro razvite psihične funkcije, – razvita čutila,

– pomnjenje s slušnim spominom, – zdrava govorila,

– pravilen in zgleden govor ljudi, ki otroka obkrožajo, – dobro počutje otroka in zadovoljene potrebe, ki jih ima«.

N. Grilc pa je pogoje oz. dejavnike razdelila in ločila na notranje, ki se delijo na fiziološke in psihološke ter na zunanje, ki se delijo na sociološke in socialne dejavnike govornega razvoja (Grilc, 2014, str. 13).

I. Posoklova opredeljuje pogoje za razvoj govora kot kompleksne in subtilne v procesu razvijanja govoril (Posoklova, 1999, str. 9).

1.3 PISMENOST V PREDŠOLSKI DOBI

»Pismenost je kompleksen proces, ki so ga psiholingvisti definirali na več načinov. V ožjem pomenu je definirana kot človekova sposobnost branja in pisanja.« (Grginič, 2005, str. 8)

»Pismenost je proces zapletenega, sestavljenega in povezanega dejanja, ki ne obsega le branja in pisanja, ampak tudi govorjenje in poslušanje.« (Cenčič, 1999, str. 4)

Pismenost v predšolskem obdobju se navezuje predvsem na porajajočo se pismenost. Ta termin se je uveljavil z definicijo Teala in Sulzbyja (1987, Marjanovič Umek, 2007, str. 12):

»Spretnosti, znanja in vedenja, ki se razvojno gledano pojavijo pred formalnim branjem in pisanjem.«

Znotraj kontinuuma pismenosti in pri spodbujanju govornega razvoja je pri razvoju še posebej pomembna primarna funkcija govora, ki je komunikacija oz. sporazumevanje. Prav tako so pomembne socialne interakcije otrok, kjer otroci govorijo, pišejo, berejo. Za predšolsko obdobje in kasneje v osnovni šoli je pomembno, da za razvoj pismenosti odrasli ustvarjajo možnosti za čim bolj raznoliko rabo govora, pri tem mora biti otrok aktiven člen pri pogovoru

(16)

16

oz. pri vseh govorno-jezikovnih dejavnostih. Zgodnja pismenost obsega: porajajočo, začetno in prehodno pismenost (Marjanovič Umek, 2007, str. 12).

Vse tri bom predstavila v spodnji tabeli.

Porajajoča se pismenost Začetna pismenost Prehodna pismenost Branje Otrok:

– Nima predstave besede.

– Pretvarja se, da bere.

– Zapomni si znane tekste.

– Ko ga vprašamo, kaj je prebral, lahko navede sicer posamezne delčke, ne obnovi pa celotne vsebine.

Otrok:

– Ima predstavo besede.

– Bere besedo za besedo.

– Tudi pri tihem branju vokalizira (bere polglasno,

šepetanje…).

– Če ga vprašamo, kaj je prebral, najbolj pogosto ponovi prebrano z istimi besedami.

Otrok:

– Bere tiho.

– Bere tekoče; pogosteje kot besedo za besedo skupine besed.

– Če ga vprašamo, kaj je prebral, lahko dobesedno obnovi, povzame vsebino s svojimi besedami ali pove lasten odnos do prebranega.

Pisanje – Pretvarja se, da piše.

– Prepozna razliko med sliko in pisavo oz. zapisom.

– Piše črko za črko.

– Piše počasi, vendar druge osebe lahko preberejo, kaj je napisal.

– Ne piše veliko (teksta).

– Piše lahko besedo za besedo in posamezne skupine besed.

– Piše hitreje in napiše več oz. daljši tekst.

– V procesu pisanja se lahko usmeri na pomen povedi in ne le na zapis posameznih besed.

(17)

17 Poznav

anje besed

– Čečkanje.

– Za pisanje besed uporablja slučajno izbrane črke ali številke ali le začetne soglasnike.

– Premakne se od uporabe začetnih in končanih soglasnikov in začne enozložne besede vključevati tudi samoglasnike (npr.

PEK).

– Ima predstavo o natančni izgovorjavi in zapisu večine besed. Težave ima lahko z zapisovanjem daljših, manj znanih besed.

– Prepozna, da so določene besede zapišejo drugače kot se izgovorijo (avto in ne auto).

Tabela 2: Tabela kazalcev razvoja zgodnje pismenosti (Barone, Mallete, Xu, 2005, v Pečjak, 2010, str. 45–46)

1.4 OPREDELITEV PODROČJA JEZIKA V KURIKULUMU ZA VRTCE

Jezik je opredeljen kot drugo področje v Kurikulumu za vrtce (1999, str. 31): »Otroci se v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih.« /…/ »Zlasti od tretjega leta dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.«

Temeljni globalni cilj področja jezika je razumevanje jezika, ki je temelj lastne identitete.

»Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok do otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah itn. …« Vse naštete dejavnosti mora strokovno usposobljen vzgojitelj znati umestiti v jezikovne dejavnosti v predšolskem obdobju (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 31).

Otroci se jezika naučijo s posnemanjem in z opazovanjem odraslih oz. starejših ljudi ter od njih samih. Pomembno je, da so otroci vključeni v vsakdanje pogovore in v branje različnih književnih del (knjižna in književna vzgoja). Velik vpliv na razvoj otrokovega govora ima tudi pripovedovanje enostavnih besedil ter pogovor o njih. Pomembno je, da otroku dovolimo, da z jezikom izrazi svojo domišljijo, hkrati pa moramo otrokom omogočiti spoznavanje vseh socialnih zvrsti in registrov jezika. Vrtec mora poskrbeti tudi za otroke, katerih slovenščina ni prvi oz. materni jezik, da bo otrok imel možnost za razvoj kolektivne dvojezičnosti. To zadeva predvsem narodno mešana območja na Obali in v Prekmurju, kjer se mora spoštovati odločitve

(18)

18

in zahteve staršev ter njihovih otrok, ki se želijo prvovrstno učiti svojega prvega maternega jezika, t. i. nedržavnega jezika Republike Slovenije, šele ob boku prvega se želijo dodatno učiti našega državnega jezika (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 31−32).

1.5 POMEMBNOST GOVORNO-JEZIKOVNEGA RAZVOJA V CELOSTNEM RAZVOJU OTROKA

L. Marjanovič Umek (2006, str. 133) meni, da »otroci razvijajo svojo govorno kompetentnost s poslušanjem, spraševanjem, oblikovanjem hipotez in trditev ter ob interpretiranju odgovorov, ki jih dobijo od vzgojiteljice«. V predšolski dobi se začneta razvijati dve funkciji govora, t. i.

individualna in družbena funkcija govora. Prva funkcija se veže na oblikovanje človeka kot samostojno bitje, pri drugi funkciji pa se kaže oz. vidi sodelovanje pri oblikovanju interakcij oz. komunikacije s preostalo okolico. Za uspešno razvijanje govora so pomembna prijetna doživetja otroka, vsebinsko pestro življenje otrok in veliko različnih govornih izkušenj. Otrok v predšolski dobi vse svoje vtise izraža preko igre, risb, opazovanj in pripovedovanj. Ključnega pomena je tudi sproščen odnos vzgojiteljice in seveda primarnih skrbnikov oz. družine do otroka. Priporočljivo je, da odrasli potrpežljivo poslušajo in spodbujajo otroke pri govoru, saj se na takšen način razvija otrokov besednjak. Ne nazadnje pa so odrasli tudi govorni zgled, ki ga bodo otroci vendarle posnemali. Tukaj pa poseže vmes tudi današnja problematika, saj imajo sodobni starši čedalje manj časa za svoje otroke, to pa pomeni, da imajo tudi manj časa za pogovore z njimi, zato se moramo strokovni delavci ustanov dodobra zavedati, da preživimo večji delež z otroki v ustanovah. Otrokom moramo ponujati čim bolj raznovrstne dejavnosti s področja govora oz. jezika (lutkovne predstave, dramatizacije, didaktične igre, deklamacije in recitacije, pripovedovanje, aktivno poslušanje, izmišljanje novih besed, rim, pesmi itn.). Pri otrocih se lahko razvijejo govorno-jezikovne motnje, ki jih mora strokovno usposobljen vzgojitelj prepoznati in nanje reagirati naprej pri svetovalni službi (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja Peklaj, 2006, str. 133−135).

Otrokov govorni in gibalni razvoj sta tesno povezana. Za natančno izgovarjavo in fonološko zavedanje je npr. ključnega pomena zavedanje sebe v gibanju. Določeni gibi so v oporo posameznim glasovom. Pri oblikovanju glasu sodelujejo različne mišične skupine. Eden izmed segmentov, ki so pomembni za razvoj glasu, je tudi položaj celega telesa. Prav gibanje v prostoru otroku omogoča razvijanje novih občutkov in zaznav telesa v prostoru, zavedanje sebe

(19)

19 ter zavedanje drugih v gibanju (Marjanovič Umek, 2006, str. 133−135; Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce 2001, str. 79−82).

(20)

20

2 GIBALNI RAZVOJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Gibalna dejavnost kot primarna potreba otroka je eno izmed najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi, ki naj bi potekale skozi igro, si otrok razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti, poleg tega pa tudi spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti. Ko otrok prične obvladovati svoje telo, občuti veselje, ugodje in varnost, pridobi na samozaupanju in samozavesti, kar mu navsezadnje pomaga pri spoprijemanju z vsakodnevnimi novostmi v njegovem življenju (Videmšek in Jovan, 2002, str. 170).

V predšolskem obdobju naredi otrok velik napredek na gibalnem razvoju. Njegovo gibanje postaja vse spretnejše ter vedno bolj smotrno in racionalno. Vsaka gibalna sposobnost, ki jo otrok pridobi, mu omogoča, da začne osvajati naslednjo. Gibalni razvoj načeloma poteka v določenem zaporedju, pri hitrosti njegovega razvoja pa se med otroci kažejo precejšnje individualne razlike. Pridobljene gibalne sposobnosti se z otroškim razvojem združujejo v vse bolj celovite sisteme gibalnih dejanj, ki omogočajo učinkovitejše premagovanje različnih bolj zapletenih gibalnih problemov (Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce, 2001, str. 57).

»V predšolskem obdobju so v program področja dejavnosti gibanja vključene naravne oblike gibanj (hoja, tek, skoki, plazenja, lazenja, valjanja, dviganja, nošenja, potiskanja, vlečenja, visenja, plezanja), ritmično-plesne in druge kompleksnejše športne dejavnosti (premagovanje orodij kot ovir, dejavnosti z žogo, kotaljenje oz. rolanje, plavanje, drsanje, smučanje itn.). Pri tem uporabljamo raznovrstne metode (razlaga, demonstracija, pogovor) in oblike dela (skupinska: vadba po postajah, vadba z dopolnilnimi in/ali dodatnimi nalogami, igralne skupine; frontalna: poligon, štafete, vadba v vrsti, v krogu itn.; individualna oblika).« (Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce, 2001, str. 58).

2.1 RAZVOJNI MEJNIKI V GIBALNEM RAZVOJU

M. Videmšek in Pišot (2007, str. 39−40) navajata, da »v začetnem obdobju poteka gibalni razvoj v cefalno-kavdalni smeri, pri tem je otrok najprej sposoben nadzirati gibanje glave, nato trupa in rok, šele potem pa nog ter v proksimodistalni smeri, kar pomeni, da lahko otrok najprej nadzira gibanje tistih delov telesa, ki so bližje hrbtenici, kasneje pa tudi vse bolj oddaljenih«.

Gibalni razvoj poteka v večjih fazah.

(21)

21 1. refleksna gibalna faza,

2. rudimentalna faza, 3. temeljna gibalna faza in

4. specializirana gibalna faza (Cemič, Gregorc, 2018; Videmšek in Pišot, 2007, str. 41).

Prva gibalna faza oz. refleksna faza opisuje refleksne gibe ploda in nato novorojenčka. Takšne gibe dojenček ne more nadzorovati, saj mu refleksi pomagajo zadovoljiti svoje potrebe in preživeti (Videmšek in Pišot, 2007, str. 39−45).

Naslednja gibalna faza je rudimentalna gibalna faza. Sposobnosti, ki jih otrok pridobi v tej fazi, so nepopolne in začetne. To fazo delimo na dve podfazi; na fazo inhibicije refleksov in na predkontrolno fazo. Prva podfaza je tista, v kateri določeni refleksi počasi izginejo, v drugi podfazi pa otroci pri enem letu že izoblikujejo vedno bolj natančne gibe in kontrolo gibanja.

Otrok pri tem potrebuje spodbudo okolja (Videmšek in Pišot, 2007, str. 39−45).

Tretjo fazo imenujemo temeljna gibalna faza, v kateri otroci vse bolj aktivno preizkušajo svoje gibalne sposobnosti in zmogljivosti. Na koncu temeljne faze bi otrok zmogel oblikovati večino temeljnih naravnih gibalnih spretnosti. Pri tej fazi otrok potrebuje vse več spodbude okolja in vse več priložnosti za izvajanje različnih gibanj (Videmšek in Pišot, 2007, str. 39−45).

Zadnja oz. specializirana oz. tudi športna gibalna faza je faza, kjer otrok prične povezovati različne sposobnosti in spretnosti gibanja za izvajanje specializiranih športnih dejavnosti in aktivnosti. Otrok takrat zna nadzirati svoje gibe in tudi zapletene izvesti zelo hitro pri določenem športu (Videmšek in Pišot, 2007, str. 39−45).

2.2 OPREDELITEV PODROČJA GIBANJA V KURIKULUMU ZA VRTCE

Gibanje in igra sta otrokovi primarni potrebi. Gibanje je posledično tudi prvo področje, ki je opisano v Kurikulumu za vrtce. Pomembno je za optimalen razvoj in zdravje otroka kot tudi za odraslega človeka. Gibalni razvoj je pomemben del razvoja na vseh ravneh. Zelo je pomemben pri razumevanju okolice, zaznavanju orientacije, prostora, časa in lastnega sebe. Razvoj gibanja poteka od osnovnih oz. naravnih oblik gibanja h kompleksnejšim oz. sestavljenim oblikam gibanja. To pomeni, da otrok najprej lazi, nato se plazi, kasneje hodi, teče, skače, pleza, kasneje v obdobju osnovnošolskega izobraževanja in naprej pa se ukvarja z različno zahtevnimi športnimi dejavnostmi. Te dejavnosti otrokom prinašajo veselje, nove prijateljske vezi, učenje

(22)

22

vztrajnosti za nek cilj oz. dosežek, delovne navade in bolj organizirano življenje. Predšolsko obdobje pa je pričetek vsega, kar bo otrok nekoč postal, zato je zelo pomembno, da vzgojitelj otrokom pripravlja čim bolj raznolike gibalne dejavnosti. Otroci bodo tako usvajali in pridobivali konkretne izkušnje, gibalne spretnosti in sposobnosti ter koncepte, s katerimi se bodo lahko uspešno razvijali tudi na drugih ravneh človeškega razvoja. Gibanje omogoča izrazitejše intelektualne sposobnosti, zelo velik vpliv ima tudi na čustveni in socialni razvoj. Z različnimi gibalnimi in elementarnimi igrami se otrok seznanja s pravili, s pomenom sodelovanja in z zdravo mero tekmovalnosti. Ker pa vsi otroci ne dosegajo meril gibanja, ki so

»predpisane« za določeno starost, se moramo vzgojitelji prilagajati otrokom, njihovim spretnostim, sposobnostim in potrebam (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 25).

2.3 POMEMBNOST GIBALNEGA RAZVOJA PRI CELOSTNEM RAZVOJU OTROKA

Redno gibanje pri otroku kot pri odraslem človeku povečuje aerobno zmogljivost. Uravnava krvni pritisk in s tem povezano delovanje srca in pljuč. Z gibanjem pa otrok ne pridobiva le različnih motoričnih sposobnosti in spretnosti, temveč se z njim razvijajo njegova čustvene, intelektualne in socialne zmožnosti. Z gibanjem se aktivirajo vsa čutila, kar vpliva na možgane.

S tem pa je povezana otrokova ustvarjalnost, domišljija, logika (konvergentno in divergentno razmišljanje). Priporočena dnevna količina gibalne dejavnosti za otroke mora biti tolikšna, da je še ugodna za otrokovo zdravje. To pomeni, da naj bo to raznolika vadba, ki bo vplivala na otrokovo srčno-žilno in mišično aktivnost, na zdravje kosti ter pljuča. Vadba otrok naj bi obsegala 180 minut gibalne aktivnosti vsak teden. Redna aktivnost otrok pa vpliva na povečanje učinkovitosti proriocepcije. Vzgojitelji moramo pri pripravi gibalnih dejavnosti upoštevati, da naj vadba oz. dejavnost poteka od lažjega k težjemu, od preprostih gibov h kompleksnejšim in od usojenih oz. naučenih gibov k novim in neznanim gibom. Z gibanjem se otroci naučijo sodelovanja, povezovanja, iznajdljivosti, delavnosti, vztrajnosti, sprejemanja porazov kot tudi uspehov. Vzgojitelj mora pri gibalnih dejavnostih otrokom ponuditi čim več različnih rekvizitov in pripomočkov, s katerimi bodo otroci spoznavali nove oblike gibanj. Vzgojitelj pa mora biti ob gibalnih dejavnostih otrok še posebej pozoren na tiste otroke, ki kažejo večjo gibalno spretnost, kot na tiste otroke, ki so gibalno malce manj spretni oz. se nečesa bojijo. Le tako bo lahko vzgojitelj strokovno pripravil gibalno dejavnost za celotno skupino otrok in pri

(23)

23 otrocih vplival tudi na druge ravni razvoja (Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce, 2010, str. 79−86; Videmšek in Pišot, 2007, str. 15).

(24)

24

3 MEDPODROČNO POVEZOVANJE MED JEZIKOM IN GIBANJEM

Raziskava dveh avtoric (Gregorc in Cemič, 2016), ki se mi je zdela zelo učinkovita, je Vpliv različnih vrst gibalnih dejavnosti na otrokov razvoj (ang. The Impact od Different Motor Activities on Children's Development, 2016). Avtorici raziskave Cemič in Gregorc sta imeli namen raziskati, katera vrsta od vseh gibalnih dejavnosti ima največji vpliv na razvoj otroka.

Največji delež odgovorov je zajemal plezanje in šele nato preostale oblike vadb. Ugotovili sta tudi, da je za predšolskega otroka pomembno, da je vadba sistematično organizirana, saj preostali otroci, ki se je niso udeleževali, niso imeli enako uspešnih rezultatov na preostalih področjih celostnega razvoja, tudi kognitivnega in jezikovnega (Gregorc, Cemič, 2016).

Druga raziskava se prav tako nanaša na področje gibanja in jezika. Avtorici raziskave sta J.

Gregorc in A. Cemič. Zapisan strokovni članek z raziskavo pa se imenuje: Svoboda igre in igrivosti v avtonomiji načrtovanja po konceptu »igra – gibanje − razvoj«. Avtorici v članku predstavita koncept »igra – gibanje – razvoj«, ki prikazuje nova teoretska spoznanja, ki vključujejo celostni razvoj otroka. Avtorici navedeta številne povezave med možgani in gibanjem ter preostalimi ravnmi razvoja predšolskega otroka. Med drugim izvedeta kavzalno eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, ki je trajala kar 12 let v ljubljanskem Vrtcu H. C. Andersena. Avtorici sta ob končani raziskavi prišli do spoznanj, da učni proces, ki je bil izpeljan po konceptu IGR, uresniči in izpolni vse globalne cilje, ki so navedeni iz posameznega področja v Kurikulumu za vrtce. S tem pa so vzgojitelji postali bolj spodbudno gibalno in jezikovno dejavni skupaj z otroki (Gregorc in Cemič, 2013).

Igra in gibanje sta tesno povezani področji, saj eno brez drugega ni mogoče. Poleg gibanja namenjamo velik poudarek raziskovanju (funkcijska igra), sodelovanju, igri vlog (simbolna igra), razpravljanju med igro, pogovoru o pravilih (elementarna igra) in učenju socialnih spretnosti med igro. Vse opisano spada v področje jezika in h govornemu razvoju. Preko igre se otrok sooča z različnimi čustvenimi situacijami, ki ga pripeljejo do tega, da svoja občutja izrazi, le tako se ob tem razvijata obe področje hkrati, tako jezikovni razvoj kot gibalni. Seveda pa igra vpliva na celotni razvoj otroka, ki je prepleten, da se lahko posameznik razvije v zdravo osebnost (Žnidar, Vrbovšek, Belak, 2019, str. 208─209).

(25)

25

II EMPIRIČNI DEL 4 CILJI

Postavila se si naslednje cilje:

– preučiti teorije govorno-jezikovnega razvoja v povezavi z gibalnim razvojem;

– raziskati, v kolikšni meri sta govorno-jezikovni in gibalni razvoj povezana pri predšolskih otrocih;

– načrtovati 6 govorno-jezikovno-gibalnih dejavnosti in jih izvesti;

– uvesti gibalne spodbude v načrtovane jezikovne dejavnosti;

– ugotoviti, v kateri fazi govorno-jezikovnega razvoja so otroci iz skupine Pikapolonice;

– ugotoviti, v kateri fazi motoričnega oz. gibalnega razvoja so otroci iz skupine Pikapolonice.

5 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Postavila sem si naslednja raziskovalna vprašaja.

RV 1: Ali otroci večkrat svoj govor gibalno uprizorijo in pokažejo, kaj mislijo s kretnjami in premiki?

RV 2: Ali gibalne spodbude širijo otrokov besednjak?

RV 3: Ali otroci z gibalnimi igrami razvijajo komunikacijske spretnosti?

RV 4: Ali otroci razvijajo občutek empatije ob padcu (gibanje) in nudijo govorno tolažbo (jezik)?

RV 5: Ali otroke še vedno preveč usmerjamo v previdno gibanje?

6 METODE DELA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Empirični oz. praktični del diplomskega dela zajema 6 načrtovanih dejavnosti predvsem s področja jezika z vnašanjem gibalnih spodbud s področja gibanja. Izbrala sem eksperimentalno

(26)

26

metodo zbiranja podatkov in kvalitativni pristop zbiranja podatkov. Od staršev vseh otrok, ki so bili vključeni v moje raziskovanje, sem predhodno dobila dovoljenja za zbiranje podatkov in fotodokazil v študijske namene.

6.1 VZOREC RAZISKOVANJA

Empirični del diplomskega dela sem izvajala v Vrtcih Brezovica, v Enoti Podpeč, v skupini Pikapolonice. Vzorec je predstavljala skupina 19 predšolskih otrok, starih od 3 do 4 let, in sicer 8 dečkov in 11 deklic.

6.2 PRIPOMOČKI

Pri izvajanju govorno-jezikovnih dejavnosti podkrepljenih z gibalnimi spodbudami sem se oprla na Kurikulum za vrtce (1999) in na knjigo Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulumu za vrtce (2001). Uporabila sem navedene pravljice, videe in druge pripomočke, ki so zabeleženi v vsaki izmed priprav.

6.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Spremljala in načrtovala ter predvsem izvajala sem dejavnosti za otroke, stare od 3 do 4 let, iz skupine Pikapolonice. Dejavnosti sem izvajala v aprilu 2019. Vse cilje, načela, pripomočke, metode in oblike dela ter svoje in naloge otrok sem predhodno zapisala v pripravo. Dejavnosti sem izvajala štiri tedne; vsak teden sem izvedla eno ali dve izmed načrtovanih dejavnosti. Za fotodokazila sem prosila pomočnico vzgojiteljice te skupine. Po izvajanju dejavnosti sem si zapisovala ugotovitve raziskovalnih vprašanj, ki sem jih na koncu strnila v sklepu diplomskega dela.

(27)

27 6.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Po načrtovanju, izvajanju in analiziranju dejavnosti sem napisala tudi zelo podrobno refleksijo s fotografijami otrok, kako so dejavnosti sprejeli. Pisala sem evalvacije za vsako izvedeno dejavnost. Evalvacije so mi pomagale pri odgovorih na raziskovalna vprašanja. Ovrednotila sem predvsem svoje načrtovanje in izvajanje ter se osredotočila na sodelovanje otrok ob izvajanju dejavnosti. Analizirala sem odgovore otrok oz. njihove komentarje med dejavnostmi ter poiskala jezikovno in gibalno povprečje, ki je značilno za to določeno skupino otrok in njihovo starost. Dobljene podatke sem predstavila opisno, tabelarično in/ali grafično ter jih interpretirala.

(28)

28

6.5 IZVEDENI PRIMERI GOVORNO-JEZIKOVNIH DEJAVNOSTI Z VKLJUČENIMI GIBALNIMI SPODBUDAMI

PRIPRAVA NA DEJAVNOST

Spoznavanje umetnostnega besedila Volk in trije prašički

Slika 1: Trije prašički

(29)

29 PRIPRAVA NA NASTOP IZ JEZIKA IN GIBANJA

I.

Študentka Maja Jurgalič

Vzgojiteljica (mentorica) dipl. vzg. Jana Pristavec

Vrtec Vrtci Brezovica, Enota Podpeč

Skupina Pikapolonice

Starost otrok v skupini 3–4

Število otrok v skupini 19

Datum nastopa 2. 4. 2019

Čas in prostor ob 9.00, igralnica in večnamenski prostor

II.

Tema Spoznavanje umetnostnega besedila Volk in trije

prašički (Anja Štefan)

Področje Jezik

Medpodročno povezovanje Gibanje

Cilji – Doživljanje in spoznavanje temeljnih

literarnih del za otroke.

– Otrok se ustvarjalno izraža v jeziku.

– Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.

– Otrok sproščeno izvajanja naravne oblike gibanja ( hoja, tek, skoki …).

(30)

30

– Otrok spoznava in izvaja različne elementarne gibalne igre.

Potek dejavnosti (povzetek) Najprej sem otroke motivirala z napovedjo predstave – usedli so se, kot da so v gledališču.

Zaigrala sem predstavo Trije prašički. Nato je sledil pogovor z otroki o pravljici in pogovor o lastnostih volka in pujskov. Na koncu sem za otroke pripravila še gibalno igro Volk in pujski.

Metode dela – poslušanje

– pogovor – razlaga

– lastna aktivnost – igre

Oblike dela – frontalna

– individualna

Pripomočki in materiali – lutke iz blaga – marionete

– scena (hišica iz kartona, hišica z rafijo in hišica z lesenimi palčkami)

III.

Potek dejavnosti

Metodična enota Čas Študentka Otrok oz. otroci

1. Uvod (motivacija)

5 minut Uredim prostor v gledališče.

Otroke pozdravim in jih povabim, naj se usedejo v polkrog na blazine.

Povem, da jim bom danes zaigrala zgodbo Trije prašički.

Otroci sedejo na blazino in sledijo mojim navodilom.

(31)

31 2. Glavni del 30 minut Odigram predstavo Trije prašički.

Otrokom pokažem lutke in jih vodim pri razgovoru. Med tem jim postavim nekaj vprašanj:

− Katere živali so nastopile v predstavi oz. v zgodbi?

− Katere materiale so uporabili prašički za gradnjo hišic?

− Kaj je želel volk narediti?

− Kaj pa se je zgodilo na koncu?

Prosim jih, naj pokažejo, kakšen je volk in kakšni so prašički.

Vse otroke v skupini spodbudim, da sodelujejo v pogovoru.

Otroci poslušajo in nato sodelujejo v pogovoru.

Otroci odgovarjajo in mi posredujejo svoje zamisli.

3. Sklepni del 15 minut Nato se preselimo pred igralnico v večnamenski prostor, kjer otrokom naročim, naj sedejo na tla.

Povem jim, da se bomo igrali gibalno igro Volk in prašički.

Določim 3 volkce, ki z dotikom mehkih žog lovijo vse ostale otroke – prašičke.

Otroci upoštevajo moja navodila in sodelujejo pri dejavnosti.

(32)

32 IV.

Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami in nadarjene otroke

Navodila za gibalno igro Volk in prašički ponovim še enkrat. Preverim razumevanje tudi otrok s posebnimi potrebami.

Viri in literatura Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S. (2001). Otrok v vrtcu:

priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Korošec, H., Majaron, E. (ur). (2002). Lutka iz vrtca v šolo. zbornik prispevkov iz teorije in prakse. Ljubljana: Pef.

Štefan, A. (2009). Trije prašički. Ljubljana:

Založba Didakta.

Priloge:

Scenarij predstave Trije prašički Nastopajoči:

– Pujsek 1.

– Pujsek 2.

– Pujsek 3.

– Volk.

Prvi prizor:

Vsi trije pujski odidejo od mame pujse. Mama pujsa jim naroči, naj si zgradijo vsak svojo hišico.

Opozori jih, naj se pazijo volka iz gozda, saj jih lahko požre.

Drugi prizor:

(33)

33 Prvi pujsek na polju sreča moža z velikim snopom slame, ki mu jo podari za gradnjo njegove hišice. Najmlajši pujsek se tako odloči zgraditi vegasto slamnato hišico. Drugi pujsek odide naprej v gozd. Tam sreča moža z velikim košem narezanega lesa in trsk. Vpraša ga, ali ga lahko nekaj vzame, da si zgradi hišico. Mož pujsku les odstopi. Drugi pujsek si nato zgradi malo tršo hišico kot najmlajši pujsek. Tretji pujsek pa odide naprej mimo kamnoloma, kjer sreča moža s prikolico opeke in kamnov. Ta mu opeke podari. Najstarejši pujsek, ki je tudi najpametnejši, si tako zgradi najtršo hišico.

Tretji prizor:

Nekega dne najmlajši pujsek leži pred hišico. Izza gozda pa se prikrade volk.

Pujsek 1: »Joj, hitro se moram skriti, da me volk ne opazi!«

Volk: »Aha tukaj si pujsek!« Nato potrka na vrata slamnate hišice: »TOK, TOK.« Reče: »Hitro mi odpri, če ne boš moja malica!«

Pujsek: »Ne bom ti odprl!«

Volk trikrat močno pihne in hišica se sesede. Najmlajši pujsek pa zbeži k bratcu v leseno hišico.

Volk odide skozi gozd in se nato v trenutku prikaže.

Volk: »Ooo, pujska, kje se sedaj skrivata? V leseni hišici? Le počakajta, ko pihnem vanjo, bosta oba postala moja malica.«

Pujsek 2: »Ne, ne bova tvoja malica, saj je hiška preveč trdna, da bi jo lahko odpihnil!«

Volk: »Joj sem lačen! Ali si prepričan pujsek, da je hišica dovolj trdna?« Volk nato nagovori otroke: »Otroci mi boste pomagali odpihniti tudi to hišico?«

Vsi skupaj trikrat pihnemo in zopet se hišica sesede. Pujska pa zbežita k najstarejšemu bratcu v hišico z opekami in kamni.

Pujsek 1 in Pujsek 2: »Bratec pomagaj! Volk naju lovi! Odpihnil nama je hišice.«

Pujsek 3: »Le pridita pujska moja, skrili se bomo k meni v kamnito hišico. Te hiške volk ne more kar tako odpihniti.«

Volk: »Kje pa ste pujski moji? Kje se skrivate?«. Volk nato potrka na vrata hišice: »TOK, TOK.«.

Pujsek 3: »Tukaj smo in se te ne bojimo več! Te hišice ne moreš odpihniti, saj je iz pravega kamna in opeke!«

(34)

34

Volk: »Ali si prepričan? Naj poskusim …« Volk nagovori otroke: »Ali mi boste pomagali odpihniti še tretjo hišico?«

Vsi skupaj trikrat pihnemo, ampak hišice ostane na istem mestu enako trdna. Volk se upeha in lačen zbeži v gozd.

Pujski se začnejo veseliti zmage nad volkom in nagovorijo otroke: »Juhej! Ali nam boste pomagali zapeti pesem Mi se imamo radi?«

Evalvacija dejavnosti

Vsi cilji iz priprave so bili uresničeni. Otrok je bilo 19. Celotna dejavnost je potekala 40 minut.

Kot mi je vzgojiteljica predhodno povedala, so otroci iz skupine Pikapolonic pravljico Trije prašički že poznali. Na začetku dejavnosti so me otroci pozorno poslušali in so bili nad lutkami zelo navdušeni. Koncentracija otrok je bila konstantna. Scena je bila otrokom zelo všeč, tako da sem otrokom po predstavi dovolila rokovati s hišicami in z lutkami. Otroci so zelo dobro sodelovali tudi v pogovoru, usmerjala sem jih s pripravljenimi vprašanji. Poslušali so drug drugega in podajali svoja mnenja glede pravljice in nastopajočih. Bila sem navdušena nad idejami in odgovori otrok, saj so v razgovoru vsi sodelovali, tudi tisti tišji oz. sramežljivi otroci.

Večkrat so uporabili tudi moje besede, ki sem jih govorila med predstavo. Opazila sem tudi, da so med govorjenjem uporabljali tudi kretnje.

Po pogovoru sem otrokom povedala, da se bomo odšli igrat še eno igro Volk in prašički. Nad tem so bili otroci navdušeni, zato so se zelo hitro postavili v kolono po parih, da bi lahko čim hitreje odšli v skupni oz. večnamenski prostor. Tam sem otrokom naročila, naj sedejo na stole.

Otrokom sem nazorno podala navodila, ki sem jih zaradi dveh otrok s posebnimi potrebami še enkrat ponovila, da bi jih vsi razumeli. Nato smo se odšli igrat. Vsakič smo z izštevanko izšteli tri volkce, tako da so vsi otroci prišli na vrsto. Gibanje pujskov sem večkrat spreminjala. Otroci so tako tekli, sonožno skakali, se plazili, hodili po vseh štirih, hodili po prstih in hodili počasi, z velikimi koraki. Med tem sem otroke spodbujala, naj bežijo pred volkci. V celotni izvedbi sem upoštevala vse oblike dela.

(35)

35 Slika 2: Otroci

Slika 3: Lutkovna predstava

Slika 4: Odziv otrok

(36)

36

Slika 5: Gibalna igra

Slika 6: Pogovor z otroki

Slika 7: Lovljenje otrok

(37)

37 PRIPRAVA NA DEJAVNOST

Spoznavanje umetnostnega besedila Bi se gnetli na tej metli?

Slika 8: Bi se gnetli na tej metli?

(38)

38

PRIPRAVA NA NASTOP IZ JEZIKA IN GIBANJA I.

Čas in prostor ob 9.00, igralnica

II.

Tema Spoznavanje umetnostnega besedila Bi se gnetli

na tej metli? (Julija Donaldson)

Področje Jezik

(39)

39 – Otrok spoznava in izvaja socialne igre.

Potek dejavnosti (povzetek) Najprej sem otroke motivirala z uvodno motivacijo s čarovniškim klobukom. Nato sem otrokom predstavila dejavnosti. Prebrala sem jim pravljico Bi se gnetli na tej metli? Po prebrani pravljici sem otroke usmerila k pogovoru o ... Po pogovoru sem otrokom predstavila novo socialno igro.

– v parih – individualna

Pripomočki in materiali – knjiga: Bi se gnetli na tej metli? avtorice Julie Donaldson

– čarovniški klobuk – plišasta žabica – mala metlica

III.

Potek dejavnosti

− Uvod (motivacija)

5 minut Otroke pozdravim in jih povabim, naj se usedejo v polkrog na blazine.

Pokažem jim čarovniški klobuk.

(40)

40

Otroke spodbudim, da ugotovijo, kaj bomo počeli danes.

Otroci razmišljajo in podajajo svoje ideje;

pri tem uporabijo svojo domišljijo.

− Glavni del 30 minut Otrokom povem, da jim bom prebrala knjigo Bi se gnetli na tej metli?.

Po branju knjige otroke vprašam sledeča vprašanja.

– Katere živali so nastopile v predstavi oz. v zgodbi?

– Kakšne so živali?

– Kakšna je čarovnica?

– Kaj pomeni izraz »štriga«?

– Kaj je želela pošast narediti?

– Kaj pa se je zgodilo na koncu?

Vse otroke v skupini spodbudim, da sodelujejo v pogovoru.

Otroci podajajo svoje odgovore in zamisli.

− Sklepni del 15 minut Nato otrokom naročim, naj sedejo na tla. Povem jim, da se bomo igrali socialno igro Vroče ─ hladno.

– Otroke vprašam, kaj pomeni vroče in kaj pomeni hladno.

Izbranima dvema otrokoma povem, da kadar bomo zaklicali hladno, je

Otroci upoštevajo moja navodila in sodelujejo pri dejavnosti.

Otroci odgovorijo na vprašanje.

(41)

41 predmet zelo daleč, kadar pa toplo,

topleje oz. vroče, pa je predmet zelo blizu.

Pri tej igri bom z dvema otrokoma skrila najprej malo metlico in naslednjič plišasto žabo. Ostali otroci pa bodo počakali za vrati igralnice.

Otroci se bodo med seboj tudi zamenjali.

IV.

Navodila za socialno igro »Vroče – hladno«

ponovim še enkrat. Preverim razumevanje tudi otrok s posebnimi potrebami.

Donaldson, J. (2008). Bi se gnetli na tej metli?.

Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Priloge /

(42)

42

Evalvacija dejavnosti

Vsi cilji iz priprave so bili uresničeni. V skupini je bilo 18 otrok. Koncentracija otrok je bila konstantna. Uvodna motivacija klobuk je bila zelo zanimiva. Otroci so vsi želeli poskusiti nositi klobuk in se slikati. Pred branjem pravljice so zelo dobro sodelovali pri pogovoru. Ob mojih spodbudah so tudi poslušali drug drugega. Povedali so mi, da pravljico Bi se gnetli na tej metli?

že poznajo. Ko sem pričela z branjem, sem poudarila besede, kot npr. »štriga«, »babura« in

»mačja kreatura«. Otrokom sem predstavila tudi pomen arhaičnih besed, ki so jim bile smešne.

Po branju smo pregledali še vse ilustracije v pravljici. Otroci so bili nad pravljico navdušeni.

Želeli so si še enkrat ogledati vse ilustracije, kar sem jim seveda omogočila. Povedali so mi, kdo nastopa v pravljici. Skupaj smo prešteli tudi vse živali. Otroci so mi tudi s kretnjami rok pokazali, kakšna je bila čarovnica in kakšen je bil zmaj. Zopet sem bila navdušena nad idejami in odgovori otrok. Trudila sem se spodbujati čisto vse otroke k sodelovanju v razgovoru. Po pogovoru sem otrokom povedala, da se bomo igrali socialno igro Vroče – hladno, kjer smo uporabljali vse oblike naravnih gibanj. Otrokom sem razložila pravila: kaj pomeni vroče in kaj hladno in kdaj to govorimo ob igranju te igre. Z izštevanko smo trikrat izšteli dva pomočnika, otroka, ki sta skrila po en predmet. Prvi par je skril čarovniški klobuk, drugi je skril malo metlo, tretji par pa je skril žabico (žival, ki je nastopala v pravljici). Opazila sem, da so se otroci po prvem najdenem predmetu »zapodili« na mesto, kjer je bil skrit prvi predmet. Otrok, ki je našel določen predmet, je bil zelo vesel in se je počutil zelo ponosno. Po treh najdenih predmetih smo vse pospravili.

Od otrok sem se poslovila in jih pohvalila za sodelovanje pri dejavnostih.

Slika 9: Pogovor z otroki

(43)

43 Slika 10: Odziv otrok

Slika 11: Pogovor med igro

Slika 12: Odziv otrok

(44)

44

Spoznavanje umetnostnega besedila Žogica Nogica

Slika 13: Žogica Nogica

(45)

I.

Čas in prostor ob 9.00, igralnica in večnamenski prostor

II.

Tema Spoznavanje umetnostnega besedila Žogica

Nogica (Jan Malik)

Področje Jezik

(46)

46

– Otrok spoznava in izvaja različne elementarne gibalne igre.

Potek dejavnosti (povzetek) Najprej sem otroke motivirala z obiskom žoge z imenom Nogica. Nogica je otrokom pripovedovala svojo zgodbo iz knjige. Nato je sledil pogovor z otroki o pravljici in pogovor z žogo. Na koncu sem za otroke pripravila še gibalne igre z žogami.

– skupinska – individualna

Pripomočki in materiali – knjiga Žogica Nogica (Jan Malik) – lutka Žogice Nogice

– veliko mehkih žog

III.

Potek dejavnosti

– Uvod (motivacija)

5 minut Pripravim prostor kot gledališče.

(47)

47 Otroke pozdravim in jim povem, da

jih je danes obiskala Žogica Nogica, ki jim bo povedala svojo zgodbo.

– Glavni del 30 minut Po pripovedovanju Žogice Nogice bo sledil pogovor o zgodbi in pogovor z žogo.

Žogica Nogica bo otroke vprašala:

– Otroci, ali veste, kaj se je zgodilo na začetku moje zgodbe?

– Otroci, kdo vse je nastopal v moji zgodbi?

– Kaj sta igrala babica in dedek?

– Zakaj sem ušla?

– Koga vse sta babica in dedek srečala med iskanjem Žogice Nogice?

Vse otroke v skupini spodbudim, da sodelujejo pri razgovoru.

– Sklepni del 15 minut Nato se preselimo pred igralnico v večnamenski prostor, kjer otrokom naročim, naj sedejo na tla.

Povem jim, da se bomo igrali gibalne igre z žogami po skupinah po 4 ali 5 otrok.

1. skupina si bo podajala žoge.

Otroci upoštevajo moja navodila in

sodelujejo v

dejavnosti.

(48)

48

2. skupina bo prenašala žoge iz enega v drug zaboj.

3. skupina bo žogo vodila okoli dveh stožcev.

4. skupina bo z žogo ciljala koš.

Ko se bodo skupine zamenjale, bomo pospravili vse žoge in se zbrali na klopcah. Tam se bomo pogovorili o vseh dejavnostih.

Otroci bodo

povedali, katera dejavnost jim je bila najzanimivejša.

IV.

Navodila za gibalne igre z žogo ponovim še enkrat. Preverim razumevanje tudi otrok s posebnimi potrebami.

Korošec, H., Majaron, E. (ur.) (2002). Lutka iz vrtca v šolo. zbornik prispevkov iz teorije in prakse. Ljubljana: Pef.

Malik, J. (1996). Žogica nogica. Ljubljana:

Založba Mladinska knjiga.

Priloge /

(49)

49 Evalvacija dejavnosti:

Danes je bilo v skupini 17 otrok. Otroci so imeli veliko koncentracije. Uvodna motivacija je bila Žogica Nogica iz knjige, ki je bila otrokom zelo zanimiva. Otroci so želeli pozdraviti Žogico Nogico in jo pobožati. Otroci so pred branjem pravljice zelo dobro sodelovali v pogovoru. Zelo sem bila presenečena nad otroki, saj sem pogovor pred branjem začela jaz, otroci pa so ga nadaljevali. Ena deklica mi je razložila, da pozna to pravljico. Vsi otroci pa so tudi povedali, kaj ima na sebi Žogica Nogica.

Knjige nisem čisto dobesedno brala, saj je zelo dolga. Poudarila sem samo bistvene sestavine pravljice, da sem otrokom prenesla sporočilo zgodbe. Otroci so bili nad mojim branjem navdušeni. Želeli so si še enkrat ogledati vse ilustracije, kar sem jim seveda omogočila. Otroke sem vprašala, kdo nastopa v pravljici in nekateri so s svojimi kretnjami posnemali zmaja in žogico. Po daljšem pogovoru sem otrokom povedala, da se bomo danes igrali z žogami. Najprej sem pripravila vse štiri dejavnosti, kjer so se otroci potem začeli igrati z žogami. Otroke sem razdelila v štiri skupine po štiri in eno po pet otrok. Nato sem jim podala kratka in jedrnata navodila. V prvi dejavnosti so otroci z blazine metali žogo v koš, v drugi dejavnosti so si dve večji žogi podajali, v tretji so vodili različno velike žoge mimo dveh stožcev in v zadnji dejavnosti so otroci iz enega zaboja žoge čim hitreje prenašali v drug zaboj. Na pet minut sem skupine otrok tudi zamenjala. Opazila sem, da želijo otroci sodelovati. Tukaj je bilo nekaj težav, saj sem morala otroke večkrat usmeriti, v katero skupino se bodo pomaknili. Drugače so bili na koncu otroci zelo veseli, da smo se igrali z žogami. Vzgojiteljica v skupini Pikapolonice pa je nato tudi kasnejše dejavnosti za Pikapolonice pripravila z žogami in me še pohvalila za odličen izziv. Vse kurikularne cilje, oblike in metode dela sem pri izvedbi dejavnosti upoštevala.

(50)

50

Slika 15: Igre z žogo

Slika 16: Gibalna dejavnost

(51)

51 PRIPRAVA NA DEJAVNOST

Spoznavanje umetnostnega besedila Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo

Slika 17: Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo

(52)

52

PRIPRAVA NA NASTOP IZ JEZIKA IN GIBANJA I.

Čas in prostor ob 9.00, igralnica, igrišče (asfaltna ploščad)

II.

Tema Spoznavanje umetnostnega besedila Kako sta

Bibi in Gusti udomačila svoje kolo (Ida Mlakar)

Področje Jezik

(53)

53 Potek dejavnosti (povzetek) Najprej sem otroke motivirala z napovedjo

predstave – usedli so se, kot da so v gledališču.

Zaigrala sem predstavo Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo. Nato je sledil pogovor z otroki o pravljici in pogovor o varnosti in igri s kolesi. Na koncu smo skupaj z otroki odšli ven kolesarit.

– individualna

Pripomočki in materiali – lutke iz blaga – marionete – kolo iz kartona

– hišica iz lesa in kartona – žoge

– kolesa – čelade – krede

III.

Potek dejavnosti

– Uvod (motivacija)

5 minut Pripravim prostor kot gledališče.

Povem, da jim bom danes zaigrala

Otroci se sedejo na blazino in sledijo mojim navodilom.

(54)

54

zgodbo Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo.

– Glavni del 30 minut Odigram predstavo Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo. Otrokom pokažem lutke in jih vodim pri razgovoru. Med tem jim postavim nekaj vprašanj:

− Katere živali so nastopile v predstavi oz. v zgodbi?

− Kaj sta počela Bibi in Gusti?

− Kaj je želel srebrni konjiček storiti?

− Kaj pa se je zgodilo na koncu?

− Kaj sta na koncu pravljice iskala Bibi in Gusti?

− Zakaj je Bibi govorila tako smešno?

− Otroke vprašam, ali imajo tudi oni doma svoja kolesa?

Postavim jim še zadnje najpomembnejše vprašanje:

− Kako se primerno obujemo, če želimo voziti kolo in kaj je pomembno, da nadenemo na glavo?

(55)

55 Vse otroke v skupini spodbudim, da

sodelujejo pri razgovoru.

– Sklepni del 30 minut Nato otrokom povem, da bomo odšli ven. Povem jim, naj se v garderobi preobujejo in oblečejo, saj gremo ven na asfaltno ploščad.

Povem jim še, da se bomo razdelili v tri skupine. V prvi skupini bodo otroci lahko vozili kolesa oz.

avtomobile. Na glavo bodo dali tudi čelade, ki jih bom otrokom tudi zapela. Druga skupina bo imela krede. Tretja skupina otrok pa bo dobila žoge, ki jih bo lahko imela za podajanje, brcanje in kotaljenje.

Otroci upoštevajo moja navodila in

sodelujejo v

dejavnosti.

IV.

Ponovitev navodil pri vseh dejavnosti. Preverim razumevanje tudi otrok s posebnimi potrebami.

Korošec, H., Majaron, E. (ur.) (2002). Lutka iz vrtca v šolo. zbornik prispevkov iz teorije in prakse. Ljubljana: Pef.

(56)

56

Mlakar, I. (2007). Kako sta Bibi in Gujsti udomačila svoje kolo. Radovljica: Založba Didakta.

Priloge:

Scenarij predstave Kako sta Bibi in Gusti udomačila svoje kolo.

Nastopajoči:

– Bibi – Gusti

Prvi prizor:

Bibi že navsezgodaj pleše po kuhinji in prepeva »Šmentanamuha«, da gre skozi ušesa.

Gusti pa naenkrat zakriči: »Nehaj, Bibi, ne morem spati!«. Ampak Bibi ni nehala, kar naenkrat je Gustija vpršala: »Gusti, veš, česa sem se domislila danes?« Gusti pa odvne: »Ja, vem. Ura zamujena, ne vrne se nobena!«. Bibi pa pravi: »Ne, Gusti, lahko bi šla iskat štiriperesne deteljice.« Gusti takoj odvrne: »O, ne, to pa ne! Danes je nogometna tekma, nimam časa za tvoje štiriperesne deteljice, Bibi!« Bibi odvrne: »Ampak, Gusti, ni nujno, da greva peš, lahko bi udomačila kolo!«. Gusti začudeno: »Kakšno kolo?« Bibi odvrne: »Pa saj veš, bicikel!«

Kot bi mignil, sta oba stekla v lopo, kjer je imela Bibi spravljene »cekar«, lopato, kanglico, obtolčeno vedro in staro nogometno žogo.

Drugi prizor:

Gusti je bil čisto vzhičen, še brčice so se mu tresle, ko je zagledal kolo. Medtem je vprašal Bibi:

»Bibi, ali bom lahko prvi?«.

Bibi pa odvrne: »Pst! Pazi, da se ne prestraši!«

Zadaj za skladovnico drv je stalo novo kolo z velikim prtljažnikom in s športnim krmilom. Kolo se je užaljeno kujalo. Njegov srebrni zvonček je molčal in mačje oko se je obračalo stran. Gusti se ga kar ni mogel nagledati.

Naposled Gusti reče: »Bibi, lahko bi mu bilo ime srebrni konjiček?« Bibi je zgolj pokimala in pripomnila: »Bodi prijazen in previden, saj bicikl ni udomačen!« Gusti je kolo zagrabil in izvlekel pred hišico. Kolo je bilo težko, pujska sta se zelo upehala, da sta ga spravila na cesto.

(57)

57 Bibi nato reče: »No, zdaj poskusi!«.

Gusti se je usedel na kolo, dal noge na pedala in se močno odgnal ter zapeljal po cesti, da se je prah dvigal za njim.

Nato je zaklical: »Bibi, ali me vidiš? Čisto lahko je!« Bibi je postajala na vrhu klanca vse manjša in manjša.

Srebrni konjiček je potreboval kar nekaj časa, da se je vpeljal, nato pa je pričel objestno poskakovati, zvončkljati in škripati, da se je Gusti kar malce prestrašil. Kolo se je svetlikalo s svojimi rdečimi odsevniki in švigalo sem ter tja. Gusti je zaklical: »Bibi, kako se ga ustavi?

Srebrni konjiček je pobezljal, ne uboga me!« Bibi zakliče nazaj: »Gusti, stisni zavoro!«. Gusti pa ni vedel, kaj je to zavora, zato je samo zamižal in čakal, kaj se bo zgodilo. Kolo je trmasto zavilo s ceste in se vrglo na tla, tako da je imelo obe kolesi obrnjeni v zrak. Gusti pa se je samo sesedel na zadnjico. Nato se je malce zaskrbljeno pobral, medtem je Gusti ugotovil, da se je udaril v glavo. Ker ni imel čelade, ga je začela boleti glava.

Zadnji prizor:

Gusti je nato kar malce okaral konjička: »Ti, konjiček, zakaj tako drviš, to je nevarno!«

Nesrečo pa je videla tudi Bibi, ki je pritekla po klancu in zaklicala: »Gusti, ali si vredu?«.

Gusti ji je odvrnil: »Seveda, jaz sem cel, le srebrni konjiček ima nekaj prask!« Bibi je kolo pobrala s tal in kar naenkrat zakričala: »Gusti! Kakšno srečo imava, štiriperesne deteljice!«

Vsi skupaj so se vrnili nazaj domov. Eno štiriperesno deteljico je Bibi zataknila za konjičkov zvonec.

Evalvacija dejavnosti:

Najprej sem otroke vprašala, ali kdo izmed njih pozna pravljic Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo. Otroci so mi odvrnili, da poznajo Bibi in Gustija, vendar ne te pravljice. Povedali so mi, da vedo, da sta Bibi in Gusti pujska, in da so pravljice, v katerih nastopata, zelo zanimive. Nato sem otrokom povedala, da jim bom danes predstavila pravljico Bibi in Gusti. Med igranjem so me otroci z zanimanjem gledali. Med predstavo sem jih vključevala v pogovor z Bibi in Gustijem. Koncentracija otrok je bila konstantna. Jezikovne cilje sem uresničila tudi kasneje po predstavi, ko sem otroke vprašala, zakaj menijo, da se je Gustiju pripetila nesreča in kaj moramo nadeti na glavo, ko se želimo peljati s kolesi. Otrokom sem pokazala tudi kolo lutko, ki sta jo

(58)

58

Bibi in Gusti poimenovala »bicikel oz. srebrni konjiček«. Otroke sem vprašala tudi, kaj vse ima kolo in otroci so mi na lutki pokazali skoraj vse sestavne dele kolesa (verigo, pedala, krmilo, zvonec, sedež, par koles in odsevnike).

Nad njihovimi odgovori sem bila navdušena. Otroci so mi tudi povedali, da imajo doma tudi svoja kolesa. Vsakemu sem ponudila tudi možnost vključevanja v pogovor, tudi najbolj zadržane otroke sem vključevala v sodelovanje pri pogovoru. Po daljšem pogovoru sem otrokom povedala, da se bomo danes oblekli in odšli ven. Zunaj sem otroke razdelila v tri skupine. Prva skupina je dobila poganjalce oz. kolesa in čelade ter navodilo, da ob poganjanju ne drsajo svojih čevljev, saj se tako strgajo, kot je to želel Gusti. Druga skupina je risala s kredami kot v pravljici Bibi, tretja skupina je dobila žoge, s katerimi so se otroci podajali in jih brcali ter kotalili po tleh kot Gusti na koncu predstave. Otroci so bili razporejeni po šest v skupini, saj jih je bilo 18. Vse tri skupine sem po desetih minutah tudi zamenjala, da so vsi otroci prišli na vrsto pri vseh dejavnostih. Pri vseh dejavnostih sem tudi upoštevala vse metode in oblike dela.

Slika 18: Lutki

(59)

59 Slika 20: Igra z žogami

Slika 21: Igra s kredami

Slika 22: Igra s poganjalci

(60)

60

Spoznavanje umetnostnega besedila Ah, ti virusi!

Slika 23: Ah, ti virusi!

(61)

I.

Predmet Diplomski projekt

Čas in prostor ob 9.00, igralnica

II.

Tema Spoznavanje umetnostnega besedila Ah, ti virusi!

(Zdenka Obal)

Področje Jezik