PET je »in«, a krog ni sklenjen
Izobraževanje o okolju, logistiki in embalaži Razgradnja izrabljenih motornih vozil PET is »in«, but the circle is not closed The scrapping of used motor vehicles PET je »in«, a krog ni sklenjen
Izobraževanje o okolju, logistiki in embalaži Razgradnja izrabljenih motornih vozil PET is »in«, but the circle is not closed The scrapping of used motor vehicles
39
Sp eci alizir ana r ev ija za e m ba laž o, o ko lje in l og ist iko / Spec ia lis t m agazi ne f or pa ck ag in g, e nv iro nm en t a nd l og isti cs
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
Foto: iStock
uêê ê
ÒVedno Þt in v vrhunski formi.Ó
Izdelki linije Zdravo ivljenje.
Poièite okusne izdelke linije Zdravo ivljenje, ki ustrezajo vsaj enemu od kriterijev zdrave prehrane> ¥ vsebujejo veliko prehranskih vlaknin ¥ imajo nizko vsebnost maèob, zlasti nasièenih maèobnih kislin in holesterola ¥ nizko vsebnost sladkorja ali soli ¥ nijo energetsko vrednost. Njihov izbor potrjuje Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Veè na www.mercator.si
C[hYWjehZ$Z$":kdW`iaWY$'&-"B`kXb`WdW
Ovseni kruh 250 g, pakiran
¥ vir prehranskih vlaknin Lahka [unka
400 g
¥ nizka vsebnost maèob
¥ nizka vsebnost nasièenih maèob Probiotièni sadni napitek
210 ml, brusnica
¥ nizka vsebnost nasièenih maèob
100 % sadni namaz jagoda 310 g
¥ brez dodanih sladkorjev, vsebuje naravno prisotne sladkorje
¥ zmanjana energijska vrednost zaradi manje vsebnosti sladkorja
promocija
3
EO-39-junij-June-08 Uvodnik 3
Uvodnik Editorial Koncesionarji so, avtomobilov ni
Nov dosje. Sistem je kot švicarski sir. Sistem razgradnje izrabljenih motornih vozil v Slo- veniji namreč. Skoraj nič ne »štima«. Lani so koncesionarji dobili v razgradnjo le desetino avtomobilov od tistih, ki so jih pridobivali. Ob začetku uvajanja sistema so napovedovali šte- vilo 30.000 in več izrabljenih motornih vozil.
Napačne ocene ali povsem na pamet sprejete rešitve? Peter Tomše z Ministrstva za okolje in prostor piše, da bi morali stimulirati lastnike k drugačnemu ravnanju. Z ekonomskimi instru- menti? Z nadzorom? Z drastičnimi kaznimi za nelegalne avtoodpade?
Kdo je na potezi? Že zdaj lahko govorimo o čr- nem okoljskem madežu.
Povsem drugače je z okoljskim izobraževa- njem v Sloveniji. Ni univerze, ki ne bi razvi- jala okoljskih programov. Bolonjska prenova dodiplomskega in podiplomskega študija je na pohodu tudi pri okoljskem izobraževanju.
Le vrednotenja študija ni prav veliko in glede zaposlitve okoljskih strokovnjakov se ne da ve- liko zapisati.
Priložnosti so?
In še trije poudarki.
Slovenska pošta načrtuje nove premike v logi- stiki. Kmalu ne bodo več monopolist, zatrjuje mag. Karmen Lebe.
Z reciklažo plastike v Sloveniji je tako, da Eko- loški sklad daje sredstva za objekte in tehnologi- jo, problem pa je, da ni kaj reciklirati. Razen če plastiko uvozite.
Je pa dobro, da smo potrošniki prijazno spreje- li pripravljene obroke sadja in solat v plastični embalaži. Vsaj tako pravijo trgovci.
Jože Volfand, glavni urednik
There are concessionaries, but there are no cars
A new file. The system resembles a Swiss cheese.
The system of decommissioning used motor vehi- cles in Slovenia, that is. Hardly anything works.
Last year, the concessionaries managed to decom- mission only one tenth of the cars out of those ac- quired. When the system was introduced, 30,000 or more used motor vehicles were predicted. Incor- rect estimations or decisions that were completely made up? Peter Tomše of the Ministry of the En- vironment and Spatial Planning writes that car owners should be encouraged to act differently.
By means of economic instruments? Supervision?
Drastic penalties for illegal car dumping?
Whose move is it? We can already talk of a black environmental stain.
It is completely different with environmental edu- cation in Slovenia. All universities are developing environmental programs. The Bologna reorgani- sation of undergraduate and postgraduate study is evident in the area of environmental education as well. But there are not many study evaluations and one cannot write much regarding the em- ployment of environmental experts.
Are there opportunities?
And three more points:
The Slovenian postal service is planning new lo- gistics movements. Soon, they will no longer be monopolists, claims Karmen Lebe, MSc.
As far as the recycling of plastic in Slovenia is concerned, the Environmental Fund grants re- sources for the facilities and technology, but the problem is that there is nothing to recycle. Unless one imports plastic.
It is good, however, that consumers have gra- ciously accepted the prepared meals of fruit and salads – wrapped in plastic packaging. At least that is what the merchants say.
Jože Volfand, Editor-In-Chief
4 Vsebina EO-39-junij-June-08
Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: MAcomp d.o.o. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc in Mateja Krajnc.
Celje, junij 2008 Revija je brezplačna.
Partner pri izdaji revije EOL je družba SLOPAK.
39
Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, VIII/39, junij 2008Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging, environment and logistics, Issue VIII/39, June 2008
Vsebina / Contents 9 PET je »in«, a krog ni sklenjen
PET is »in«, but the circle is not closed
12 Embalaža boljša, kakovost prav tako The Packaging of Salads and Fruit
14 Tiskarstvo živo kot še nikoli
16 Programov vse več, vrednotenja malo
20 Pošta ne bo več monopolist
The post will not be a monopolist anymore
25 Ljubljanski avtobusi že z biogorivom
29 Sistem kot švicarski sir
32 Precej slabše od pričakovanj, enako v EU A lot worse than expected, the same in the EU
36 Odpadki so denar in še nekaj zraven Waste is money and for good measure
38 Spremenimo naše ravnanje v okolju From Waste to Resource Management
40 Zdravilne učinkovine pod lupo
42 Kmalu koristno polnilo za deponije?
A useful filling material for landfills?
44 Sežig ni primerna rešitev
45 Evropska komisija bo tožila Slovenijo zaradi okoljske odgovornosti
EOL-39-junij-June-08 Novosti 5
Nenavadna steklenica Y za otroke Vrhunski oblikovalec Yves Behar je v partnerstvu Tomashom Arndtom in oblikovalskim studiem Eastman ustvaril novo nekonvencionalno ste- klenico v obliki črke Y za novo organ- sko in nizko kalorično pijačo Y Water.
Steklenica je oblikovana posebej za osnovnošolske otroke, ki lahko em- balažo ponovno uporabijo kot igračo, sestavljanko ali igro. »Vzeli smo po-
polnoma nekonvencionalen pristop h grajenju podjetja, ki prodaja pijače, saj embalaža in komuni- kacijska strategija temeljita na vrhunskem oblikovanju naših proizvodov. Oblikovanje uporabljamo za posredovanje sporočila, ki je v sami srži znamke.« Predsednik uprave Y Water, Thomas Arndt, pravi: »Embalaža je heroj naše znamke. Steklenica Y pomaga razločevati naš proizvod s tem, ko stranke vključuje na način, ki je popolnoma nepričakovan.« Pijača bo na trg prišla v štirih okusih in s štirimi funkcijami: za razvoj možganov, za razvoj kosti, za povečanje imunosti in za povečanje mišične mase. Pijača ne vsebuje konzervansov, umetnih barvil ali sladil, kar je ključno za starše, ki iščejo zdravo izbiro za svoje otroke.
KRATKO, ZANIMIVO
5 Novosti
Odslej Costella tudi v steklu
Podjetje Uskok bo vodo Costello ponudilo tudi v steklu. Kot je ob podpisu pogodbe za postavitev tretje polnilne linije dejal Jože Bo- žič, prokurist v Uskoku, bodo Costello, ki se si- cer uvršča med naravne mineralne vode, začeli konec leta polniti v steklenice iz stekla. Stekle- nice bodo velikosti 0,25 in 0,75 litra. Vodo Costello so potrošniki na trgu dobro sprejeli.
Lani je med negaziranimi vodami dosegla pe- todstotni delež, letos, v prvih štirih mesecih, pa že desetodstotnega. Poslovna pričakova- nja v podjetju so še večja. Letos želijo doseči 15-odstotni delež in prodati 12 milijonov li- trov vode. Kot je omenil Jože Božič, so letos prejeli certifikat Svetovne zdravstvene organi- zacije, ki ga podeljujejo le najbolj kakovostnim vodam. V podjetju Uskok so pogodbo za do- bavo in montažo nove polnilne linije za steklo podpisali z ljutomerskim podjetjem ICS.
Sprememba na vrhu Aera
Milena Brezigar, ki je vodenje celjskega Aera prevzela kot krizna menedžerka leta 1992, od- haja v pokoj. Nadzorni svet Aera je za novega direktorja imenoval Zvoneta Žepiča, ki je vo- dil radeški Muflon, še prej, preden so Italijani prevzeli Saturnus, pa je bil direktor embala-
žnega dela Saturnusa.
Ali imenovanje Zvo- neta Žepiča pomeni kaj več kot kadrovsko spremembo, bo poka- zala prihodnost. Naj- večja lastnika Aera sta Kapitalska družba in Probanka, v zadnjem času pa so se pojavljale govorice o prevzemu Aera. Milena Brezigar je ob odhodu deja- la, da so pred Aerom zahtevne naloge zaradi razmer na trgu, razmerja med dolarjem in evrom, ker so dolarski ponudniki proizvodov bolj konkurenčni, zaradi cen nafte, prodora proizvajalcev z azijskih trgov in stagnacije oziroma recesije v Evropi. Aero se je specia- liziral na področju samolepilnih materialov, glavni produkti pa so lepilno-odlepilni bloki, samolepilni trakovi in etiketni materiali.
V Pivki ustanovljen COVEVO
Vlada RS je z občino Pivka podpisala pogod- bo o ustanovitvi javnega zavoda Center za ob- novljive vire energije in varstvo okolja (CO- VEVO). Vlada je do imenovanja direktorja javnega zavoda COVEVO, vendar najdlje za eno leto, za vršilca dolžnosti direktorja ime- novala Jureta Lebna.
Z vzpostavitvijo COVEVO želi vlada vzpod- bujati učinkovito rabo energije (RE) in širšo uporabo obnovljivih virov (OVE). Hkrati bi tako zagotavljala izpolnjevanje usmeritev in resolucij EU ter Republike Slovenije na po- dročju URE in OVE. Slovenija je namreč med prednostne usmeritve ti dve področji uvrstila tudi v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2023, Državnem razvojnem programu in v Nacio- nalnem akcijskem načrtu za energetsko učin- kovitost za obdobje 2008-2016.
Solarni nahrbtnik Voltaic za napajanje prenosnika
Solarne celice bodo postale sestavni del vsake- ga nahrbtnika za prenosni računalnik iz zelo preprostega razloga – zakaj ne bi računalnika polnili, medtem ko ga ne uporabljamo. Toda nahrbtnik podjetja Voltaic ni namenjen samo prenosnikom, napolnimo lahko tudi druge električne naprave, kot so Ipodi in mobiteli.
Da bi bila stvar še bolj okolju prijazna, so tor- be Voltaica izdelane iz recikliranih plastenk, zato je njihova proizvodnja sprejemljivejša kot proizvodnja torb iz najlona. Solarne celice na zunanji strani nahrbtnika so lahke, trdne in vo- doodporne. Generator lahko proizvede do 14,7 Wattov, dovolj moči, da popolnoma napolni standardni prenosnik z enodnevno izpostavlje- nostjo sončni svetlobi, česar ni sposoben noben drug nahrbtnik.
Visoka tehnologija z glamurom
Nova embalaža, ki jo je za Avonovo blagovno znamko Anew Ultimate Age Repair Elixir izdelalo podjetje Rexam, želi združevati visoko tehnološko črpalko in prestižno ste- kleničko v glamurozno embalažo. Izdelek je namenjen negi kože (proti staranju), zato je podjetje že z embalažo opozo- riti, da gre za inovativno tehnologijo in uspešen produkt.
EOL-39-junij-June-08 6 NovostiNovosti
6
KRATKO, ZANIMIVO
COVEVO bo javni zavod. Spodbujal naj bi gospodinjstva, privatni in javni sektor k bolj racionalni rabi energije in povečani uporabi OVE. Center naj bi skrbel tudi za pripravo projektov, informiranje, ozaveščanje in izo- braževanje ter povezovanje različnih akterjev na področju trajnostne rabe energije. V Slo- veniji so bili v preteklih obdobjih že aktivni različni spodbujevalni programi, ki pa jih je potrebno prilagoditi novim prioritetam in usmeritvam. Center bo poskrbel za povezo- vanje med posameznimi izvajalci aktivnosti v povezavi z OVE in URE. Vlada RS je center ustanovila v Pivki zaradi decentralizacije oz.
dekoncentracije državnih institucij.
Google izdal mapo globalnega segrevanja
Googlova skupina Podnebne spremembe v našem svetu je ustvarila animiran zemljevid Zemlje, ki ilustrira potencialni učinek glo- balnega segrevanja v tem stoletju. Zemljevid si lahko ogledamo na računalniku z uporabo programa Google Earth. Uporabniki si lahko ogledajo, kako se Zemlja ogreva v različnih časovnih obdobjih do leta 2100 (po srednjem scenariju učinka toplogrednih plinov), naj- več pozornosti pa pritegnejo drastične spre- membe temperature na polih, kjer simulacija predvideva kar dvoštevilčni dvig temperature.
Vsekakor vredno obiska.
JAPTI prejel priznanje
JAPTI je prejel nagrado založniške hiše World News Media, in sicer v kategoriji najobetav- nejše lokacije za tuje neposredne naložbe v regiji CEE. Slovenijo je že kar nekaj časa te- pel sloves, da ne ustvarja privlačnega okolja za tuje vlagatelje. Revija World Finance (WF) vsako leto podeljuje priznanja za dosežke na posameznih področjih gospodarstva in s tem povezanih storitev. Poleg agencije JAPTI so priznanje v regiji CEE tako prejeli še slova- ško ministrstvo za gospodarstvo za najboljše davčno okolje 2008, v kategoriji najboljše za- konodajno okolje pa si jo je prislužil Invest in Romania. ITD Hungary je letos poskrbel za najbolj izboljšano poslovno okolje, črnogor- ska agencija za ekonomsko prestrukturiranje in tuje investicije pa je postala najboljša priva- tizacijska agencija.
Peter Ješovnik, direktor JAPTI, je izjavil, da je k nagradi najbrž pripomoglo slovensko pred- sedovanje EU in dodal: »Vsaka stvar pomaga, tudi taka priznanja, vendar pa se samo zara- di njih tujci še ne bodo odločali za nas. Pred vsako naložbo so namreč potrebne natančne analize, poleg tega je konkurenčnih destina- cij ogromno. Smo pa veseli, da nas v tej gneči kdo opazi.«
V Ekorgovem klubu je živahno
Mestna občina Celje, ki je v šolskem letu 2005/06 ustanovila okoljski klub za mlade, imenovan Ekorgov klub, je tudi letos poskrbe- la za izvedbo več programov s področja odgo- vornega ravnanja z okoljem. V klubu sodeluje vseh 10 celjskih osnovnih šol (tudi OŠ Glazija s svojim prilagojenim programom), glavni namen kluba pa je razvijanje in ohranjanje
Reciklirani zvočniki Fashionation
Izdelani iz 100-odstotno recikliranih materia- lov, ti zvočniki ponujajo prvovrstno kakovost zvoka in praktičnost uporabe, saj se dajo pre- prosto razstaviti. Tudi cena je zelo ugodna; na ameriškem trgu stanejo 15 USD in jih je mogo- če dobiti v več barvah.
»NO PLASTIC« webkamera & USB- razdelilnik
Ne, to nista igrači, temveč popolnoma funkci- onalna in okolju prijazna webkamera in USB- razdelilnik, pri katerih se je proizvajalec United Pepper namesto za plastiko odločil za recikli- rane in obnovljive materiale, kot sta tekstil in papir. Iz njih sta izdelana elektronska oprema in embalaža zanjo. V plišasti kameri Lili in USB- razdelilniku Oskar ni ničesar iz plastike, kar je brez primere pri izdelavi elektronske opreme.
NOKIA z mobiteli iz biorazgradljive plastike Da bi prenosni telefoni oz. njihove komponente postali okolju prijaznejši, se je NOKIA odločila, da bo letos na trg poslala kar štirideset različnih modelov prenosnih telefonov, katerih okvir- ji bodo narejeni iz biorazgradljive plastike ali recikliranega aluminija (Nokia Remade). Prav tako bo biorazgradljiva tudi plastična embalaža, v kateri bomo dobili nov prenosni telefon. Tudi baterije bodo okolju prijaznejše, saj bodo obli- kovane z namenom recikliranja, kar pomeni, da bodo vsebovale manj nevarnih snovi.
EOL-39-junij-June-08 NovostiNovosti 77
KRATKO, ZANIMIVO
pozitivnih okoljskih vrednot ter spodbujanje osnovnošolcev k poznavanju odgovornega ravnanja z odpadki. Osnovnošolci pod okri- ljem Ekorga skozi vse šolsko leto sodelujejo v več programih: Ekorgov kviz – šolska pisna tekmovanja in tekmovanja v Ekorgovem TV kvizu s področja ravnanja z odpadki in vpli- va prometa na okolje; Mladi za Celje – raz- iskovalne naloge na teme ekologije, prometa, prehrane in biologije, Poslikave – poslikave velikih plakatnih panojev in skrbništvo nad podhodi; Otroci za pravilno ravnanje z od- padki – zbiranje starega papirja, praznih ba- terijskih vložkov, praznih kartuš in praznih plastenk; Skrb za čisto okolje – šolske čistilne akcije; Izvedba ankete – anketa Vesela ulica, Varovanje biotske raznovrstnosti – širje- nje zavesti o pomenu biotske raznovrstnosti, spoznavanje pomena gozdov; Projekt Loči me - zate gre – izvedba likovnih delavnic in Mednarodni projekti (Eko šole, Zdrave šole, UNESCO šole, Drevo je življenje). Programi so med mladimi popularni, še zlasti Ekorgov kviz, v katerem je bilo letos prijavljenih kar 862 učencev od 7. do 9. razreda.
Ekorgove aktivnosti v imenu Mestne občine Celje izvaja podjetje Fit media d. o. o., sicer pa so v Ekorgov klub kot nosilci aktivnosti po- leg Mestne občine Celje vključeni še Simbio, družba za ravnanje z odpadki d. o. o., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ob- močna enota Celje, Projektna pisarna - Celje zdravo mesto in Srednja šola Gimnazija Ce- lje-Center.
INPAK bo salon
Bienalni sejem INAPK bo potekal kot pose- ben salon v okviru 46. mednarodnega kme- tijsko-živilskega sejma od 23. do 29. avgusta v Gornji Radgoni.
INPAK bo salon embalaže, tehnike pakiranja, logistike, trgovine in tržnega komuniciranja v okviru tradicionalnega sejma, ki je zelo popu- laren in pritegne veliko obiskovalcev, kar je za udeležence INPAK-a posebej vabljivo. V po- sebni sejemski hali bo poleg poslovne razstave tudi razstava vseh, ki so sodelovali na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo.
Tosamina nova blagovna znamka
Tosama je poslala na trg novo blagovno znamko Natura Femina. Gre za povsem naravne higien- ske vložke in tampone. Izdelani so iz 100-odsto- tnega bombaža, brez dodanega klora in parfu- mov, zaradi katerih pri ženskah pogosto prihaja do vnetij in vulvo-vaginalnih obolenj. Testira- nja so pokazala, da uporaba povsem bombažnih vložkov in tamponov že po treh mesecih prispe- va k ozdravitvi pri kar 85 odstotkih žensk. Izdel- ki te vrste so relativno novi in Tosama je med prvimi, ki ponujajo tako kakovostne higienske vložke, ščitnike perila in tampone.
Konkurenca higienskih vložkov in tamponov v Sloveniji in na tujih ciljnih trgih Tosame je ve- lika. Glavni konkurenti so močne tuje blagovne znamke, ki z relativno visokimi sredstvi, name- njenimi oglaševanju, otežujejo konkurenčnost znamkam, ki jih upravljajo manjša podjetja, kot je Tosama. Vedno večji tržni delež pridobi- vajo tudi trgovinske znamke, ki konkurirajo z nizkimi cenami in ponudbami, ki so vezane na trgovske verige. Glede na kakovost higienskih vložkov in tamponov, ki so umeščeni v blagov- no znamko Natura Femina, je bila odločitev, da v Tosami kreirajo blagovno znamko Premium, povsem logična.
Eden od ključnih elementov pozicioniranja znamke Natura Femina na trgu je embalaža.
Blagovna znamka ima šest izdelkov, po tri raz- lične vrste higienskih vložkov in tamponov, ki se razlikujejo glede na različno vpojnost pri raz- lično močnih menstrualnih krvavitvah. Osnov- na ideja oblikovanja, ki je delo kreativnega tima v Formitasu, izhaja iz jedra znamke Natura Fe- mina in osnovnih značilnosti potencialne ciljne skupine, ki jo opredeljujejo soroden življenjski stil (aktivne ženske, ki cenijo kakovostne izdel- ke, vedo, da je potrebno »nekaj storiti zase«, in sprejemajo alternativne oblike zdravljenja in do- brega počutja). Izdelki oblikovno in po izbranih materialih izstopajo od konkurenčnega okolja, saj so pri izdelavi embalaže uporabljeni kako- vostni sijajni materiali nekoliko višje grama- ture kot običajno (250- in 270-gramska avanta prima pri embalaži za tampone in 275-gramski tambrite pri embalaži za higienske vložke).
Mobipaketki v posebni embalaži
Pri Mobitelu pravijo, da se zavedajo pomena vizualne podobe, zato so posebno pozornost posvetili tudi embalaži mobipaketov. Pri tem si prizadevajo, da embalaža ne bi bila uporabna le pri varovanju in lični predstavitvi zapakiranega blaga. Nočejo, da uporabniki po nakupu embalažo zavržejo. Zato so mobiteli v ponudbi mobipaketov shranjeni v trendovskih večnamenskih torbicah različnih barv in vzorcev, ki so lahko ročna torbica ali nahrbtnik, škatla za dokumente ali CD-je, šatulja itd. Vzorec mobitorbic večkrat na leto spremenijo, tako da so uporabniki lahko vedno v koraku s časom – pri izbiri mobilnikov in njihovih dodatkov.
EOL-39-junij-June-08 8 Novosti
KRATKO, ZANIMIVO
Vsi odpadki so pogojno uporabni
V Centru Evropa so v okviru Zelenega tedna, največjega mednarodnega okoljskega foruma, ki naj bi v državah članicah EU spodbujal razpravo o okoljski politiki povezave, pripra- vili okroglo mizo Gospodarjenje z odpadki.
Okrogla miza v organizaciji Urada vlade za komuniciranje in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji bi zagotovo izzvene- la bolj dinamično, če bi se nanjo odzvali vsi povabljeni govorci. Prisotni so bili prof. dr.
Mihael Toman z Biotehniške fakultete, dr.
Franc Lobnik s Sveta za varstvo okolja RS in Boštjan Pihler z Eko kroga, pogrešali pa so predstavnico Ministrstva za okolje in prostor Bernardo Podlipnik in Janka Kramžarja, di- rektorja podjetja Snaga.
Zanimivi citati z okrogle mize gospodarjenje z odpadki:
Boštjan Pihler: »Vode so ogledalo naše druž- be. Poglejmo Savo, ki v celoti izvira v Sloveni- ji. Takšna, kot Slovenijo zapusti, ko pride na Hrvaško, takšna predstavlja obraz naše druž- be. To ogledalo ni najlepše.«
Dr. Franc Lobnik: »EU je s svojimi zakoni oziroma direktivami poskrbela, da morajo tehnologije čim bolj racionalno izkoristiti vhodni material in da so za to seveda po po- trebi tudi sankcionirane. Evropska zakono- daja in tudi slovenska zakonodaja sta dobro naravnani, manjka seveda volje, političnih rešitev in spoštovanja zakonodaje.«
Dr. Mihael Toman: »Odgovornost ravnanja z odpadki je absolutno povezana z našimi vre- dnotami. Potrebno je seveda razumevanje na- rave kot celote in ne samo narave kot človeka.
To je naša osnovna hiba. Vse, kar je povezano z onesnaževanjem in obremenjevanjem oko- lja, z globalnimi spremembami, katerim smo priča (razprave o klimatskih spremembah), z vsemi temi problemi je povezan človek. Kli- matske spremembe in problemi, ki so z njimi povezani, so lahko zelo nevaren bumerang nereševanja drugih stvari in odpadki so ena od teh stvari.«
Na okrogli mizi so govorci razpravljali o več zanimivih temah. Naravni sistemi odpadkov ne poznajo, vsa energija se na nek način po- rabi. Antropogeni sistemi, kot so podjetja, nasploh urbano okolje in družba še ne delu- jejo na trajnostni način in brez odpadkov ne bodo mogli delovati. V svojem nagovoru je Boštjan Pihler pritrdil dr. Francu Lobniku, ki je govoril o neuravnoteženem snovnem toku.
Odpadki so pravzaprav neporabljena energi- ja in o njih lahko govorimo samo toliko časa, dokler jih ne spremenimo v nove surovine. In kot meni dr. Lobnik: »Vsi odpadki so pogoj- no uporabni. Vsak odpadek je, če ga znamo izkoristiti, lahko surovina. Če odpadka še ne znamo predelati, ga moramo začasno nekje deponirati.” Prepričan je, da bo tudi na po- dročju radioaktivnih odpadkov tehnologija z leti toliko napredovala, da bodo tudi ti od- padki lahko ponovno uporabljeni za energijo.
Bolj kot se odpadke trudimo izkoristiti, bolj je družba trajnostno in sonaravno naravnana in s tem kulturnejša.
Lično in varno
Podjetje RPC Kutenholz je razvilo posebno embalažo za nizozem- sko prehrambeno podjetje Van der Kroon Food Products in špan- sko podjetje GrupoAngelCamacho. Embalaža je namenjena pre- hrambenim proizvodom za izvoz v več držav. Embalaža je izdelana iz večslojnega PP, ki vsebuje tudi poseben pregradni sloj, ki ščiti vsebino pred prevelikim vdorom kisika. Embalaža prenese proce- se pasterizacije in sterilizacije. Zaradi manjše velikosti (1,5 litra) je embalaža enostavna za rokovanje.
Ta nova embalaže je v skladu s poslovno strategijo podjetja Van der Kroon, ki stekleno embalažo zamenjuje s plastično, saj meni, da je le-ta za kupce bolj praktična.
Olive ohranjajo poln okus Portugalsko podjetje, ki prodaja vr- sto izdelkov iz oliv, je za svoj nov pro- izvod izbralo embalažo nizozemske- ga proizvajalca RPC Bebo. Embalaža združuje funkcionalnost (primerna je za pasterizacijo) in izgled, saj za- gotavlja transparentnost (material PP/EVOH/PP).
Natečaj za mlade oblikovalce embalaže
V okviru praznovanja 40-letnice alpskega mleka so v Ljubljanskih mlekarnah za slovenske osnov- nošolce ob koncu leta 2007 pripravili likovni natečaj »Mleko je dobro in zdravo«. Cilj natečaja je bil spodbuditi mlade k likovnemu izražanju in razmišljanju o mleku, tema natečaja poslikave embalaže pa je bila mleko v najširšem pomenu. Strokovna komisija je med prejetimi deli nagradila risbo, ki jo je narisal Miha Šprah Primožič iz 1. razreda Osnovne šole Juričevega Drejčka, Ravne na Koro- škem, in delo Luka Ivartnika iz 9. razreda Osnovne šole Dob. Zdaj sta risbici zaživeli na omejeni seriji embalaže alpskega mleka in jih tako lahko občudujejo vsi potrošniki na trgovinskih policah in doma pri pitju mleka.
EOL-39-junij-June-08
EMBALAŽNI MATERIALI
9 Embalažni materiali
PET je »in«, a krog ni sklenjen
Tam, kjer je sistem recikliranja uspešno vzposta- vljen, se v sistemu predelave znajde tudi več kot 90 odstotkov na trgu proizvedene in prodane PET-embalaže. Njena reciklaža je stoodstotna, predelana snov pa uporabna za številne name- ne. Najpogosteje, kar 70-odstotno, se uporablja za tekstilna vlakna.
Tudi v Sloveniji potrošnja PET-embalaže na- rašča. PET je »in«, vendar pa krog ni sklenjen.
Zbiranje in ločevanje takih odpadkov ni uspe- šno, zato sta neučinkoviti tudi predelava in vno- vična uporaba takih snovi. Vendar strokovnjaki ugotavljajo, da se stanje počasi izboljšuje.
PET-embalaža se danes uporablja za pijače in druge prehrambne izdelke, kozmetiko in far- macevtske izdelke. Tipi PET, ki se uporabljajo za embalažo, so v amorfni ali delni kristalični obliki. Prvi se uporablja za izdelavo termofor- mirane, vbrizgane in pihane embalaže, kot na- vaja dr. Gregor Radonjič. PET, modificiran z glikolom, se uporablja za plastenke in embalažo blister.
Uporaba PET-embalaže še raste
Na Japonskem so ustanovili PET bottle Asso- ciation – združenje, ki si prizadeva ozaveščati
javnost o pomenu recikliranja PET-embalaže in o ohranjanju okolja. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh združenja, je bilo leta 1999 prodanih dobrih 370 tisoč ton PET-embalaže, leta 2007 pa nekaj manj kot 600 tisoč ton. Leta 2005 je bilo prodanih skoraj 530 tisoč ton, od tega so reciklirali 62 odstotkov embalaže. Leta 2006 se je ta delež povečal in dosegel kar 66 od- stotkov. Delež zbrane PET-embalaže se poveču- je tudi v Evropi. Podatki na www. petcore. org kažejo, naj bi prihodnje leto delež recikliranih plastenk presegel magično številko milijon ton na leto.
Polietilen-tereftalat ali PET so leta 1941 razvili v British Calico Printer za potrebe sintetičnih vlaken. Patent so nato prodali DuPontu in ICI, ki sta pravice za izdelavo PET prodala številnim drugim podjetjem. Čeprav je bil PET sprva narejen za vlakna, so ga sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja začeli uporabljati za embalažo. V zgodnjih sedemdesetih letih pa so tehniko razvili tako, da je bila mogoča tudi komercialna proizvodnja PET-plastenk.
Slednje so danes najpogostejša oblika porabe PET. Poraba plastenk in drugih oblik embalaže iz tega materiala v zadnjih letih skokovito narašča. To pomeni dodatno obremenitev okolja, vendar le v državah, kjer ni sklenjen krog od proizvajalca prek potrošnika do predelovalca.
Post-consumer PET collection: actual and forecast
612,3 664,6
729
835,8
915,6
994,8
1073,5
0 200 400 600 800 1000 1200
Year 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Year
Tonage
Vir: www. petcore. org
Tina Huremovič
10 Embalažni materiali EOL-39-junij-June-08
Podobne trende opažajo tudi slovenski proi- zvajalci in prodajalci proizvodov, polnjenih v PET-embalaži. V Skupini Pivovarna Laško, ki združuje skoraj vse največje slovenske proizva- jalce pijač in vključuje družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital, za svoje proizvode uporabljajo stekleno, plastično in drugo embalažo. Steklena embalaža se, kot pravi Jure Struc, direktor marketinga v Pivo- varni Laško, pogosteje uporablja v gostinstvu, plastična embalaža pa je bliže kupcem v trgovi- ni. PET-embalažo delno proizvajajo sami, delno pa jo na slovenskem trgu kupujejo od različnih proizvajalcev. »Delež PET-embalaže je različen glede na vrsto proizvodov. Medtem ko v pivo- varnah PET-embalaže skoraj ni, je pri proizva- jalcih brezalkoholnih pijač bistveno pogostejša, od 45 do 70 odstotkov,« ocenjujejo v Skupini Pivovarna Laško in dodajajo, da na leto prodajo do 150 milijonov proizvodov v PET-embalaži.
Po njihovih podatkih se trend uporabe PET- embalaže še vedno povečuje. Predvsem so v ospredju poletni meseci junij, julij in avgust.
Podobno velja za družbo Dana, kjer ugotavljajo povečevanje napolnjenih in prodanih količin različnih vrst pijač, predvsem na račun vode v plastenkah in balonih. K temu pripomore tudi v letu 2007 postavljena nova polnilna linija za PET-embalažo. Lani so sicer, kot piše v letnem poročilu, prodali 41,4 milijona litrov izdelkov, kar je 8 odstotkov več kot leta 2006. Rekordni mesec pa je bil junij.
Krog za recikliranje ni sklenjen
PET-embalaže je v vsakdanjem življenju vedno več. To pomeni, da je vedno več tudi odpad- kov te vrste. V podjetju Slopak zagotavljajo, da v Sloveniji dosegamo cilje, ki jih je postavila Evropska unija glede predelave in recikliranja vseh vrst odpadnih embalažnih materialov. To vključuje tudi plastično embalažo, h kateri spa- dajo PET-plastenke. Vendar pa, kot ugotavljajo strokovnjaki iz podjetja Termo press, Dinos in Pivovarne Laško, se razmere zapletajo že na za- četku, pri zbiranju take embalaže. Letno se, po
podatkih Slopaka, proizvede 35.000 ton emba- laže. Leta 2007 se je zbralo 14.000 ton plastične embalaže. Koliko je bilo PET-embalaže, ni zna- no, saj se PET-embalaža ni ločevala od druge plastične embalaže. »Zbiranje PET-embalaže se povečuje le deloma, vendar nezadovoljivo,«
trdijo v Dinosu, kjer se med drugim ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov. Kristijan Mlinar, vodja nekovinskega področja v Dinosu, je prepričan, da je problem v nestimulirani poli- tiki zbiranja v gospodinjstvih in da bi bilo treba koncept zbiranja PET-plastenk postaviti po- polnoma drugače. Ločevanje odpadkov doma in na ekoloških otokih torej ne daje želenih re- zultatov. Ena od možnosti bi bila tudi uvedba vračljivih PET-plastenk. To prakso že imajo na Hrvaškem, vendar pa tudi tam niso uspešni, saj krog ni sklenjen in končni rezultat ni reciklira- nje PET-plastenk. Te se še vedno znajdejo na odlagališčih.
V Skupini Pivovarna Laško so koncept vračlji- ve PET-embalaže testirali že v osemdesetih le- tih prejšnjega stoletja. Pokazalo se je, da samo proizvajalec ne more obrniti prevladujočega trenda in spremeniti preferenc potrošnikov.
»Če ti nimajo prave regulativne spodbude, so vsi taki poskusi zaman, saj se embalaža ne zbi- ra in ne vrača v krog recikliranja,« razlaga Jure Struc iz Pivovarne Laško. Gregor Adamič, di- rektor podjetja Ekoin, ki se ukvarja s prodajo in reciklažo surovin, meni, da bi bilo najbolje imeti oboje, saj je tudi vračljivo embalažo treba ločevati. Tak sistem uspešno izvajajo nekatere države in tam se ne dogaja kakor pri nas, da ve- lik delež PET-embalaže pristane na deponiji. V Švici so razvili avtomatsko napravo za izbiranje odpadnih plastenk iz PET. Naprava avtomatsko opravi baliranje, bale pa so nato pripravljene za prevoz do obrata za reciklažo.
Ne glede na obliko zbiranja in ločevanja odpad- kov pri izvoru pa krog v nadaljevanju tudi pri nas ni sklenjen. Kot je pojasnil Kristijan Mlinar iz podjetja Dinos, pri njih opravljajo dve fazi priprave materialov. Prva je ločevanje drugih vrst plastenk od PET-plastenk, druga pa sor-
tiranje po barvah in kompaktiranje PET-ma- teriala. »Snovna predelava se opravi v drugih državah Evropske unije. Predvsem zato, ker bi bila snovna predelava pri nas ekonomsko neu- pravičena. Pri nas namreč zberemo premajhne količine take embalaže, evropski trg pa je z njo že zasičen. Tako so pri nas kupci PET-embalaže končni predelovalci, ki opravijo snovno prede- lavo,« še pravijo v Dinosu.
Za en pulover trideset plastenk
Po podatkih mednarodnega neprofitnega stro- kovnega združenja PETCORE, navaja jih dr.
Gregor Radonjič, se količine recikliranega PET v evropskih državah povečujejo. Omenjeno združenje, ki je bilo ustanovljeno za pospeše- vanje recikliranja plastenk iz PET, navaja, da je bilo leta 2005 recikliranih 796.000 ton plastenk iz PET, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. Pla- stic Europe pa objavlja, da je bilo leta 2006 re- cikliranih 40 odstotkov vseh PET-plastenk, kar pomeni 1,1 milijona tone na leto. Delež je sicer od države do države različen, in sicer v državah, kjer nimajo sistema vračanja, do 70 odstotkov, taki sta, denimo, Avstrija in Belgija, drugod pa delež preseže celo 90 odstotkov. PET je mogoče v celoti, torej stoodstotno reciklirati. Na kako- vost pa vplivajo: ločitev plastenk glede na barvo, vsebnost drugih polimerov, papirja, lepila, vpli- vata tudi viskoznost in vlaga … Ko je PET re- cikliran, se lahko ponovno uporabi, in sicer za:
tekstilna vlakna (jopice iz termovelurja, jakne goretex, majice …), nove plastenke, embalažo za jajca, plastične klopce, nosilne mreže, nahrb- tnike, športne torbe … Zanimiv je podatek, da se v svetu porabi okrog dve tretjini reciklirane- ga PET za tekstilna vlakna in da je za izdelavo enega puloverja potrebnih približno trideset plastenk (Drenovec, 1994).
Ob tem je treba poudariti, da ima embalaža, ki vsebuje reciklirani PET, popolnoma enake karakteristike kot embalaža iz nerecikliranega PET. Standardi za tako embalažo so namreč vi- soki, nadzira jih tudi za to pooblaščena inšpek- cijska služba. Reciklaža plastenk iz PET je torej
EOL-39-junij-June-08 Novosti 11
KDO JE KDO?
Električni stiskalnik za plastenke
Podjetje Termo press je na novinarski konferenci predstavilo električni stiskalnik za preprosto stiskanje plastenk TP-02. V Sloveniji se letno proizvede 35.000 ton embalaže, od tega 14.000 plastične embalaže. Plastenke so najbolj popu- larne, zlasti pri proizvajalcih pijač. Podjetje Ter- mo press prisega na slogan »s termo pressom do čistega okolja«. Ločevanje in stiskanje plastenk je prvi korak k njihovemu recikliranju. Okoljsko odgovoren potrošnik lahko pri tem veliko poma- ga. Gospodinjstva so pogosto v zadregi, kaj sto- riti s plastenkami kot odpadno embalažo. Smet- njaki so z nestisnjenimi plastenkami hitro pre- polni. Stiskalnik za plastenke TERMO PRESS pa je nepogrešljiv pripomoček v vsakem sodob- nem gospodinjstvu, ki se odloča za zavestno zmanjšanje volumna odpadnih plastenk, za bolj racionalno uporabo kontejnerjev in s tem za čis- tejše okolje. S stiskalnikom bo potrošnik varčeval s prostorom v kontejnerjih, prispeval k nižjim stroškom odvoza odpadnih plastenk ter omogo- čal predelavo plastenk. Pa tudi okolje bo s plas- tenkami manj onesnaženo.
Električni stiskalnik za plastenke TERMO PRESS je primeren za stiskanje vseh plastenk od 0,5 do 2,5 litra. Višino največje plastenke zmanjša na samo nekaj centimetrov. Aparat ima varovalo proti pregrevanju. Ko se med stiskanjem zgornji in spodnji del naprave stakneta, se nap- rava samodejno izklopi.
Električni stiskalnik lahko naročite preko spletne strani: www.termopress.si ali preko spletne pošte:
prodaja@termopress.si.
Vse dodatne informacije dobite na:
www.termopress.si info@termopress.si
Podjetje Termo press je predlagalo, da bi nakup aparatov sofinancirali občanom in pravnim osebam iz okoljske dajatve – občanom bi dali 20 do 30 evrov, pravnim osebam pa 40 do 50 evrov.
Električni stiskalnik za stiskanje plastenk podpira Inštitut za obnovljive vire energije Gre za proiz- vod, ki ga na slovenskem trgu še ni bilo in lahko prispeva k temu, da se bo več odpadne embalaže recikliralo za ponovno uporabo.
TERMO PRESS Inženiring za logistiko in predelavo odpadnih surovin d.o.o.
Likozarjeva ulica 3, 4104 Kranj Telefon: 04/ 235 95 65, 235 95 64
11 Embalažni materiali
Plastics Recycling
PET is »in«, but the circle is not closed
Polyethylene-terephthalate or PET was devel- oped at the British Calico Printer in 1941 as a synthetic fibre. The patent was then sold to DuPont and ICI, which sold the rights to produce PET to numerous other companies.
Even though PET was initially made for fibres, it started to be used for packaging in the mid-1960s. In the early 1970s, the technique was developed in such a way that commer- cial production of PET plastic bottles became possible. Today, these bottles represent the most common form of PET. In recent years, the consumption of plastic bottles and other forms of packaging made from this material has been increasing steeply. This signifies an additional burden on the environment, but only in countries where the circle begin- ning with the producer, continuing with the consumer and ending with the processor is not closed.
In places where the recycling system has been successfully established, more than 90% of the PET packaging produced and sold on the market ends up being recycled. The recycle is 100% and the processed substance is useful for numerous purposes. As much as 70% of it is used for textile fibres.
The consumption of PET packaging is increas- ing in Slovenia as well. PET is »in«, but the circle is not closed. Waste collection and separation is unsuccessful and, consequently, the recycling and re-use of such substances is also ineffective. How- ever, experts find that things are slowly changing for the better.
Biorazgradljiv aditiv začenja testiranje na PET plastenkah
Podjetje Diamant Art Corp. iz ZDA je začelo sodelovati s severnoameriškimi proizvajalci plastenk, da bi začeli testirati oxobiorazgra- dljive aditive v PET-plastenkah. Testi v Evro- pi so že pokazali, da se z dodajanjem oxoadi- tiva povzroči razpad polietilen tereftalata ali krajše PET. Diamant želi raziskati, kako adi- tiv učinkuje na opremo za proizvajanje pla- stenk in kako dobro se plastenke razgradijo.
Če bodo testi uspešni, bo podjetje aditiv pri- javilo na US Food and Drug Administration, ki v ZDA izdaja dovoljenje za materiale, ki imajo stik s hrano.
lahko zelo dobrodošla in dobičkonosna. Vendar pa ima prednosti in slabosti. Kristijan Mlinar izpostavlja, da je težava pri multilayrerskih pla- stenkah, ker jih je težko ločiti od monolayerskih PET-plastenk. Poleg tega je omejujoč dejavnik kontaminiranost reciklata. Bistvenega pomena so sami postopki, znani kot »bottle-for-bottle«
ali plastenka za plastenko. Postopek se začne z zbiranjem in ločevanjem PET-plastenk od dru- gih. Nato sledi pranje plastenk. Odstranijo jim nalepke in lepila, jih zmeljejo in ponovno prede- lajo v granulat. Postopki večinoma potekajo pod računalniškim nadzorom. Omejitve mehanske reciklaže, ki jih omenja dr. Gregor Radonjič, so:
heterogenost sestave, zadostne količine zbranih odpadnih plastenk, stroški zbiranja, sortiranja in transporta, različne barve plastenk, vsebnost papirja, prahu, kovin, ostankov hrane in pijač, vsebnost vlage, cena svežega PET.
Bottle for bottle po slovensko
V primorskem podjetju Ekoin so zgradili lastno napravo za recikliranje PET-plastenk. Linija je šele začela obratovati, zato Gregor Adamič, direktor omenjenega podjetja, še ne more po- sredovati podatka, koliko plastenk je mogoče reciklirati z omenjeno napravo. V teoriji pa je kapaciteta naprave 12.000 ton na leto. Kot po- znavalec slovenskega trga ocenjuje, da se raz- mere za recikliranje PET-embalaže izboljšujejo.
Podjetja gradijo baze s polno opremo za sorti- ranje, kar naj bi omogočilo večje količine zbra-
Outlets for recovered PET (% of total)
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Fibres Sheet Strapping Bottle Other
2003 2004
Vir: www. petcore. org nega PET–materiala, ki se za zdaj žal v glavnem izvaža in ne ostaja na voljo domačim proizvajal- cem PET-embalaže. Tako nastane paradoks, na katerega opozarja Božo Dukić, prokurist pod- jetja Termo press iz Kranja: »V podjetju Ekoin poteka predelava predvsem uvožene PET-em- balaže, ker te v Sloveniji na trgu skoraj ni, saj je embalaža ali slabo zbrana ali pa ima že utečene kanale prodaje na druge evropske trge.«
promocija
EMBALAŽNI MATERIALI
Embalažni materiali 12
Embalaža boljša, kakovost prav tako
Pri prehodu potrošnika na predpripravljeno ze- lenjavo je poleg prihranka časa treba upoštevati še druge dejavnike. Navihani tržniki so ugoto- vili, da pakirana solata predstavlja zdravstveno ozaveščenim ljudem hiter, hranljiv in uravnote- žen obrok, z natančno definirano kalorično vre- dnostjo (tipično okoli 400 kcal). Pri Mercatorju ugotavljajo, da je pri kupcih najbolj priljubljeno 100- in 200-gramsko pakiranje, ki je prav dovolj veliko za hiter obrok med delom ali malico. Naj- večjo rast prodaje doživljajo različna pakiranja malih solat (rukola, berivka, motovilec, kreša) in različne mešanice solat.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da se okusi razli- kujejo in da ena velikost ali en izbor ne ustreza vsem. Potrošniki imajo radi izbiro, zato jim je treba omogočiti variabilnost in različne kombi- nacije sestavin in embalaže. Prav tako je treba vedeti, da nekateri ljudje uporabljajo pakirano
Pakiranje solate in sadja
solato kot osnovo, na katero potem dodajajo šunko, pečenega piščanca ali tuno.
Pakirana solata ima vse več privržencev
Alenka Krafogel iz Mercatorja poudarja, da je kultura takih nakupov pri nas še močno v ra- zvoju in da dnevno pridobivajo nove in nove privržence. »Najbolje se pakirana solata prodaja v hipermarketih, kjer so različne pripravljene rezane solate v prosti ponudbi v vitrini (po- meni, da se pripravljajo na samem prodajnem mestu), kupec pa si sam izbere sebi ustrezno kombinacijo.«
Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi pri Engrotušu, nam je sporočila, da pri Tušu v zadnjem času ugotavljajo povečano zanimanje za predpripravljeno sadje in zelenjavo, pri tem pa še vedno opažajo nekatere razlike glede na različen format trgovine in geografsko lokacijo.
»V Tuševih supermarketih lahko kupci izbirajo med raznovrstnim naborom predpakiranega sadja in predpripravljenih solat z različnimi prelivi, ki jih za nas pripravlja dobavitelj.«
Če izvzamemo variabilnost izbire, kupci pred- pripravljene zelenjave zahtevajo naslednje: ka- kovost vsake sestavine, pakiranje, ki je priročno
za odpiranje, dovolj preliva, da so sestavine sve- že ter hrustljavega in polnega okusa.
Velik vpliv na zgoraj navedene zahteve imata prav embalaža in tehnika pakiranja, ki morata omogočati svežino izdelkov in ločenost posa- meznih sestavin in prelivov.
Najbolj razširjena je tehnologija MAP
Spremembe se v tej tržni niši dogajajo z veliko hitrostjo. Še pred nekaj leti so bile solate paki- rane le v plastičnih vrečkah. Z razvojem novih tehnologij in procesov pa je na trg prišla va- kuumska tehnologija pakiranja in tehnologija sterilnega pakiranja. Trenutno najbolj razširje- na tehnika pakiranja za predpripravljene jedi je tehnologija MAP-pakiranje v modificirani atmosferi (Modified Atmosphere Packages), ki podaljšuje življenjsko dobo proizvoda z raz- ličnimi plinskimi mešanicami (zmanjševanje vsebnosti kisika in večanje stopnje dušika). Do- vršen videz te embalaže se je izkazal kot izredno priljubljen pri potrošnikih. Na trgu se je pojavi- la tudi MAP-embalaža v obliki trdnih pladnjev, zapečatenih s filmom.
Razen teh že znanih in uveljavljenih načinov pakiranja se v svetu vedno bolj uveljavljata aktivno in inteligentno pakiranje. Aktivno
Novost na trgovskih policah že dolgo ni novost, je pa dobrodošla obogatitev
ponudbe. V plastični embalaži predpripravljene solate
in različne vrste sadja so seveda nekaj več kot samo širitev asortimana. Zahteve potrošnikov po povečani kakovosti in trajnosti predpripravljenih živil so posledica modernega načina življenja in silijo proizvajalce, distributerje in trgovce k nenehnim izboljšavam. Trendi zmanjševanja aditivov in konzervansov v živilih še
dodatno nalagajo nove funkcije embalaži in načinu pakiranja.
Zdravi obroki torej?
EOL-39-junij-June-08
EOL-39-junij-June-08 Embalažni materiali 13
pakiranje omogoča več skupin snovi. V prvo skupino spadajo snovi, ki delujejo kot absor- benti (vpojniki), ki preprečujejo razmnoževa- nje bakterij, prehitro zorenje in mehčanje, ali pa odstranjujejo neprijetne vonjave (npr. pakira- nih rib). Absorbenti v obliki pivnikov in filmov preprečujejo tudi vodno aktivnost, ki povzroča prehitro kvarjenje mesa, sadja in zelenjave. V predpakirana živila se dodajo v obliki propu- stnih vrečk z opozorilom, da so neužitne in na- vedena je njihova funkcija. Absorbenti so lahko vgrajeni tudi v same embalažne materiale. V drugo skupino spadajo generatorji, kot so npr.
ogljikov dioksid, antioksidanti, konzervansi, ki ohranjajo ali podaljšujejo kakovost in trajnost pakiranega živila. Preprečujejo rast plesni in ae- robnih bakterij predvsem pri pakiranem sadju, ribah, mesu.
V tretjo skupino aktivnega pakiranja spada em- balaža, ki ima funkcijo samoogrevanja ali sa- moohlajevanja, predvsem je uporabna za pijače in gotove jedi.
Trenutno pa se v svetu vse bolj razvija inteligen- tno pakiranje. Smisel inteligentnega pakiranja je v možnosti nadzora nad kakovostjo pakirane- ga živila. Nadzor omogočajo številni indikator- ji, ki so vgrajeni v embalažni material ali nanj.
Te indikatorje imenujejo TTI (time-temperatu- re indicators). Na embalaži so v obliki barvnih pik, ki s spremembo barve opozarjajo kupca, da je potekel rok uporabnosti ali da je prišlo v tran- sportni živilski verigi do spremembe predpisane temperature. Obstajajo tudi druge vrste indika- torjev, ki opozarjajo na spremembe atmosfere v embalaži ali na mikrobiološke spremembe.
V uporabi zlasti plastična embalaža
Pri Mercatorju zaradi praktičnosti (kondenz, vlaga, razlitje) še vedno najpogosteje upora- bljajo prozorno PVC-embalažo, medtem ko za ponudbo premium uporabljajo PVC-embalažo
The Packaging of Salads and Fruit
The novel in stores is not really a novelty anymore, but it is a welcome addition to the offer. Naturally, salads and various kinds of fruit pre-prepared and wrapped in plastic packaging are more than merely an expan- sion of the range of products. Customer demands for increased quality and durabil- ity of pre-prepared foods are the result of the modern lifestyle, forcing producers, distributors and merchants to make continu- ous improvements. The trends of decreasing additives and preservatives in foods require additional new functions from the packag- ing and new methods of packaging. Healthy meals, then?
In addition to saving time, other factors must also be considered in the transition of a consumer to pre-prepared vegetables. The cheeky marke- ters discovered that packaged salads represent a quick, nutritious and balanced meal for health- conscious people, containing a precisely defined calorific value (typically around 400 kcal). Mer- cator finds the 100- and 200-gram packages to be the most popular among buyers, as this is just the right amount for a quick meal during work or a lunch-break. The highest sales growth is seen in various packages of small salads (arugula, lettuce Berivka, lamb’s lettuce and cress) and different salad mixes.
z obarvanim črnim krožnikom in prozornim pokrovom. »Ti izdelki so pakirani v tujini in v Sloveniji, odvisno od sezone. Pri nerezanem sadju in zelenjavi in ekosortimanu pa vedno bolj zaznavamo trend kartonskega pakiranja ali celo ekološko razgradljive embalaže,« pravi direktorica oddelka sadja in zelenjave pri Mer- catorju.
Pri Engrotušu uporabljajo predvsem prozorno plastično embalažo. »V nekaterih večjih Tuše- vih poslovalnicah ponujamo kupcem tudi po- sebna pakiranja predpripravljenih solat, ki jih pripravljajo naši zaposleni na oddelku pripra- ve,« je pojasnila Anja Marjetič iz Tuša.
Čeprav se pojavljajo nove tehnologije za zago- tavljanje svežine, pa ne rešujejo problemov, ki ostajajo tudi po uvajanju učinkovitejših metod pakiranja. Tu mislimo predvsem na tempera- turne učinke globalnega segrevanja, dostop do surovin, razdalje od polj in distribucijsko mrežo. Toda dejstvo je, da tehnologija pakira- nja MAP v primerjavi s tehnologijami neMAP omogoča podaljšanje svežine predpripravljenih jedi za več dni.
Podjetja, ki so danes voditelji na trgu pakirane zelenjave, bodo tudi v prihodnje največji zma- govalci. Danes so na voljo pakirne linije, ki de- lujejo pod visokimi hitrostmi in so popolnoma avtomatizirane. Te linije proizvajajo do 100 enot embalaže na minuto in drastično znižujejo stro- ške dela za isto količino proizvodnje.
Prehod s pakirnih vrečk na linije pakirnih pladnjev seveda ni preprost proces, saj zahte- va nove investicije in zagotovljene proizvodne prostore. Toda s tem, ko bo kupec imel na voljo bolj svežo, bolj estetično in manj onesnažujočo embalažo, se tudi stroški hitreje povrnejo, saj se bo več kupcev odločilo za novo embalažo in
prednosti, ki jo prinaša. To pa so svežost, loče- nost sestavin in praktičnost uporabe. Posebno področje seveda predstavljajo biorazgradljivi embalažni materiali, ki bodo vse bolj v ospred- ju. S pravilno pripravo, analizo trga in pravim pakiranjem lahko podjetja z investiranjem v
»zeleno« požanjejo še veliko »zelencev«.
Bojan Stojanović
EOL-39-junij-June-08 14 Embalažni materiali
GRAFIKA
Tiskarstvo živo kot še nikoli
DRUPA 2008
Letošnje DRUPE 2008 se je udeležilo 1971 raz- stavljavcev iz 52 držav, medtem ko jo je obiska- lo kar 391.000 obiskovalcev iz 138 držav. To ga postavlja na sam vrh obiskanosti mednarodnih sejmov. Klima na letošnjem dogodku bi težko bila boljša. Vzdušje vlagateljev je bilo izjemno dobro in je preseglo vsa pričakovanja, saj je vrednost sklenjenih poslov presegla 10 milijard evrov. »DRUPA 2008 je poslala jasno sporoči- lo: zahvaljujoč številnim inovacijam in novim področjem poslovanja, ki so se odprla v zadnjih letih, je tiskarski sektor živ kot še nikoli. To se jasno kaže v številnih sklenjenih poslih v vseh ključnih poslovnih regijah,« je DRUPO 2008
Sejem DRUPA, ki ga v Düsseldorfu prirejajo vsake štiri leta, je pravi naslov za vse, ki jih zanimajo novosti in napredek na področju tiskarske, založniške in papirne industrije. DRUPA je največji tak sejem na svetu, saj se na njem predstavlja skoraj dva tisoč podjetij. Na sejmu sodelujejo največja svetovna podjetja, med drugimi redki slovenski proizvajalci.
Največja pozornost je namenjena novostim na področju tiskarskih strojev in opreme, knjigoveških strojev in opreme, pripravi za tisk, obdelavi papirja in proizvodnji embalaže. Na sejmu potekajo številne posebne predstavitve posameznih podjetij, ki želijo s svojimi inovacijami prepričati poslovne partnerje in širšo javnost.
povzel Albrecht Bolza-Schünemann, direktor podjetja Koenig & Bauer AG.
In kaj so nekateri izjavili o sejmu?
Eastman Kodak Company, Antonio M. Perez, Chairman and CEO
»DRUPA 2008 je Kodaku omogočila globalno platformo za predstavitev naših offset class out- put solutions in integriranega portfolija. Poleg uspešnega predstavljanja Kodakove tehnologije Stream Inkjet smo sklenili stotine naročil in ti- soče prodajnih možnosti s celega sveta in celo- tnega portfolija naših proizvodov in storitev.«
Canon Europe, David Preskett, European Marketing Director, Professional Solutions
»DRUPA 2008 je bil izjemno uspešen sejem za nas. Na našem razstavnem prostoru smo spre- jeli veliko obiskovalcev in potencialnih strank.
Osredotočili smo se na realne poslovne teme, s katerimi se srečujejo naše stranke in jim posku- šali pomagati izboljšati njihov posel.«
Hewlett Packard, Indigo Division, Alon Bar- Shany, Vice President and General Manager
»DRUPA 2008 je bil odličen dogodek za HP in je presegel vsa naša pričakovanja. Navdušeni smo nad geografsko in sektorsko strukturo naših go- stov. Močno smo presegli naše cilje glede naro- čil in prodajnih možnosti, kar odseva dejstvo,
da je digitalno zdaj mainstream technology, ki prinaša realne koristi za naše stranke. Na sejmu smo predstavili tudi novosti, kot so HP Indigo 7000, HP Indigo WS6000, HP Inkjet Web Press, HP Designjet L65500 and SmartStream Digital Workflow portfolio cements HP’s leadership in Graphic Arts solutions za tiskarsko industrijo.«
Projekt DRUPA še ni končan
Janko Miklavc, Noži Ravne d. o. o. (RAVNE Knives):
Podjetje Noži Ravne d. o. o. je letos že četrtič razstavljalo na sejmu papirne industrije DRU- PA 2008 v Düsseldorfu. Geslo sejma »One Dru- pa – one world« potrjuje pomembnost in veli- kost sejma.
Po prvih ugotovljenih podatkih je Drupo obi- skalo prek 400.000 obiskovalcev iz 138 držav, kar je za okoli 40 odstotkov več kot v letu 2004.
Mi smo opravili resnejše pogovore s prek 330 obstoječimi in potencialnimi kupci.
Na svojem razstavišču smo predstavili celoten program nožev za papirno industrijo. Razsta- vljali smo nože za grafično industrijo, ki jih izde- lujemo v različnih kakovostih po naročilu in na zalogo. Posebno pozornost smo posvetili pred- stavitvi nožev za prečni razrez papirja in soro- dnih materialov, ki jih izdelujemo vse do dolžine 3,5 metra. Za to vrsto nožev imamo dobre refe- rence, saj jih med drugimi proizvajamo za enega
EOL-39-junij-June-08 Embalažni materiali 15
največjih evropskih proizvajalcev strojev. Prav tako smo predstavili program okroglih nožev, ki se uporabljajo v papirni in kartonažni industriji, in za katere postaja zanimanje vedno večje.
Poudarili smo promocijo nove kakovosti za grafične nože – PM. Grafične nože namreč pro- izvajamo v štirih kakovostih glede na obstojnost proti obrabi: v standardni kakovosti, HSS (high speed steel), PM (prašnati material), HM (hard material).
Pri PM-kakovosti ostaja osnovni material oro- dno jeklo, rezni del noža je iz kakovosti PM, ki se pridobiva s posebno tehnologijo prašnate metalurgije. Izpostavimo lahko dve prednosti uporabe te kakovosti: nože odlikuje boljša ob- stojnost proti obrabi od HSS – dosega okoli 30 odstotkov daljšo življenjsko dobo; lažje vzdrže- vanje – za prebrušenje HM-nožev potrebujemo posebne brusne segmente (diamantne), kar pomeni, da ne moremo uporabiti standardnih brusilnih strojev. Za PM-nože pa lahko upora- bimo »klasična« brusilna sredstva in stroje.
Glede na rezultate in povratne informacije upo- rabnikov lahko rečemo, da se kakovost poveču- je in da se, kot bi rekli v žargonu, »prijemlje«.
Odzivi s tokratne Drupe sicer ne kažejo neke izrazite spremembe, ki bi vplivala na nas, »no- žarje«. Kot že rečeno, kaže se potreba po proi- zvodih višje kakovosti in večje obstojnost proti obrabi. Lahko se pohvalimo, da so s tem po- trjene naše predhodne odločitve – lansko leto smo investirali v novo vakuumsko peč, ki nam omogoča toplotno obdelavo visokokakovostnih materialov do dolžine 3,5 metra. Ob nabavi naj- sodobnejših CNC-rezkalnih in brusilnih strojev in z novimi tehnološkimi prijemi lahko z naši- mi proizvodi uspešno izpolnjujemo vse zahtev- nejše potrebe trga.
Sejem je za nami, a s tem še nismo končali projekta DRUPA. Zdaj nas čaka zahtevno delo posejemskih aktivnosti, da iz ustvarjenih stikov izluščimo prave partnerje, pridobimo posle in z novimi kupci začnemo graditi dolgoročne par- tnerske odnose.
Z obiskom stojnice smo zelo zadovoljni
Voja Jevtić, program Print Savatech d. o. o.
DRUPA 2008 je največji svetovni sejem na po- dročju tiskarstva. Na sejmu razstavljajo vsi po- membni proizvajalci opreme, materialov in sto- ritev za tiskarsko industrijo. Sejem je priložnost za razstavljavce, da prikažejo rezultate svojega razvoja in je s tega vidika pomemben pokazatelj stanja in bodočih smernic tiskarske industrije.
Rešitve v ofsetnem tisku so usmerjene predvsem v racionalizacijo tiska in zmanjšanje vplivov na okolje. Na sejmu največ prostora zavzame opre- ma za tiskarsko industrijo, kjer so predvsem zaradi domačega terena izrazito vidni nemški proizvajalci (Heidelberg, Manroland, KBA).
Z našim proizvodom, ofsetnimi gumami, smo prisotni v sedemdesetih državah in na vseh kontinentih. Domači trg kljub relativno viso- kemu tržnemu deležu predstavlja le 3 odstotke celotne prodaje. Zato smo vsakokrat na sejmu DRUPA prisotni kot razstavljavci. Letos smo se predstavili na 80 kvadratnih metrih s celotnim proizvodno-prodajnim programom. Prvič z na- šimi proizvodi pokrivamo vse zvrsti ofsetnega tiska. Z obiskom na naši stojnici smo zadovolj-
ni, stikov je bilo veliko, okrog petsto. Poleg na- ših distributerjev s celega sveta so nas obiskali tudi potencialni novi kupci iz držav, kjer še ni- smo prisotni. Naša stojnica je bila tudi zbirališče slovenskih tiskarjev, kjer sta bila pomembnejša druženje in izmenjava mnenj.
Naš proizvod predstavlja v celotnem strošku ti- ska samo 2 odstotka, precej več odpade na papir ali barve. Vendar je proizvodnja ofsetne gume specializirana proizvodnja, gre za enega teh- nološko najzahtevnejših proizvodov gumarske industrije. Glede na globalni pomen DRUPE in geografsko razpršitev naših kupcev ocenjujemo, da je udeležba na DRUPI nujna, saj je ta sejem vendarle največji tržni, razvojno-raziskovalni in konec koncev tudi družabni dogodek svetovne grafične industrije.
DRUPA je bila letos drugačna
Franci Kadunc, Radeče papir: Ne da je bila po obsegu razstavnega prostora, po številu razsta- vljavcev in tudi obiskovalcev drugačna kot pred štirimi leti, zamenjala se je tudi vsebina.
V mislih imam halo sedem, kjer so se predsta- vljali največji proizvajalci papirjev in kar je še posebej zanimivo, med njimi smo našli tudi proizvajalce banknotnih in zaščitenih papir- jev. Poleg proizvajalcev je bilo med njimi vrsto razstavljavcev z opremo za dodelovalne stroje v papirni branži, vrsto razstavljavcev z merilnimi instrumenti in še bi lahko naštevali. Radeški papirničarji in tiskarji muflona smo si novosti z zanimanjem ogledali. Stopili na »realna« tla današnjega digitalnega tiska in tudi pri spre- membah predvsem pri obdelavah površin raz- ličnih vrst papirja. Skupna ocena vseh, ki smo na sejmu bili, je, da čez štiri leta sejem ne more biti več brez razstavnega prostora Radeče papir.
To nam je potrdila že letošnja udeležba na sej- mu Paperworld v Frankfurtu, kjer smo bili do- besedno oblegani in v nekaj dneh opravili več kot 200 temeljitih predstavitev in razgovorov, pridobili pa smo tudi nove kupce.
Adheziv d.o.o., Primož 24c 3230 Šentjur, Slovenija tel.: 03/ 749 0 740 fax: 03/ 749 0 741 GSM: 041/ 612 610
e-mail: vojko.arzensek@siol.net Adheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990 Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432
www.adheziv.si
Ink jet, laserski in termotransfer industrijski
tiskalniki,
etiketirke, servis in repromateriali za vse ink jete.
promocija promocija
16 Izobraževanje
