Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics
embalaža okolje logistika packaging environment logistics
Temična obdelava odpadkov: Investitor v nove objekte bo država
Krive ali manj krive plastične vrečke
Komunalci bodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje Logistika na drobno je v Sloveniji šele v povojih
Guilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights
februarfebruary 2011
56
Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje
Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki
V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike.
Naši vrhunski izdelki so skrbno izdelani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih.
So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehnološke opreme.
Izvajamo tudi optimizacijo (teža/
nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni.
Visoka usposobljenost naših sodelavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontejner namenjen, na naši lokaciji.
CONTAINER, d.o.o.
Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0)3 42 63 276 | e-pošta: container@maksim.si www.container.si
NUDIMO LASTEN PREVOZ
Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078
ISO 9001 ISO 14001
OHSAS 18001 bureau
veritas
pocinkovalnica, d.o.o.
Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si Delovni čas
pon - pet: 7:00 - 15:00 Komerciala
tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241 faks: 03 42 63 232
gsm: 041 563 110
ščitimo kovino in naravo
PromocijaPromocija
U vo d n ik
Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki
V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike.
Naši vrhunski izdelki so skrbno izdelani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih.
So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehnološke opreme.
Izvajamo tudi optimizacijo (teža/
nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni.
Visoka usposobljenost naših sodelavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontejner namenjen, na naši lokaciji.
CONTAINER, d.o.o.
Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0)3 42 63 276 | e-pošta: container@maksim.si www.container.si
NUDIMO LASTEN PREVOZ
Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078
ISO 9001 ISO 14001
OHSAS 18001 bureau
veritas
pocinkovalnica, d.o.o.
Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si Delovni čas
pon - pet: 7:00 - 15:00 Komerciala
tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241 faks: 03 42 63 232
gsm: 041 563 110
ščitimo kovino in naravo
foto: Rok Tržan
februar february 2011
56 EOL 3
Jože Volfand,
glavni urednik editor in-chief
UVodnik editorial
He Who Sows Weeds Shall Reap Thistles
A
llow me to clarify, so that there is no misunder- standing of the message from this borrowed proverb in the title. The new decrees and directives regarding what to do with municipal waste in Slovenia are of course a package of regulations that would be strongly agreed with and are concrete enough regarding the environmental objectives of individual municipalities or regions. It truly is a novelty in our legislation. After all, public utility companies and self-critical mayors accept the im- plementation of order in the disposal of municipal waste, where compared to the established practices in the EU, Slovenia holds a position close to the bottom of the list, as an invitation to a joint and radical move in the collection of separate municipal waste. More order is needed, as there are too many issues that have been swept under the carpet. Well, critical warnings have been experienced, but the debate continues.T
hat is why we are publishing an interview with the Director General of the Environmental Directorate and the response of public utility com- panies and municipalities as well as a roundtable discussion on thermal waste processing. The tele- novela dealing with municipal waste and separate collection cannot have two different directors. The same applies to the construction of regional waste management centres and two waste incineration plants. Now is the right time to ponder, however, whether Slovenia will have enough waste for eight regional centres. It is also the time to take a clear stand regarding the new directives to determine only the environmental objectives and not the ways in which public utility companies and municipali- ties will realise them.T
he hot topic of plastic bags is another story published in this issue of the magazine and that subject takes me back to the proverb in the title. Everyone, from the Ministry to public utility companies and directors, claims that things will be different in regard to waste and the environ- ment if there is more environmental education and awareness.A
ha! These words are sown so often that they have truly turned into weeds. Or haven’t they?Isn’t that the reason why there are so many thistles in the environment?
Kdor seje plevel,
žanje osat
D
a ne bo nesporazuma že s sporočilom izposojenega pregovora v naslovu. Nove uredbe in usmeritve, kako ravnati v Sloveniji s komunalnimi odpadki, seve niso paket ukre- pov, ki ne bi bil v marsičem dorečen in z okolj- skimi cilji za posamezne občine oziroma regije dovolj konkreten. To je res novost v zakonodaji.Navsezadnje tudi komunalci in samokritični župani uvajanje reda pri odlaganju komunalnih odpadkov, kjer je Slovenija v primeri s prakso v EU bliže zadnjim mestom, sprejemajo kot va- bilo za skupni radikalnejši premik pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov. Za več reda, saj se pod mizo marsikaj skriva. No, kritična opozorila prakse so, a saj je še razprava.
P
rav zato smo ob intervjuju z generalno direktorico Direktorata za okolje hkrati objavili odmeve komunalnega gospodarstva in občin, dodali pa še okroglo mizo o termični obdelavi odpadkov. Kajti telenovela s komu- nalnimi odpadki in ločenim zbiranjem ne more imeti dveh režiserjev. In tudi gradnja regijskih centrov o ravnanju z odpadki in dveh sežigalnic ne. Je pa zdaj pravi trenutek za vprašanje: ali bo v Sloveniji dovolj odpadkov za osem regij- skih centrov? In za jasno stališče, da naj nove usmeritve določijo samo okoljske cilje, ne pa tudi poti, kako jih bodo komunalci in občine dosegli.T
udi vroča zgodba o plastičnih vrečkah je objavljena v reviji. In z njo se vračam k pregovoru naslovu. Vsi, od mopovcev do ko- munalcev in direktorjev, trdijo, da bo z odpadki in okoljem drugače, če bo več okoljskega izobra- ževanja in osveščanja.A
ha! Te besede pa se tako pogosto seje, da so zares že postale plevel. Ali ne? Ali je tudi zato toliko osata v okolju?K
o boste listali revijo, boste hitro ugotovili, da je debelejša. Tudi pogosteje bo izhajala.Tako bo lahko celoviteje postavljala ogledalo in risala poti zelene Slovenije. Seveda skupaj s portalom www.zelenaslovenija.si, ki je dnevno svež z novicami, in drugimi projekti Zelene Slovenije.
vs eb in a
Vsebina
februar february 2011
56 4 EOL
8 embalaža bo letos zelena in interaktivna
10 krive ali manj krive plastične vrečke Guilty or Not So Guilty Plastic Bags
14 na tuje trge z lastnimi distribucijskimi podjetji
16 Trend je material, ne barve
18 Pogled uporabnika na papir kot embalažni material
20 komunalci bodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje
23 Zakonodaja naj izboljšuje, namesto da ruši doseženo
26 koga kliče mobilnik z odlagališča?
28 na odlagališčih že preveč tekstilnih materilov
30 Vsaka tehnološka rešitev je zgodba zase
31 Projektni svet odpira vrata za Cero nik
33 investitor v nove objekte bo država The State as an Investor in New Facilities
39 Tudi z varuhi luči do prihrankov
40 na trgu vse več nelojalne tuje konkurence
42 Tretja najbolj gozdnata država v evropi, a z nizko dodano vrednostjo
44 Raziskovalka, ki je znana bolj na tujem kot doma
46 Vzdržljive, varčne in okolju prijazne Led svetilke
durable, energy saving and environmentally Friendly Led Lights
48 Marsikje nam energija uhaja skozi okno
50 Pouk tudi z videokonferencami
51 bistvenih sprememb za uporabnike ne bo
52 Tudi konkurenčni boj sili v razvoj logistike
54 Uporaba konceptov vitkosti za uspešno poslovanje podjetja
56 Logistika na drobno je v sloveniji šele v povojih
58 nezelene navade
58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja
Vsebina Contents
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru partnersko sodeluje pri izdajanju revije EOL.
Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized magazine for packaging, environment and logistics
•
izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje
•
glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand•
odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji•
oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media•
tisk / Printed by: Eurograf•
oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.:03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
•
Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Robert Tomazin (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)
•
Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.
Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)
•
Celje, februar february 2011
•
Naklada 4000 izvodov•
Revija je brezplačna.iMPResUM
Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print, s certifikati Blue Angel, Nordic Swan, FSC, TCF, NAPM, EMAS in EU okoljska marjetica (Eco-label). Z uporabo tega papirja smo samo pri tej številki, ki jo držite v rokah, prihranili 14 dreves,
23.216 litrov vode in 606 kg CO2.
Vsebina
februar february 2011
56 EOL 5
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Kratko, zanimivo
Novosti
Gospodarstvo ni naklonjeno podnebnemu zakonu
Načrtovani sprejem zakona o podnebnih spre- membah v Sloveniji je že ob prvih predstavitvah vzbudil nezadovoljstvo zlasti med gospodarstve- niki. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da ni razlogov za sprejem, saj je normativnih osnov za ukrepanje dovolj in ni nobene potrebe za energetsko-podnebni paket. Država pridno pobira dajatve za izpuste ogljikovega dioksida, družbam, ki varčujejo z energijo in surovinami, je vrnila zelo malo denarja iz okoljskih taks, lani pa vračila sploh ni bilo več. Prav tako si polni proračun iz trošarin za energetiko in elektri- ko, vendar je uresničevanje akcijskih načrtov o zmanjševanju izpustov in učinkovite rabe energije zelo pičlo. Do leta 2016 bi morala biti Slovenija pri učinkovitejši rabi energije boljša za devet odstotkov. Vendar bo industrija za te ukrepe dobila malo pomoči.
Slovenija zdaj z okoljskimi davki pobere 3,3 odstotka BDP, EU pa 2,6 odstotka. Razlika je tudi v tem, koliko sredstev za varstvo okolja in varčevanje z energijo namenja Slovenija in koliko EU. EU skoraj trikrat več.
matjaž valant novi dekan
Po umiku dr. Polonce Trebše z mesta dekanje na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici je prevzel dekanske dolžnosti prof. Matjaž Valant, ki med drugim poučuje na šoli kot izre- dni profesor. Po osnovni izobrazbi diplomirani inženir kemije in po doktorski specializaciji je bil med drugim znanstveni sodelavec londonske South Bank University, zdaj pa je znanstveni svetovalec londonskega Imperial Collega. Vodi tudi Laboratorij za raziskave materialov na novogoriški univerzi, sicer pa so prav materiali njegovo specialno strokovno področje.
podarite ekološka semena
Dijaki Srednje šole Zagorje zbirajo ekološka semena za države v razvoju v okviru projekta Revščina po svetu. Zbrana ekološka semena zelenjave bodo poslali šolam, misijonom in
Kratko, zanimivo
PodeljeNe Nagrade Mobius za kreativNo odličNost
Podjetje Tahiti noni international je doseglo prvo mesto na prestižni podelitvi Mobius awards za najboljši dizajn emba- laže. Mednarodno podjetje je svetu prvo predstavilo zdravilne učinke rastline noni, ki raste na Tahitiju. Rastlina ima izjemne bioaktivne učinke, je adaptogena (pove- ča odpornost telesa na stres) in izboljša metabolizem. Podjetje je vodilno na svetu v prodaji
bioaktivnih do- datkov. nagrado so tako prejeli za stekleničko za novo noni bioaktivno pijačo in za unikaten 4-litrski avtomat za hladilnik. Leto- šnja zmagovalca
v kategoriji za najboljši dizajn embalaže sta bila še Coca Cola in absolut Vod- ka. ocenjevalci upoštevajo predvsem učinkovitost in kreativnost predstavljene embalaže. Mobius nagrade so ene izmed najstarejših, neodvisnih oglaševalskih tekmovanj, podeljene pa so za zelo uspešne transformacije oglaševalskega koncepta v unikaten dosežek, ki predsta- vlja vodstvo v oglaševalski industriji.
električNi avtoMobili Pobrali Nagrade
v detroitu
na največjem ameriškem avtomobil- skem sejmu v detroitu so okolju prijazni avtomobili po- brali vse pomembnejše nagrade. analitiki se strinjajo, da bodo visoke cene naftnih derivatov in rastoča razširjenost električnih avtomobilov prepričali tudi kupce k uporabi okolju prijaznejših vozil.
nagrado za severnoameriški avto leta 2010 je dobil Chevroletov Volt, hibrid, ki ga poganjata tako gorivo kot elektrika, in tako premagal nissanov Leaf, ki ga poganja izključno elektrika.
na sejmu je bilo predstavljenih veliko električnih in hibridnih avtomobilov. Ford je predstavil tri nove hibridne in električne modele. »Ford dela danes isto, kot je moj praded naredil z modelom T,« je povedal podpredsednik bill Ford. »na trg prinašamo vodilno tehnologijo v večjem obsegu, tako ponujamo več električnih avtomobilov.«
Podjetje bYd, kitajski proizvajalec, za katerim stoji milijarder Warren buffet, je predstavilo svoje načrte za vstop na ame- riški trg v prvem četrtletju 2012, in sicer z električnim avtomobilom e6. ameriški proizvajalec električnih avtomobilov viš- jega cenovnega razreda, Tesla, je oznanil, da je na ameriški trg že poslal 1.500 športnih roadsterjev. Roadster stane 10.500 dolarjev, če upoštevamo 7.500
dolarjev davčnega posojila za zelena vozila.
»električna vozila so na trgu in bodo tudi ostala,« je povedala brandy schaffels,
predstavnica Truecar.com.
»Predvsem zato, ker jih tudi proizvajal- ci ne jemljejo več kot nekaj eksperimental- nega.« dodala je še, da je vlada spodbu- dila trg okolju prijaznih vozil, in tudi, da so se proizvajalci zelo trudili za znižanje cen, ki bodo še dodatno padle, ko se bodo okolju prijazni avtomobili začeli bolje prodajati.
ŠMiNka s PoNovNiM PolNjeNjeM
Tajvansko podjetje sR Packaging je predstavilo serijo embalaž za šminke, ki omogočajo ponovno polnjenje. Ugotavlja- jo, da okoljska osveščenost med stran- kami narašča, vendar se težko odpovejo vsem prednostim, ki jih imajo embalaže za šminke danes.
serija »i« vsebuje število variacij proizvo- dov in podjetje je prepričano, da je tako zmanjšalo število odpadne embalaže in ohranilo predno-
sti, predvsem njen videz, ki skuša kupce prepričati s prefinjenostjo in luksuzom.
Poleg ponovnega polnjenja lah- ko šminko tudi razstavimo ter
recikliramo posamezne dele.
Prve brezogljičNe zgoŠčeNke
Podjetje sunlyte LLC je ponosno oznanilo proizvodnjo prvih brezogljičnih Cd, dVd in blu-ray zgoščenk, kar so potrdili tudi pri CarbonFund.org s certifikatom.
Ustanovitelj podjetja, Paul Gelardi, je povedal, da so izvedli do sedaj najbolj
M at ja ž V alan t
februar february 2011
56 6 EOL
Kratko,
zanimivo Novosti
nevladnim organizacijam v državah Azije, Afrike in Srednje Amerike. Tam bodo iz semen pridelali zelenjavo, namenjeno revnejšim slojem lokalne- ga prebivalstva. Akcija na šoli poteka do sredine aprila 2011. Dijaki bodo zbrana semena sproti pošiljali državnemu koordinatorju organizacije GCAP (Global Call to Acrition against Poverty) in akcije Semena življenja Robinu Dewi, on pa jih bo poslal naprej v izbrane države v razvoju. Če se bodo našli tudi donatorji finančnih sredstev, bodo z njimi dijaki nakupili ekološka semena in jih prav tako posredovali revnim prebivalcem Azije. Dijaki vabijo v akcijo vse, ki so pripravljeni podariti semena ali sredstva za njihov nakup.
Najbolj primerna so seveda ekološka semena.
Ker potujejo na področja s toplim ali vročim podnebjem, so to lahko semena paradižnikov, kumar, koruze, paprike, fižolov, jajčevcev, soje, poletnih solat, blitve, okre in eksotičnih vrst zelenjave. Za višje predele Etiopije in Indonezije pa so primerne tudi vrste za hladnejša podnebja, kot so korenovke, grah, kapusnice itd.
v eu še daleč do »družbe recikliranja«
Poročilo o uspešnosti držav članic pri preprečeva- nju in recikliranju odpadkov kaže, da so nekatere države odlično napredovale, vendar je še daleč do izpolnitve dolgoročnega cilja. Tudi Sloveniji je cilj postati »družba recikliranja« - družba, ki se ne le izogiba proizvodnji odpadkov, temveč te upora- blja tudi kot vir. Poročilo ne kaže optimistične slike. V večini držav v EU se nastajanje odpadkov povečuje ali v najboljšem primeru stabilizira, vendar ne dosega stopnje gospodarske rasti. V za- dnjih desetih letih se je proizvodnja komunalnih odpadkov ustalila na okoli 524 kilogramih letno na osebo, čeprav se je poraba v gospodinjstvih v istem obdobju povečala za okoli 16 odstotkov.
Glede ravnanja z odpadki med državami članica- mi obstajajo velike razlike: v nekaterih državah članicah je deponiranje skorajda izginilo, v drugih pa se 90 odstotkov odpadkov še vedno zakopava na odlagališčih. V Sloveniji se na odlagališčih še vedno odlaga skoraj 70 odstotkov odpadkov (povprečje v EU je okrog 40 odstotkov), delež re- cikliranih odpadkov pa hitro narašča, vendar še vedno znaša le okrog 12 odstotkov. Nova okvirna direktiva o odpadkih uvaja obvezno hierarhijo odpadkov in določa prednostni red ravnanja z odpadki, tako da je na vrhu seznama prepreče- vanje, sledijo ponovna uporaba, recikliranje in drugi postopki predelave, odstranjevanje, kot je na primer odlaganje na odlagališčih, pa bi se moralo uporabljati le kot zasilni izhod.
Rok za prenos direktive v nacionalne zakono- daje je bil 12. december 2010. Države članice so imele na voljo dveletno prehodno obdobje, da sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z novo direktivo, vendar je do zdaj prenos v naci- onalne zakonodaje izvedlo le malo držav članic.
Slovenija je že sprejela nekatere nove usmeritve.
Novosti
obširno analizo na tem področju z name- nom dobiti želeni izdelek. ogljični odtis zgoščenk je upošteval celoten proces, torej izbiro materialov in izdelavo, emba- liranje in tiskanje materiala, transport in distribucijo. izračunalo ga je neodvisno svetovalno podjetje, metodologijo pa sta izvedli dve organizaciji, obe vodilni na področju upravljanja z ogljikom.
ovitek zgoščenke je narejen 100-odsto- tno iz recikliranih plastenk. Tako pakirane zgoščenke zmanjšajo materialne in ener- getske stroške ter odpadke. Za primerja- vo, taka Cd zgoščenka skupaj z ovitkom tehta 49 odstotkov manj kot standardna Cd zgoščenka, s čimer prihranimo pri razpošiljanju, prav tako je manjši ogljični odtis. Tudi cenovno je izdelek popolnoma primerljiv z ostalimi izdelki te vrste.
»Velik del ogljičnega odtisa izdelka pred- stavljajo odpadki in ti ne škodijo le okolju, ampak tudi poslovanju, kar skušamo s svojim izdelkom tudi dokazati,« je še povedal Gelardi.
od sedaj tisk direktNo Na tube
Pri podjetju M&H so razvili popolnoma
novo tehnologijo tiska, ki omogoča tisk re- alističnih fotografij direktno na tube in tako nadomešča uporabo nalepk. izdelajo lahko tudi do milijon tub tedensko in obenem do- segajo vedno bolj zahtevne standarde. Tube so na razpolago v katerikoli barvi, ponujajo pa tudi posebne dodatne učinke.
Maskara z izjeMNo eMbalažo
kozmetična znamka Ultraflesh je na trg lansirala novo maskaro Panthera, pri ka- teri so združili unikaten, inovativen dizajn s proizvodnjo.
Podjetju HCT Ca, ki je maskaro izdelalo, je izziv prenosa vizije v realnost uspel in naredili so maskaro, ki resnično izstopa iz povprečja.
sijočo, črno embalažo dopolnjuje gladka panterjeva glava, ki so jo oblikovali iz brezbarvnega akrilata in obarvali črno ter
tako dosegli mimiko videza črnega stekla.
Pri HCT Ca pravijo, da je bil to eden naj- bolj zapletenih izdelkov, kar so jih izdelali.
PaPir z zeleNiM PečatoM
Podjetje GPa, severnoameriški proizva- jalec specializiranih substratov za tisk, je predstavil okolju prijazen papir, obču- tljiv na pritisk. 100-odstotno recikliran nepremazan in na pritisk občutljiv papir ima tako certifikat FsC kot tudi certifikat Zeleni pečat (Green seal), ne vsebuje no- bene kisline, lignina in klora. Primeren je predvsem za izdelavo različnih vrst etiket.
sestavljen je iz treh slojev, in sicer no- silca, lepila in sloja, na katerega tiskamo.
ko nosilec odstranimo, se pod pritiskom (s strani človeka ali stroja) nemudoma prilepi na večino substratov, omogoča pa tudi vrsto dodelav, kot na primer UV-pre- maz ali perforacijo.
vegatroNic 2000 oF z ultrazvočNo tehNologijo PečateNja
ilapak Limited je naredil nov pakirni stroj brez določenega formata, Vegatronic 2000 oF, ki embalažo oblikuje, napolni in zapečati. Mehanizem vključuje ultrazvoč- no tehnologijo zapečatenja in omogoča izbiro poljubnega formata, kar omogoča hitro servisiranje in lažje vzdrževanje ter zvišuje učinkovitost in storilnost. Ultraz-
februar february 2011
56 EOL 7
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Kratko, zanimivo
Novosti Novosti
odlaGališče
radioaktivnih odpadkov vzbuja dvome
Odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih od- padkov (NSRAO), ki naj bi ga zgradila Slovenija v Vrbini v občini Krško do leta 2020, v javnosti še vedno vzbuja različne odmeve in ocene. Med dru- gim predvsem o tem, kakšni bodo vplivi na oko- lje. Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije ne verjame zagotovilom Agencije za radioaktivne odpadke, češ da je varnost zagotovljena med drugim s fizičnimi pregradami, večpregradnim sistemom, stalnim varnostnim analizam in mo- nitoringom. Podzemna gradnja na tej lokaciji po njegovem ni sprejemljiva. Podtalnica Krškega polja bo zaradi radioaktivnih snovi ogrožena.
Pa tudi nikjer v Evropi jedrski objekti oziroma odlagališča niso tako blizu urbanim naseljem.
Stroški celotne gradnje odlagališča naj bi znašali okrog 180 milijonov evrov. Občina Krško vsako leto zaradi odlagališča in omejene rabe prostora že dobi 7,2 milijona evrov na leto, še preden bo odlagališče zgrajeno pa naj bi prejela okoli 50 milijonov. Sicer pa ARAO pripravlja investicij- ski program, ki bi naj celovito predstavil potek gradnje, vrednost naložbe in vire financiranja.
v akcijo za popis divjih odlaGališč
Društvo Ekologi brez meja napoveduje projekt Popis divjih odlagališč 2011. Od začetka marca do sredine aprila bo potekal popis divjih odla- gališč po vseh občinah v Sloveniji. Prostovoljci bodo tako posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010.
K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napo- vedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Pred začet- kom popisa bodo organizatorji po 12 sloven- skih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v Registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč, nji- hovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije, na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil preko 10 milijonov EUR prihrankov.
Prof. dr. Dušan Plut, redni univerzitetni profesor za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je razpršena divja odlagališča od- padkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepopolnega poznavanja označil kot eno od ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin.
»Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njiho- vi prepotrebni okoljski sanaciji,« poudarja dr.
Dušan Plut. Več informacij na www.ocistimo.si.
Novosti
vočna tehno- logija prinaša bolj celovito pečatenje, saj omogoča zmanjšanje šte- vila poškodb in razpok v zapečatenem območju, tako je tudi manjša možnost za nastanek bakterij.napredna nadzorna platforma uporablja najnovejše programske jezike, barvni zaslon, občutljivost na dotik pa omogoča hitre spremembe nastavitev.
revolucioNarNi čitalec črtNih kod
Podjetje Fairfield je predstavilo prvi čitalec črtnih kod, ki omogoča branje vseh treh vrst črtnih kod v farmacevt- ski industriji, in sicer 1d tradicionalnih črtnih kod, posebnih binarnih kod za farmacevtsko industrijo in tudi, danes vedno več uporabljenih, 2d črtnih kod, z
enim samim branjem. »Tak sistem omo- goča višjo hitrost in vsestranskost, kar bo farmacevtskim podjetjem prihranilo čas, denar in trud ter povečalo produktiv- nost,« je prepričan Lee Wrang, razvojni direktor pri podjetju Fairfield.
hitro PriPravljeN sMoothie
smoothieji so v zadnjih letih postali pravi trend. Pri podjetju del Monte so ugotovili, da bi si jih kupci pripravili večkrat, če bi bil postopek priprave krajši in manj zahteven. Tako so na trg lansirali emba-
lažo, ki vsebuje vse sestavine za pripravo smoothieja (koščke sadja in kašo), dodajo mu le led in vse skupaj zmešajo. ker se izdelek prodaja poleg ostalih napitkov, pripravljenih za takojšnje uživanje, je bilo z dizajnom potrebno izpostaviti prednosti izdelka »naredi si sam« in tudi dodano vrednost – da je v eni embalaži, potem ko dodamo led, dovolj napitka za dve osebi.
FlaŠka z izračuNaNiM ogljičNiM odtisoM
Podjetje 4 Vivus iz Zgoše pri begunjah je izračunalo ogljični odtis svojega proizvoda Flaška. Gre za steklenico za redno uživanje vode, ki nadomešča pitje vode iz plastenk.
Projekt je imel dva cilja. en cilj je bil preveriti (in izkoristiti) potenciale zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in z njimi povezanih drugih vplivov na okolje ter stroškov. drugi cilj pa je bil primerjati emisije, ki jih povzroča pitje vode iz Flaške s pitjem embalirane vode iz plastenk. izračun ogljičnega odtisa je za 4 Vivus v skladu z mednarodno priznanim standardom Pas 2050 izvedlo podjetje ekogenca – okoljska inteligenca z bleda.
V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da bi povprečni slovenec (povprečna poraba embalirane vode v sloveniji je 56 l/prebivalca letno), ki bi namesto vode iz plastenk
uporabljal Flaško, v štiriletnem obdobju zmanjšal emisije na račun uživanja vode za vsaj 36,81 kg CO2e ali 95%. k temu je treba dodati, da emisije TGP na račun pitja vode iz plastenk (38,75 kg CO2e v štirih letih) niso glavni okoljski problem te embalaže, so pa dodatni
argument proti pretirani in neutemeljeni rabi embalirane vode. Raziskava je identificirala tudi potenciale zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) pri proizvodnji in distribuciji izdelka. Zadali so si cilj, da zmanjšajo ogljični odtis flaške za 17 – 34 %.
Tr en d i v p r oi z vo d n ji em b a la že
foto: Shutterstockfebruar february 2011
Emb ALA žA 8 56
embalaža bo letos zelena in interaktivna
TRendi V PRoiZVodnJi eMbaLaže
embalaža postaja
interaktivna
m
oderni potrošniki so pravzaprav naku- povalni strokovnjaki, ki se odločajo v sekundah. Posebej v supermarketih mora embalaža prav premamiti v nakup novega iz-delka. Revolucionarne tehnolo- gije, kot so zvočni, svetlobni in interaktivni efekti, lahko imajo fenomenalne učinke na potencialnega kupca. Z zvoč- nimi čipi tako lahko izdelku
dodamo promocijska sporo- čila, kot papir tanki zasloni pa lahko demonstrirajo samo uporabo izdelka. Proizvajalci, ki se bodo odločili za takšno embalažo, bodo tako lažje prepričali potrošnike v nakup izdelka na že tako prenapolnje- nem trgu, so prepričani pri podjetju Landor.
P
odjetje Innova Database, ki raziskuje trg prehrambene industrije, napoveduje, da bo interaktivna embalaža zrasla do 4,8 mi- lijarde dolarjev v letu 2011 in dosegla 14,1 milijarde dolarjev v letu 2013.»Embalaža je končno in zares postala inte- raktivna,« pravijo na blogu Greener Package.
Tako oblikovalci kot tudi dobavitelji bi mo- rali svoj fokus usmeriti v interaktivno iz- kušnjo, ki jo lahko preko embalaže izdelka vzpostavimo med znamko in uporabnikom.
nove oznake za varnost in avtentičnost
U
poraba pametnih senzorjev, ki bodo v bližnji prihodnosti vključevali integra- cijo tehnologij tiskane organske elektroni- ke in radiofrekvenčne identifikacije RFID, omogoča spremljanje zgodovine proizvoda s časovno odvisnim zapisovanjem specifičnih parametrov, ki so določeni glede na vrsto proizvoda. To omogoča varnost in avtentič-nost. Danes na trgu ni več pomembno, da
kupcu ponudimo le storitev oziroma
proizvod, ampak je čedalje bolj pomembno tudi, kakšno vez vzpo- stavimo z njim. Ker
Čeprav je še mnogo podjetij in kupcev pod vplivom gospodarske krize, je embalažna industrija že pripravljena na nove izzive.
Pike Research je v letu 2010 pripravil poročilo, ki napoveduje, da se bo dohodek svetovne embalažne industrije povečal s 429 milijard dolarjev v letu 2009 na 530 milijard dolarjev do leta 2014, kar kaže stopnjo rasti, ki je hitrejša od rasti celotne svetovne ekonomije. Ta ekspanzija naj bi s seboj prinesla tudi veliko bolj previdno izbiro materialov, porabo energije, transporta in distribucije. Tako postaja vpliv na okolje ključni dejavnik embalaže prihodnosti, takoj za dizajnom.
Nina semolič
februar february 2011
Emb ALA žA 9 56
je embalaža običajno površinsko omejena, onemogoča kakovostno informiranje in oglaševanje, kar lahko rešimo s tehnologijo 2D kod, ki omogočajo zgoščeno kodiranje velike količine informacij. Takšna aktiv- na embalaža naj bi po napovedih podjetja Innova Database do leta 2013 predstavljala 6,4 milijarde dolarjev trga.
Ponovna uporaba in trajnost embalaže
K
o kupci opazijo izdelek in preberejo oznako, pride na vrsto tretji dejavnik, ponovna uporaba embalaže oziroma mo-žnost recikliranja. Vse več proizvajalcev se bo odločalo za okolju prijazno embalažo, saj so tudi kupci vedno bolj okoljsko osveščeni.
Vse več podjetji bo preučevalo vpliv izdelkov na okolje in kako onesnaževanje zmanjšati.
Packaging Digest je v svojem vsakoletnem poročilu razkril, da je v dveh tretjinah embalažnih podjetij postala trajnost eden najpomembnejših dejavnikov, kar so napo- vedali tudi strokovnjaki iz podjetja Landor.
61 odstotkov embalažnih podjetij je potrdilo,
da je to postala tudi prioriteta njihovih kup- cev. Podjetje Mittel, ki se ukvarja z raziskavo trga, je poudarilo, da se bodo podjetja vedno bolj osredotočala na okolju prijazno emba- lažo, v kombinaciji z edinstvenostjo, kot na primer žitne ploščice brez embalaže oziroma
pakiranje po več izdelkov skupaj. Packaging Digest je tudi razkril, da je že četrtina pod- jetji pripravila strategije za boljšo trajnost, in sicer na področju porabe energije (62 od- stotkov), recikliranja posameznih delov (54 odstotkov), oblikovanja embalaže (49 odstot- kov) in opustitev oziroma omejitev uporabe določenih materialov (43 odstotkov). Pike Research predvideva, da bo okolju prijazna embalaža skoraj podvojila prihodke v obdo- bju od 2009 do 2014, in sicer z 88 milijard na 170 milijard dolarjev.
Fleksibilna embalaža zmanjšuje stroške
V
elik trend bo v letu 2011 tudi uporaba fle- ksibilne embalaže. Pri Flexible Packaging Magazine so zapisali, da industrija fleksibilne embalaže predstavlja 18 odstotkov celotnega embalažnega trga, ta odstotek pa naj bi se v letu 2011 še povečal. Fleksibilna embalaža lahko igra pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju stro- škov. Raziskava Inštituta proizvajalcev strojev za izdelavo embalaže (Packaging Machinery Manufacturers Institute – PMMI) je pokazala, da že 41 odstotkov proizvajalcev zmanjšuje stroške s pomočjo lahke fleksibilne embalaže. Največji uporabnik take embalaže je in bo predvsem pre- hrambna industrija. Po podatkih PMMI bo kar 53 odstotkov podjetij povečalo uporabo fleksibilne embalaže.Unikatna embalaža in prilagojeno pakiranje
D
a bi izdelki ostali relevantni in primer- ljivi tudi v letu 2011, morajo potenci- alne kupce prepričati s svojonamenskostjo in izpostaviti predvsem tisto, v čemer so dobri oziroma boljši od ostalih ponudnikov, in to tudi ustrezno izražati preko emba- laže, so prepričani pri Landorju. Embalaža izdelka pa je prva stvar, ki jo kupec opazi.
Tako nam unikatna em-
balaža z izpostavljenimi prednostmi omogoča preusmeritev kupčeve pozornosti. S tako pri- lagojenim pakiranjem imajo podjetja mnogo možnosti, ki jih lahko izkoristijo za boljšo prodajo izdelka.
S
eveda pa ostajajo v ospredju ekonomski pomisleki, kot so nizki stroški. Podjetja delajo predvsem na vzpostavitvi trdnih odno- sov s strankami in zelo verjetno je, da bo tako ostalo tudi v letu 2011.Viri:
• http://landor.com/index.cfm?do=thinking.article&sto ryid=837&sct=6&s=6&a=40750&bhcp=1
• http://www.packagingdigest.com/article/512082-Pac- kaging_Trends_2011.php
• http://www.sunpack.com/blog/2010/12/top-packa- ging-trends-2011/
• http://news.thomasnet.com/IMT/archives/2010/12/
global-packaging-trends-for-2011.html
Za a li p r o ti
foto: Shutterstockfebruar february 2011
Emb ALA žA 10 56
Z
dajšnje plastične vrečke so iz polietilena, ki je okolju manj škodljiv kot prej uporabljen poli- vinilklorid, problematičen pa naj bi bil predvsem dolgotrajen razkroj, če je vrečka odvržena v na- ravo. V svetu vsako leto pogine več kot milijarda živali, ki vrečke zamenjajo za hrano ali pa se vanje zapletejo. Predvsem v azijskih in afriških deželah, kjer sta govedo in drobnica redek vir hrane za ljudi, zaužitje vrečk posredno ogroža tudi preživetje ljudi, zato ni presenetljivo, da so z uvedbo različnih omejitev v osredju prav države, kot so Indija, Bangladeš in Kitajska. Zakon o omejevanju oziroma obdavčitev so do danes sprejele skoraj vse afriške države, z 9. 1. 2011 tudi Kenija. V Evropi je prvo tako takso uvedla Danska, in sicer že davnega leta 1994, Irska leta 2002, davek z imenom PlastTax, ki ga plačajo po- rabniki plastične vrečke, pa so s 1. 1. 2011 uvedli tudi v Italiji. Na Irskem se je z uvedbo davka poraba zmanjšala za 90 odstotkov, kar zelo radi poudarjajo zagovorniki prepovedi. Velikokrat pa pozabijo omeniti, da se je po uvedbi takse pove- čala prodaja plastičnih vrečk za gospodinjske koše za smeti za 77 odstotkov (Plastics Europe, 2004). Avstralija je namesto prepovedi upora- be uvedla kampanjo za spodbujanje množične uporabe vračljivih plastičnih vrečk. V dveh letih jim je na ta način uspelo zmanjšati porabo za 20 odstotkov. V Franciji so pripravili projekt, pri katerem sodeluje 1.300 partnerjev skupaj s komunalnimi podjetji, postavili pa so 60.000zbirnih mest za odpadke. Posebna skrb je na- menjena osveščanju otrok o pomenu ločenega zbiranja odpadkov (Vacances Propres, 2007). V Nemčiji so že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovili »okoljsko patruljo«, ki denar- no kaznuje kršitelje.
P
lastična vrečka je, predvsem zaradi odme- tavanja v naravo, stigmatizirana. Pozablja pa se, da ustrezna in sodobna embalaža izdelek tudi ščiti ter podaljša njegov rok trajanja, kar posledično pomeni zmanjševanje odpadkov.Poraba celotne energije za plastično vrečko je četrtino manjša kot za papirnato, pri izdelavi pa- pirnatih se v zrak spusti 35 odstotkov več emisij.
Prav tako je vprašljiva biorazgradljiva embalaža.
Za biorazgradljive polimere so viri v glavnem rastlinskega izvora, predvsem poljščine in les.
Da bi zadostili sedanjim potrebam na trgu, bi morali poljščine gojiti na ogromnih površinah, kar bi posledično lahko ogrozilo proizvodnjo hrane. Prav tako pa se poraja strah, da ne bi s tem še spodbudili odmetavanja vrečk v okolje brez slabe vesti. Tako se kaže, da je odmetavanje vrečk v okolje predvsem etični in ne tehnološki problem. Po mnenju Eurocommerce (2003) je najboljša izbira plastična polietilenska vrečka za večkratno uporabo (ko se uporabi najmanj štirikrat).
m
nenja o predlogu Zakona o omejevanju upo- rabe nakupovalnih vrečk so različna, a večNina semolič
krive ali manj krive plastične vrečke
Za aLi PRoTi
ekologi brez meja so skupaj s poslancema državnega zbora, Lukom Jurijem in Tadejem slapnikom, javnost vzburkali s predlogom Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk. Z njim želijo doseči zmanjšanje pretirane porabe plastičnih vrečk in spodbuditi uporabo vrečk za večkratno uporabo.
ali gre za okoljsko premišljeno
dejanje, za populistično akcijo
ali za nekaj več? ali niso
uredbe o odpadkih in odpadni
embalaži dovolj jasne? ali
bo nov zakon imel več sreče
v življenju, v praksi? koga
prizadene? kaj se dogaja v
svetu s plastičnimi vrečkami
in zakaj države normativno
omejujejo uporabo plastičnih
vrečk? Je potrošnik naključno
ali zavestno spregledan?
Jož e C egl ar k ar el L ip ič d r. G re gor R ad on jič M ili ca M ako te r s re čko b uko ve c d r. a ndr ej k rž an
februar february 2011Emb ALA žA 11 56
je mnenj, ki predlogu nasprotujejo. Povabljenim v anketi smo postavili naslednja vprašanja.
1
. Ali ste za ali proti omejevanju uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk?2
. Zakaj? Opredelite okoljske in ekonom- ske razloge.3
. Ali imate še kakšen drug predlog za re- šitev problema, na katerega opozarjajo predlagatelji zakona?Več razlogov
govori proti zakonu
dr. andrej kržan, kemijski inštitut ljubljana:
Proti. Edino dobro je, da predlog odpira temati- ko, sicer pa je v celoti nesprejemljiv. Vsi ekonom- ski učinki so negativni: strošek za potrošnike in ogrožanje delovnih mest v proizvodnji. Pristop je ludističen, saj ljudem odteguje rezultate mo- derne tehnologije in jih vrača v zgodovino, na- mesto da bi poiskali sedanjemu času primerno rešitev. Okoljski učinki so negativni, če bodo potrošniki uporabljali alternativne netrajne vrečke. Dodatno je potrebno upoštevati, da so vrečke le majhen del embalaže ter da imajo PE-vrečke najmanjši okoljski odtis (razen trajne vrečke). Vrečke prispevajo k varnosti in zdravju, kar predlagatelji v celoti spregledajo. Kaj je z iz- vajanjem zakonov in uredb s področja ravnanja z odpadki (zmanjševanje nastajanja, zajem, ločevanje, recikliranje, energijska izraba)? Vse je opredeljeno, a se ne izvaja. Ugotoviti je potreb- no dejansko stanje (število vrečk, okoljski odtis alternativnih scenarijev) in sprejeti primerne ukrepe v soglasju s ključnimi udeleženci (proi- zvajalci, trgovci, potrošniki).
jože ceGlar, termoplasti-plama:
Sem absolutni nasprotnik novega predloga zakona o omejevanju nakupovalnih vrečk, ki predvsem enostransko predstavlja plastično vrečko kot neizmerno škodljivo okolju. Mojih argumentov proti zakonu je več. Obstoječo pro- blematiko obravnavata že dva zakona. Kolikor nam je poznano, vse države rešujejo te stvari z enim samim zakonom. Mi pa bi po zadnjem pre- dlogu radi uveljavili še tretji zakon, kar je tipično za totalno zbirokratizirane države.
Zakon je neživljenjski, neekonomski in neevrop- ski, saj predvideva v nekaterih segmentih doda- tni davek, ki je pri lažjih polietilenskih vrečkah celo 100-krat večji, kot je prodajna cena gotove embalaže.
Vsaka alternativna embalaža je neprimerno dražja in porabi več energetskih virov za proi- zvodnjo. Takšen zakon bi dodatno udaril po žepu potrošnika, posledično pa bi bilo kar nekaj sto ljudi brez delovnih mest.
Rešitev mora biti celostna: zbiranje, pravilno sortiranje, recikliranje, ponovna uporaba. Po večkratni uporabi pa sežiganje, saj le-to doka- zano ne škodi okolju, pa še kalorična vrednost je večja od kurilnega olja. Za vsa opravila že imamo obstoječo zakonodajo in regulativo, pa tudi institucije – če hočete. Začeti moramo torej z osveščanjem ljudi, da bodo odpadke pravilno odlagali in sortirali!
karel lipič,
zveza ekoloških gibanj slovenije:
Moj odgovor je proti.
Zakon o omejevanju ne bo rešil problema, ker je potrebno poskrbeti za vso embalažo, ki konča na odlagališču. Glede na razmerje med dano embala- žo na trgu in ločeno zbrano embalažo v ZEG ugo- tavljamo, da več kot 100.000 ton embalaže konča na odlagališču, gre za nekomunalno embalažo.
Družbe za ravnanje z odpadki cilje dosegajo na račun nekomunalne embalaže, kar daje navidezni občutek, da so naše družbe za embalažo uspešne.
V resnici so embalažnine za nekomunalno emba- lažo prenizke in ne pokrijejo stroškov ravnanja, zato jim je najceneje to odložiti.
Ekonomski razlog za negativni odgovor je v dej- stvu, da na odlagališču konča tudi druga emba- laža, ne le plastične vrečke, ki jih je treba omejiti v uporabi kot vse druge vrste embalaž. Socialni vidik – vsi potrošniki plačamo pri nakupu izdel- ka v ceni stroške ravnanja z embalažo – zakaj se potem ne poskrbi za vso embalažo?
Koliko plastenk, pločevink, trde plastike, folij, stiropora … konča na odlagališču? Povratne embalaže bi lahko bilo več, potrošništva pa brez sistema samo z omejevanjem vreč in spregledom celotnega problema ne bomo omejili. Gre za sicer všečno politično temo, a učinka brez celostnega pristopa ne bo.
Rešitev je ločiti cilje za komunalno in nekomunal- no embalažo in prenehati z linearnim razmišlja- njem, kajti večina se jih ukvarja s tem, kako bodo zbrali odpadke in jih odložili. Nujna je fleksibilna cena, ki bo motivirala k ločevanju in odločitvi za trajnostni življenjski stil. Veliko občin že ima učinkovite sisteme in vedo, kaj je njihova vloga, kajti gre za lokalno javno službo.
Zakon ni primeren za obravnavo
tajda pelicon,
Gospodarska zbornica slovenije:
Primerjava Slovenije z ostalimi državami EU na področju okoljskih dajatev za leto 2008 kaže, da proračunski prihodki iz naslova teh dajatev v Sloveniji predstavljajo 3 odstotke BDP oziroma 0,6 odstotkov več, kot je povprečje EU-27, kar nas uvršča na šesto mesto.
Predvidene nove davčne obremenitve so povsem nesprejemljive, saj so nesorazmerno visoke. V
primerjavi s prodajno ceno 2 evrov na kilogram (400 kosov) vrečk iz polietilena nalagajo okoljski prispevek do 200 evrov na kilogram (odvisno od teže oz. velikosti vrečke). Poleg tega je to bistve- no več, kot znašajo stroški ravnanja z odpadno embalažo (embalažnina), ki jo družbam za rav- nanje z odpadno embalažo zavezanci plačujejo že danes. Le-ta za prodajno plastično embalažo znaša 112 evrov na tono, kar je 0,112 evrov na kilogram.
februar february 2011
Emb ALA žA 12 56
Na osnovi obstoječe zakonodaje in po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca podjetja že plačujejo stroške ravnanja z odpadno embalažo, hkrati pa na podlagi uredbe o okoljski dajatvi plačujejo tudi okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, kar je prihodek proračuna. Uvedeni novi okoljski prispevek bi tako za podjetja predstavljal samo še novo obveznost in nove stroške. Pri tem pa prihodki iz tega naslova ne bi bili usmerjeni v spodbujanje sprememb obnašanja potrošnikov, v izboljšanje sistema zbiranja odpadne embalaže ali v spodbujanje predelave odpadne embalaže v slovenskem prostoru. V prvi vrsti bi bili usmer- jeni v ukrepe za »državljanke in državljane«.Izpostavljamo, da je odpadna embalaža drago- cena surovina, ki nadomešča uporabo naravnih virov, zato je treba njeno zbiranje in predelavo spodbuditi.
Da bi izboljšali učinkovitost ravnanja z odpadno embalažo, predlagamo, naj se oblikuje delovna skupina, ki bo pripravila osnutek Akcijskega načrta za ravnanje z odpadno embalažo.
Vključuje naj ukrepe za spodbujanje sprememb sedanjih potrošniških navad in naj bo sestavni del načrtov ravnanja z odpadki, katerih izdelavo zahteva okvirna direktiva o odpadkih 2008/98/
ES. Prepričani smo, da je nujno v pripravo tega načrta aktivno vključiti vse, v embalažno verigo vključena podjetja oziroma gospodarsko in druge reprezentativne zbornice, ki bi morale pri tem imeti zelo aktivno vlogo.
Gre za necelostni pogled na problem
dr. diana GreGor svetec,
naravoslovnotehniška fakulteta, univerza v ljubljani:
Sem proti zakonu zaradi necelostnega pogleda na okoljsko problematiko.
O plastičnih nakupovalnih vrečkah kroži veliko neresnic in jih spremlja negativno mnenje, ki pa ne temelji na dejstvih. Zato odločitve vedno ne temeljijo na strokovnosti, ampak se kopira- jo rešitve nekaterih držav. Koliko strokovnih analiz, temelječih na od kapitala neodvisno izvedenih raziskavah, je bilo preučenih s strani predlagatelja?
Za vse vrste nakupovalnih vrečk: plastične (poli- etilen, polipropilen), papirne, tekstilne (naravna vlakna, sintetična vlakna) in biorazgradljive je potrebno ovrednotiti vpliv na okolje glede na celotni življenjski cikel vrečke. Upoštevati je treba vidik proizvodnje, porabo energije, vode, kemičnih sredstev, transport, vidik recikliranja in razgradnje ter določiti ogljični odtis po enotni metodologiji in na podlagi primerjalne analize določiti obremenitve okolja.
Nakupovalna vrečka iz sintetičnih polimerov (polietilen, polipropilen) ima veliko prednosti:
je močna, vzdržljiva, lahka, poceni, predvsem pa nudi zaščito izdelka, saj ima zelo dobre barierne lastnosti, je varna in zdravju neškodljiva. Največja pomanjkljivost pa je njena dobra obstojnost in s tem obremenitev okolja, če se odlaga na smetišča.
Plastične vrečke, ki končajo na odlagališču, predstavljajo zelo majhen odstotek. V razvitih državah, kjer skrbijo za ločeno zbiranje in reci- kliranje plastike, predstavljajo plastične vrečke na smetiščih manj kot en odstotek.
Načela trajnostnega razvoja je treba upoštevati pri vseh izdelkih, vključno pri nakupovalnih vrečkah, in poskrbeti za njihovo ločeno zbiranje in recikliranje na celotnem območju Slovenije.
Še naprej je nujna uporaba vseh vrst materialov (plastika, papir, tekstil, biorazgradljivi materiali) za izdelavo nakupovalnih vrečk, vendar ob vpe- ljavi ekološkega dizajna in metodologije LCA pri načrtovanju nakupovalnih vrečk.
Papir bolj
problematičen kot vrečke
prof. dr. GreGor radonjič, ekonomsko-poslovna fakulteta maribor:
Z zakonom ali brez se stanje slovenskega okolja ne bo bistveno spremenilo. Po podatkih, ki jih imam, predstavljajo nakupovalne vrečke manj kot en odstotek komunalnih odpadkov. Tudi v naravi lahko opazimo odvrženih neprimerno več plastenk in pločevink kot vrečk. Kljub temu tovrstno regulativo podpiram, in to predvsem za- radi simbolnega pomena. Kot simbolno sporočilo podivjani potrošniški družbi.
Nedvomno je uporaba nakupovalnih vrečk pretirana in neracionalna. Prav v neracionalni rabi primarnih surovinskih virov vidim njihov največji problem. Na žalost v sodobni družbi lahko hitro najdemo veliko izdelkov, ki bi lahko bili zaradi enkratnosti uporabe in takojšnjega zavrženja upravičeno tarča podobnega zgražanja.
Tak primer so mobilni telefoni, ki postajajo pravi potrošniški izdelki.
Predlagatelje zakona pozivam, naj spremljajo šte- vilne primerjalne analize okoljskih življenjskih ciklov nakupovalnih vrečk, ki so bile objavljene v zadnjih letih. Ne vem, koliko predlagateljev je po stroki kemikov, toda vsak študent kemije ve, da je proizvodnja papirja po porabi surovin, vode in kemikalij izjemno intenzivna in zato okoljski profili papirnatih vrečk niso bistveno drugačni od npr. plastičnih. Ravnanje z odpadki, vključujoč biološko razgradljivost, je le ena faza v življenj- skem ciklu vrečke, slednja pa se bo manifestirala le ob primernih pogojih v kompostarnah. Tudi na problematiko nakupovalnih vrečk je treba gledati sistemsko in celovito. Pred očmi velike večine ljudi se namreč odigra le majhen del okoljske zgodbe o nakupovalnih vrečkah.
MoP ne pripravlja posebnega zakona
ministrstvo za okolje in prostor, služba za odnose z javnostmi:
Z vidika zakonodaje, ki ureja ravnanje z odpadki, sodijo odpadne plastične vrečke med odpadno embalažo, zato je treba z njimi ravnati na enak način kot z vso ostalo odpadno embalažo.
Zakonodaja zelo natančno predpisuje vse zahteve glede ravnanja tako z embalažo kot z odpadno embalažo. Več napora bo potrebno vložiti v ozave- ščanje najširše javnosti, tako s strani ministrstva kot tudi oseb, ki dajejo embalažo ali embalirano blago v promet, družb za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcev javne službe zbiranja ko- munalnih odpadkov. Potrebno je bolj dosledno izvajati sprejeto zakonodajo in poostriti nadzor.
Ministrstvo ne načrtuje priprave posebne zako- nodaje, ki bi urejala samo ravnanje z odpadnimi plastičnimi vrečkami. Plastične vrečke sodijo med embalažo, zato velja predpis, ki ureja rav- nanje z embalažo in odpadno embalažo.
milica makoter, makoter, d. o. o.:
Podjetje MAKOTER, d. o. o., nasprotuje Zakonu o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk podob- no kot drugi proizvajalci iz panoge. V ta namen delovna skupina na GZS pripravlja tudi skupno stališče in razlago, ki bo posredovana poslanskim skupinam. S tem stališčem in razlago se povsem strinjamo. Problematiko je sicer zelo težko ra- zložiti na kratko.
V želji za zmanjšanjem obremenitve okolja je s tem zakonom predvidena zelo visoka dodatna dajatev na servisne vrečke. Pri tem je najbolj na udaru plastična vrečka, čeprav ima v svojem ce- lotnem življenjskem ciklu najbolj ugodne okoljske kazalnike v primerjavi z vrečkami iz ostalih ma- terialov. V javnosti pa še zmeraj prevladuje zelo razširjena zmota, da je plastična vrečka iz PVC (polivinil klorid), ki je okoljsko problematičen material. Vrečke se že zdavnaj več ne proizvajajo iz PVC, ampak iz PE (polietilena).
Vrečke so na udaru, ker so vidne, v resnici pa ne povzročajo posebne okoljske škode. Dejansko
Vrečke so izpostavljene kot
simbol potrošništva, vendar
je treba dodati, da je problem
potrošništvo in ne vrečke. na
ta način je možno z navidezno
velikimi koraki v smeri varovanja
okolja in z napadanjem vrečk
nabirati popularnost.
februar february 2011
13 56 Emb ALA žA
predstavljajo okoljsko marginalen problem, praktično zanemarljiv v primerjavi z ostalimi okoljskimi problemi. V državah tretjega sveta, kjer so z njimi smetili vsepovsod, so seveda pred- stavljale izjemno težavo, vendar pri nas razmere niso takšne. Poleg tega se je v državah, ki so pre- povedale ali dodatno obdavčile plastične vrečke, zelo povečala poraba drugih vrst embalaže, saj je konec koncev stvari potrebno nekako spakirati za nošenje iz trgovine.
Vrečke so izpostavljene kot simbol potrošništva, vendar je treba dodati, da je problem potrošništvo in ne vrečke. Na ta način je možno z navidezno velikimi koraki v smeri varovanja okolja in z na- padanjem vrečk nabirati popularnost. Posebej je potrebno poudariti, da sta plastična vrečka in folija iz PE najbolj praktičen, higieničen in neo- porečen pakirni material, ki omogoča oskrbo z živili in drugimi potrebščinami.
Premalo se omenja, da so plastične vrečke mate- rial, ki ga je možno odlično reciklirati. Seveda je vrečke potrebno predhodno zbrati in pripraviti za reciklažo. Tudi z vidika energetske izrabe so odličen vir, ker se jih lahko sežiga v ustreznih napravah za pridobivanje toplotne energije, pri čemer so izkoristki zelo visoki.
Pri nas bi s tem zakonom dobili samo dodaten vir denarja za državo, skupna količina embalaže pa se ne bi zmanjšala. Najbolj pomembno pa je, da bi se s tem zelo povečal tudi pritisk na del go- spodarstva. Vprašljivo bi postalo določeno število delovnih mest, in to predvsem v območjih, kjer sta gospodarska situacija in nezaposlenost že zdaj resen problem. Tudi podjetje MAKOTER, d. o. o., se nahaja v takem območju.
Vrečke bi bile obremenjene kar štirikrat
srečko bukovec, mercator, d. d.:
Trgovske družbe, združene v TZS, so v preteklih letih samoiniciativno, prostovoljno in proaktivno že sprejemale ukrepe za zmanjševanje uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk in vlagale znatna sredstva v ozaveščanje potrošnikov, zato niso na- klonjene politično-administrativnim ukrepom v smeri omejevanja in prepovedovanja. Tudi Mercator ne podpira predloga zakona v predla- gani obliki.
V Sloveniji imamo delujoč sistem zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo, vključno s pla- stičnimi vrečkami. Problem prekomerne porabe in neprimernega odlaganja vrečk je predvsem problem ozaveščenosti porabnikov. Za to, da bi spremenili navade ljudi, ki neprimerno porabljajo in uporabljajo plastične vrečke, predvsem pa jih neprimerno odmetavajo v okolje, je nesmiselno povzročiti velike in nepredvidljive neposredne in
posredne stroške v celotnem procesu proizvodnje in prodaje. Zaradi tega je vprašljiv namen takega zakona, kot je predlagan.
V procesu prodaje ni ustreznega nadomestila za t. i. servisne vrečke, ki se uporabljajo na oddelkih prodaje sadja in zelenjave, na delikatesi, v me- snicah, na tik-tak blagajnah, za prodajo drobnih potrošnih artiklov ipd. Zavijanje izdelkov v papir in podobno je neustrezen predlog posebej z vidika okoljskih obremenitev, saj papir in papirne vrečke zaradi tehnologije izdelave in nizke uporabnosti bolj obremenjujejo okolje. Podobno je z vrečkami, izdelanimi iz različnih vrst tekstila, npr. bom- bažnimi (pesticidi za bombaž, monopolni trg bombaža, poraba detergentov za pranje ipd.), ali z vrečkami iz biorazgradljivih materialov, ki zaradi porasta porabe surovin zanje dražijo hrano, ipd.
V Mercatorju smo z lastnimi aktivnostmi (brez- plačno smo doslej razdelili 1,4 milijona nosilnih vreč za večkratno uporabo iz reciklirane plastike in tako za več kot 20 odstotkov zmanjšali porabo novih nosilnih vrečk, prav tako smo za več kot 20 odstotkov zmanjšali porabo ločevalnih vrečk na blagajni) pomembno prispevali tako k oza- veščanju ljudi kot k zmanjševanju porabe vrečk.
Istočasno smo izvajali ukrepe za zmanjševanje dimenzij vrečk, njihove teže, izdelave teh vrečk iz reciklirane plastike itd., ki so maso porabljenih vrečk močno zmanjšali.
Po novem zakonu, če bi bil sprejet, bi bile vrečke finančno obremenjene štirikrat: DDV, okoljske dajatve, okoljski prispevek, poleg tega, da že sedaj zavezanci, ki te izdelke dajejo na trg, plačujejo embalažnino, s katero v okviru shem za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljajo financiranje celovitega ravnanja s temi vrečkami, vključno z njihovo predelavo. Poleg tega bi po novem postale nakupovalne vrečke (iz vseh materialov!) pred- met posebne obravnave med izdelki in praksami, mnogo bolj obremenjujočimi za okolje.
pika breskvar, spar slovenija:
V strokovnih krogih mnenje glede uporabe naku- povalnih vrečk ni enotno. Vsekakor bomo na tem področju delovali v skladu s sprejeto zakonodajo.
Druga vprašanja pa so teme, s katerimi se ukvar- jajo predlagatelj zakona in strokovnjaki, ki imajo tudi odgovore nanje.
FOr Or AgAinst
Guilty or Not So Guilty
Plastic Bags
T
ogether with National Assembly Deputies Luka Jurij and Tadej Slapnik, Ecologists without Borders have stirred up public opinion with their motion to curb the use of plastic bags. The proposed Act is aimed at reducing the excessive use of plastic bags and at facilitating the use of reusable bags.Is this an environmentally responsible action, a popular campaign or something more? Are the decrees regarding waste and packaging waste not clear enough? Will the new Act achieve more suc- cess during its lifespan and in being implemented in practice? Who does it concern? What is happening with plastic bags in the world and why are coun- tries limiting the use of plastic bags? Is overlooking the consumer a conscious or a coincidental fact?
P
articularly due to its being discarded in nature, the plastic bag is stigmatised. We are, however, forgetting that appropriate and modern packaging protects the product and prolongs its useful life, which consequently means less waste. The total energy consumption for manufacturing a plastic bag is a quarter lower than that needed for a paper bag. In paper bag manufacturing, 35 percent more emissions are generated. Biodegradable packaging is also a questionable matter. The main sources for biodegradable polymers are of plant origin, mostly field crops and wood. In order to meet the current market demands, field crops must be produced on huge surfaces, which could consequently endanger food production. There is also the fear that this might additionally increase the discarding of bags into the environment without any feeling of guilt accompany- ing it. It therefore seems that discarding bags into the environment is more of an ethical rather than a technological problem. Eurocommerce (2003) be- lieves the best choice to be the reusable polyethylene bag (if reused at least four times).predelovalci plastike prijavili italijansko vlado
evropsko združenje predelovalcev plastike je prijavilo italijansko vlado evropski komisiji zaradi prepovedi polietilenskih vrečk. Vlada naj bi kršila evropski pravni red. Prijava med drugim temelji tudi na raziskavah francoske agencije za varstvo
okolja in atomsko energijo. agencija je namreč ugotovila, da biorazgradljive vrečke v primeri s klasičnimi polietilenskimi nimajo nobene prednosti,
kar zadeva vplive na okolje.
S k up in a M ot vo z
foto: Shutterstockm ag. a nt on L ak ne r
februar february 2011
Emb ALA žA 14 56
v letu 2007 je motvoz proizvodnjo folij preselil iz Grosuplja v volčjo drago, v ultrapac. kaj ste s tem dosegli?
Združili smo program folija – vrečke in s tem povečali tržni delež Ultrapaca na slovenskem trgu, v državah EU pa smo povečali prodajo na 50 odstotkov skupne realizacije. Lani je ta znašala okrog 24,5 mio evrov. Sicer pa je večinski lastnik Motvoz, d. d., Grosuplje. Na grosupeljski lokaciji sta ostali proizvodnja veziv in regeneracija.
dosegli ste več sinergijskih učinkov?
Da. Boljša je izkoriščenost strojne opreme, dopolnili smo proizvodne programe, zmanj- šali transportne stroške in optimirali število delovnih mest. Manj je odpadkov, saj smo racionalneje razporedili naročila po strojih, boljša in cenejša je nabava. Racionalneje lahko tržimo, a tudi naša tržna pozicija je močnejša.
Poleg tega smo izboljšali tehnološke postopke in kakovost izdelkov.
je dobil motvoz drugačno vlogo na trgu?
Motvoz, d. d., se prvenstveno ukvarja z razvo- jem distribucijske mreže za celotno skupino
podjetij, razvijanjem blagovnih znamk, upravljanjem lastnih podjetij ter razvojem trgovskega programa, ki je kompatibilen z ostalimi programi. Naš cilj je specializirati se za prodajo embalaže in programa za kme- tijstvo in vrtni program. Kot skupina smo se intenzivno začeli usmerjati v storitveno organizirano podjetje z močno proizvodno komponento, ki se odlično dopolnjuje z izdel- ki, narejenimi pri kooperantih doma in tudi v tujini. Proizvodni program dopolnjujemo s prodajnim, ki omogoča večjo dobičkonosnost in je v lastni proizvodnji ni mogoče vedno doseči. Kupcu kot skupina lahko ponudimo celoten program (proizvodni in trgovski), ga s tem zadržimo in motiviramo za še boljše in uspešnejše sodelovanje.
s katerimi proizvodi in programi ste najbolj uspeli odgovoriti na nihanja na trgu in na posledice krize?
Proizvodni program Ultrapaca je usmerjen v živilsko industrijo in nosilne trgovinske vreč- ke, zato problemov avtomobilske in gradbene industrije nismo občutili v taki meri kot drugi.
Vlagali smo v razvoj programa avtomatskih folij.
Grosupeljski Motvoz in Ultrapac iz Volčje drage sta se leta 2007 odločila za poslovno potezo, ki naj bi dala sinergijske učinke.
V novi skupini dela zdaj 200 delavcev, krovna družba Motvoz pa se ukvarja predvsem z vodenjem naložb in trgovino na debelo. V podjetju Motvoz Plast v Grosupljem so ohranili proizvodnjo veziv in predelavo odpadne embalaže, Ultrapac je specializiran za proizvodnjo fleksibilne embalaže, z lastnimi distribucijskimi podjetji pa Motvoz na Hrvaškem, v srbiji, na Češkem in Poljskem lahko do kupca stopijo v vlogi proizvajalca in trgovca. Čeprav je embalažni trg prepoln konkurence, inovacije pri materialih pa vse popolnejše, premišljena poslovna strategija daje rezultate. odgovarjal je mag. anton Lakner, predsednik upravnega odbora v Motvozu in Ultrapacu.
jože volfand
skUPina MoTVoZ
Na tuje trge z lastnimi
distribucijskimi podjetji
foto: Rok Tržan
m ag. a nt on L ak ne r
Motvoz group taborska 34 1290 grosuplje Slovenija
tel.: + 386 (0) 1 78 88 100 fax: + 386 (0) 1 78 88 156 e-mail: info@motvoz.si internet: http://www.motvoz.si
Motvoz d.d., Grosuplje Ultrapac d.d., Volcˇja Draga Motvoz plast d.o.o., Grosuplje Motvoz zaGreb d.o.o.
MotVoz oDžaci d.o.o.
Motvoz czech s.r.o.
MotVoz PolanD sp.z.o.o.
Ustvarjamo prihodnost.
Promocija februar february 2011
Emb ALA žA 15 56
kaj kaže povpraševanje na začetku leta 2011 in kakšna so poslovna pričakovanja – bo rast?
Zaradi drastičnega dviga cen osnovnih suro- vin ne pričakujemo rasti. Prodaja bo ostala na istem nivoju.
kje ste lani bolj občutili krizo – na domačem ali tujem trgu?
Na domačem trgu.
kako se odpirajo vrata na trgih eu glede na vaše izvozne načrte?
Imamo že ustaljene evropske trge. Za našo večjo prepoznavnost pa si prizadevamo s po- večanimi aktivnostmi na sejmih in z osebnimi obiski potencialnih kupcev.
ali v povpraševanju opažate premik k ekolo- ški embalaži, prijaznejšim, biorazgradljivim vrečkam?
Ja, vendar ne v obliki biorazgradljivih mate- rialov, ampak v povpraševanju po izdelkih, izdelanih iz regenerata, posebno PCR.
v sloveniji je dana pobuda za sprejem zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, kar naj bi dosegli s posebnim prispevkom za posamezne kategorije vrečk. kaj bi to pome- nilo za ultrapac?
V Ultrapacu upamo, da bomo v Sloveniji dovolj
razsodni in takega prispevka, kot je predla- gan, ne bo. Če pogledamo napredne evropske države, vidimo, da je potrebno delati na večji osveščenosti ljudi za zbiranje odpadnih surovin in s ponovno reciklažo zmanjšati obremenitev prostora, v kateremživimo. V primeru spreje- tja takega prispevka pa bi to pomenilo padec prodaje, saj nakupovalne vrečke v našem pro- gramu na domačem trgu predstavljajo v skupni prodaji okrog 11 odstotkov.
katere bistvene prednosti ste dosegli z vsto- pom ultrapaca v skupino motvoz Group in s preselitvijo proizvodnje iz Grosupljega?
Nove kupce in nove trge.
kateri programi so v ospredju in katere pred- nosti ste uspeli uveljaviti na trgu?
Program avtomatskih folij z večjo dodano vrednostjo. Že nekaj let je, kar ste napovedali specializacijo v proizvodnem programu, razvoj alternativnih proizvodov na bazi tiska z upora- bo večslojnih materialov in racionalizacijo pri uporabi materialov.
novosti?
Osvojena je proizvodnja folije za pakiranje Mozzarelle in BIO razgradljivih folij za paki- ranje BIO prehrambnih izdelkov. Oba izdelka sta že testirana na trgu in sta pokazala dobro kvaliteto. V bodoče računamo na pospešeno rast prodaje teh artiklov.
kakšni so trendi v panogi na globalnem trgu?
Glede na različne zakonodaje po državah EU so trendi različni. Podobno kot pri nas se tudi v drugih državah pojavljajo predlogi novih dajatev na nosilne vrečke. Upamo na rešitve, razumne tudi za nas.
paradni konj med vašimi proizvodi je bila visokokvalitetna potiskana nosilna vrečka. se razmere na trgu spreminjajo?
To je še vedno, saj v kolikor izdelki niso vrhun- ske kvalitete, te ni. Še zmeraj poudarjam, da imamo vrhunsko ekipo za tisk.
kaj se dogaja s cenami surovin?
Drastično naraščajo in ni znakov, da bo drugače.
načrtujete nove naložbe?
Glede na razmere na trgu (gospodarska kriza, dajatve na vrečke) in glede na posodobitev strojne opreme v letu 2010 (nakup tiskarske- ga stroja) v Ultrapacu zaenkrat ne načrtujemo kakšnih večjih naložb, razen posodabljanja že obstoječe strojne opreme. Kar se tiče skupine, pa načrtujemo nadaljnjo internacionalizacijo poslovanja. V roku dveh let imamo cilj ustano- viti lastno firmo na t. i. »plavi coni«. Do sedaj imamo svoje firme že na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem in Poljskem. V letu 2011 bomo po- stavili svoje firme v Romuniji in Makedoniji, v naslednjem letu pa pridejo na vrsto še Kosovo, Bolgarija in Albanija.
