Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Maj / May 2010 embalaža okolje logistika
packaging environment logistics
N a trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta
Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors S tudents from All Over the World
50
Izbiramo NAJBOLJ
ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!
foto: Shutterstock
SREDA, 19. maj
Uvodni nagovori
dr. Marta Svoljšak, predsednica program- skega sveta simpozija
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za okolje in prostor
Uvodne strokovne razprave mag. Katja Buda,
Ministrstvo za okolje in prostor:
Doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Brigita Šarc, Agencija RS za okolje:
Življenjski cikel nevarnega odpadka – od povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut:
Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekun- darna surovina?
Primeri praks Emil Šehič, ZEOS:
Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ter problemi reciklaže
Franci Lenart, Karbon:
Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji in nevarni odpadki
Peter Schwarzbartl, Dinos:
Predelava odpadnih vozil v novem predelo- valnem centru za kovine
Primeri praks
Milka Leskošek, Simbio:
Izkušnje in problematika pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru RCERO Celje
Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis:
Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevar- nimi odpadki iz gospodinjstev
Razprava in zaključek
ČETRTEK, 20. maj
Uvodni nagovor
Direktorat EU za okolje:
Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi – daleč in blizu do ciljev
Strokovne razprave
Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije:
Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidika nevarnih odpadkov in priprava poročil o kemijski varnosti
Davorin Poherc, Kemofarmacija:
Odpadki iz zdravstvene dejavnosti – izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in nova shema
»Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«
Sodelujejo:
MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje in prostor
Strokovna razprava
Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik, Lekarniška zbornica Slovenije:
Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj kaže praksa
Primeri praks
Andrej Sotelšek, Slopak:
Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinj- stev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj:
Proizvodnja, predelava, skladiščenje in pre- vozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih (NIMBY in NIMET efekt)
Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis:
Sanacija gudronske jame v Pesnici (problem gudronskih jam v okolici Maribora)
Primeri praks
Karl Steinlechner, Saubermacher Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija:
Vidiki snovne in termične predelave na področju nevarnih odpadkov
Drago Mir, Saubermacher
Slovenija; Srečo Pavlin, Ekologija:
Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren za okolje?
Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50.
številki revije EOL
Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s področja embalaže, okolja in logistike!
Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.
Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.
Glavna sponzorja: Sponzorji:
7. okoljski simpozij
( Ne ) varno ravnanje
z nevarnimi odpadki v Sloveniji
pRoGRAm simpozijA:
Celje, Celjski sejem
(sočasno z Eko sejmom) Soorganizatorja:
Mestna občina Celje in Fit media d.o.o., v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor
sreda, 19. maj,
četrtek, 20. maj 2010
Promocija
U vo d n ik
maj may 2010EOL 3 5 0 Uvodnik Editorial
Jože volfand
glavni urednik editor
foto PM
Minister Žarnić Says Nothing
F
or our last, pre-anniversary issue of the EOL magazine, we began making arrangements with the Public Relations Office at the Ministry of the Environment and Spatial Planning for an interview with Rok Žarnić, the new Environment Minister. They told us that it was too soon and we naturally accepted their explanation. It would be even better, we thought, to publish the inter- view in the 50th anniversary issue. It has been ten years now since we first started publishing Embalaža (Packaging), which was what the magazine was once called. Well, in the past two months, certain events took place in agreement with the Minister's office and the Public Relations Office, but nothing really happened. Not even within the legal deadline when the Minister was supposed to reply to our questions. So we are pub- lishing the questions in this issue and expecting to receive the answers.I
t seems obvious to expect some comment on the Minister’s clumsy, perhaps even irresponsible reaction or whatever you wish to call it. It was probably not just indifferent bewilderment in the face of the public. The public legitimately expects ministers to be strong and responsible, if they decide to be ministers. Especially if the ministry in question is the Ministry of the Environment, which – much like the environment itself – is in need of a strong and fresh breath of air (or, bet- ter yet, a gale) from both from politicians and managers.I
n the anniversary issue, we have published some of our readers’ and partners’ opinions and given a special focus to over 250 advertisers, who have accepted EOL as a medium for market- ing messages. This provided the magazine with support and gave us courage. Courage to carry on, of course.D
o not miss this: we have signed a co-produc- tion agreement with TV Slovenia for filming environmental shows. And finally: we will see you in Celje at the 7th environmental symposium (Un) safe Handling of Hazardous Waste in Slovenia.We will drink a toast to our 50th issue then.
Minister Žarnić pa nič
Ž
e za prejšnjo, še ne jubilejno številko revije EOL smo se začeli dogovarjati s službo za odnose z javnostmi na Ministrstvu za okolje in prostor za intervju z novim okoljskim mi- nistrom Rokom Žarnićem. Seveda smo spre- jeli obrazložitev, da je prehitro. Pa še bolje je, smo razmišljali, če bo minister v jubilejni, 50.številki. Kajti prav zdaj je deset let, kar smo začeli izdajati revijo Embalaža. Takšno je bilo namreč najprej ime revije. No, v dveh mesecih se je v dogovoru s kabinetom ministra in služ- bo za odnose z javnostmi marsikaj dogajalo, a nič zgodilo. Tudi v zakonitem roku ne, ko bi minister moral odgovoriti na vprašanja. Zato jih v tej številki objavljamo in pričakujemo odgovore.
S
korajda samoumeven bi bil komentar o tej ministrovi nerodnosti ali neodgovor- nosti. Ali kar koli je že to. Saj brezbrižna zbe- ganost pred javnostjo najbrž ni. Toda javnost upravičeno pričakuje polnokrvne ministre, če se že odločijo, da so ministri. Še posebej, če gre za okoljsko ministrstvo in okolje, ki potre- buje močnejše politične in menedžerske sape.Če ne že kar veter.
V
jubilejni reviji smo objavili nekaj mnenj bralcev, partnerjev. Posebej smo prijazno pozorni do več kot 250 oglaševalcev, ki so EOL sprejeli kot medij za tržna sporočila. In tako reviji polnili pljuča, nam pa dajali pogum. Za naprej, seveda.N
e prezrite. Podpisali smo koprodukcij- sko pogodbo s TV Slovenijo o snemanju okoljskih oddaj. Sicer pa, dobimo se v Celju, na VII. okoljskem simpoziju (Ne)varno rav- nanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Takrat tudi nazdravimo petdeseti številki.SREDA, 19. maj
Uvodni nagovori
dr. Marta Svoljšak, predsednica program- skega sveta simpozija
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za okolje in prostor
Uvodne strokovne razprave mag. Katja Buda,
Ministrstvo za okolje in prostor:
Doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Brigita Šarc, Agencija RS za okolje:
Življenjski cikel nevarnega odpadka – od povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut:
Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekun- darna surovina?
Primeri praks Emil Šehič, ZEOS:
Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ter problemi reciklaže
Franci Lenart, Karbon:
Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji in nevarni odpadki
Peter Schwarzbartl, Dinos:
Predelava odpadnih vozil v novem predelo- valnem centru za kovine
Primeri praks
Milka Leskošek, Simbio:
Izkušnje in problematika pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru RCERO Celje
Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis:
Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevar- nimi odpadki iz gospodinjstev
Razprava in zaključek
ČETRTEK, 20. maj
Uvodni nagovor
Direktorat EU za okolje:
Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi – daleč in blizu do ciljev
Strokovne razprave
Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije:
Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidika nevarnih odpadkov in priprava poročil o kemijski varnosti
Davorin Poherc, Kemofarmacija:
Odpadki iz zdravstvene dejavnosti – izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in nova shema
»Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«
Sodelujejo:
MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje in prostor
Strokovna razprava
Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik, Lekarniška zbornica Slovenije:
Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj kaže praksa
Primeri praks
Andrej Sotelšek, Slopak:
Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinj- stev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj:
Proizvodnja, predelava, skladiščenje in pre- vozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih (NIMBY in NIMET efekt)
Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis:
Sanacija gudronske jame v Pesnici (problem gudronskih jam v okolici Maribora)
Primeri praks
Karl Steinlechner, Saubermacher Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija:
Vidiki snovne in termične predelave na področju nevarnih odpadkov
Drago Mir, Saubermacher
Slovenija; Srečo Pavlin, Ekologija:
Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren za okolje?
Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50.
številki revije EOL
Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s področja embalaže, okolja in logistike!
Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.
Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.
Glavna sponzorja: Sponzorji:
7. okoljski simpozij
( Ne ) varno ravnanje
z nevarnimi odpadki v Sloveniji
pRoGRAm simpozijA:
Celje, Celjski sejem
(sočasno z Eko sejmom) Soorganizatorja:
Mestna občina Celje in Fit media d.o.o., v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor
sreda, 19. maj,
četrtek, 20. maj 2010
maj may 2010
EOL 4 5 0
Revija EoL izhaja deset let.
Petdeset številk. več kot dva tisoč strani. Premalo, seveda.
A dovolj, da nekaterim bralcem postavimo tri vprašanja:
1
. Ob katerih treh temah iz revije EOL ste se zamislili in zakaj?2
. Revija je tematsko razdeljena na tri področja: embalaža, okolje, logistika.Kateri problem z vsakega navedenega področja je po vašem mnenju prednostna novinarska tema za revijo?
3
. Česa v reviji ni, pa bi moralo biti (ru- brike, problematika)?Marko Notar,
TE-TOL Ljubljana:
1
. Praktično v vsakem izvodu revije EOL najdem prispevek, ki me tako ali drugače preseneti. Ogromno je predstavljenega znanja in zanimivih aplikativno demonstracijskih projektov, ki se uravnoteženo pojavljajo na vseh obravnavanih področjih revije. Te pro- jekte in ideje spremljam. Nemalo je takšnih, za katere lahko suvereno trdim, da so obtičali v predalih zaradi administrativnih ovir in ne- prožnosti državnih organov …in to sporočilo ni dobro.2
. Sam sicer težko sodim, kakšna bi mo- rala biti prednostna novinarska tema v prihodnje na področju logistike, saj je to po- dročje, ki ga ne poznam. Vsekakor pa lahko to nakažem za področje embalaže in okolja. Na področju embalaže bo treba poleg specifičnih problemov, ki se pojavljajo v Sloveniji, pozor- nost usmeriti v dogajanje tudi na globalnem nivoju. Razkorak med realnim stanjem in za- stavljenimi cilji krovne EU direktive o odpad- kih je čedalje večji. Nizka cena električne ener- gije, nizke cene osnovnih surovin in svetovni ekonomski krč so dejstva, ki niso naklonjena recikliranju. Na področju okolja bomo po moji skromni oceni v tem letu v Sloveniji temeljito obravnavali širše področje ravnanja z odpad- ki in posvetili pozornost projektom varstva zraka. Na področju finančnih vzvodov in gonil pa je nujno treba odkrito spregovoriti o neučinkovitosti črpanja kohezijskih sredstev in posledično o nerealizaciji Operativnegaprograma razvoja okoljske in prometne infra- strukture v Sloveniji za obdobje 2007-2013.
3
. Sam osebno bi si želel, da bi v prihodnje v reviji postopoma pričeli obravnavati tudi področje informacijskih tehnologij v povezavi z varstvom okolja.Jani Bavčer,
Arsenal:
1
. Če razmišljam o embalaži nasploh, EOL odpira mnoga pereča vprašanja. Najbolj vznemirljiva se mi zdi tematika, ki govori o pretresih na trgu embalaže in kako se ti odra- žajo pri nas. Druga tematika, ki se mi zdi zelo aktualna, je tista o pomembnosti blagovnih znamk – brendov. Brendi vladajo svetu – in kakšen del torte si bomo pri tem odrezali mi?Tretja tema pa je – embalaža in okolje.
2
. Mislim, da je odgovor zajet že v prej- šnjem vprašanju, saj je vse med seboj zelo povezano.3
. Pogrešam kritične komentarje na odloči- tve naših podjetij glede trženja, brendinga in embaliranja, saj tudi pri nas ni vse zlato, kar se sveti, in čisto vsaka »novotarija«, ki se jo naša podjetja izmislijo, res ni vse hvale vre- dna. Reviji EOL gredo glede njene usmeritve vse pohvale. Lahko bi bila malce bolj sodobno oblikovana. Sedaj mi izgleda bolj kot neka- kšen strokovni bilten.Barbara Benčina,
Mollier:
1
. Vsake nove številke se zelo razveselim. Z našim posebnim načinom internega obve- ščanja sodelavcev (lepljenja tixov z opomniki tistim, ki naj bi bili obveščeni o napisani temi) ugotavljam, da je raznobarvnih listkov never- jetno veliko. To pomeni, da je revija izjemno poučna in uporabna za našo dejavnost, naš strokovni napredek, okoljsko razgledanost, naša razmišljanja, poznavanje trendov.T
ežko bi izpostavila kakšno od tem, veliko pa mi pomenijo na kratko zbrane infor- macije o novostih / trendih, ki mi omogočajo, da sem ves čas na tekočem na tem področju.Prav tako rubrike aktualno, da preveriš svoje poti in usmeritve v primerjavi z izkušnjami drugih.
M ar ko n ot ar B ar ba ra B en či na Ja ni B av če r
50
Zapisali so ob petdeseti številki
v ilm a Fe ce Ja nj a Le ba n d uš an M ar c
foto: arhiv Fit mediefoto: osebni arhivfoto: osebni arhivfoto: osebni arhivfoto: arhiv Fit mediefoto: osebni arhiv
maj may 2010
EOL 5 5 0
2
. Po pomembnosti za naše podjetje in mene osebno je vrstni red sledeč: okolje, embalaža, logistika.Vilma Fece,
Gorenje:
1
. Slovenski sistem z embalažo je boljši?Sistem zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji po moji oceni ni uspešen, saj so fi- nančne obremenitve za zavezance velike in niso v sorazmerju z zbranimi in predelanimi količinami. Tudi "spori" med družbami niso jamstvo za uspeh delovanja sistemov. Osebno podpiram sistem kavcij, saj so na primer na Hrvaškem resnično očistili naravo tovrstne embalaže. Doslej le ena bančna garancija - ravnanje s komunalnimi odpadki je v tem tre- nutku področje, ki je najmanj dobro urejeno, pravzaprav sploh ni strategije. Odlaganje od- padkov je zgodba, za katero ne vidim rešitve v bližnji prihodnosti. Ravno bančne garancije bodo pokazale, da občine ne bodo, brez dviga cen ravnanja z odpadki, izpolnile tako zahtev- ne obveze. Novi premazi za sončne sprejemni- ke - pohvalno, da slovenska industrija lahko predstavi okoljske inovacije.
2
. Embalaža - manjka kritična ocena ravna- nja z odpadno embalažo.Okolje - neskladje okoljske zakonodaje.
Logistika - vpliv prometa na emisije toplogre- dnih plinov.
3
. Odnos mladine do okoljskih problemov, njihove sugestije.Janja Leban,
GZS:
N
ajveč pozornosti namenjam vsebinam s področja embalaže in okolja, še posebej so mi všeč kratke informacije, novosti in zani- mivosti s tega področja. Z zanimanjem prebe- rem tudi kritična mnenja, različne poglede in dileme, ki se pojavljajo pri reševanju okoljskih vprašanj. S primeri dobrih praks, pozitivnihpristopov, ki nakazujejo možnosti in poti k preprečevanju onesnaževanja okolja, učin- kovitejše rabe surovin, zaokroževanja proi- zvodnih in snovnih (odpadnih) tokov, lahko revija spodbudi k ozaveščanju in prepoznava- nju okolja kot izziv in poslovna priložnost. S pozitivnimi primeri naj revija nadaljuje tudi v bodoče, predlagam pa, da se tudi podro- čje logistike nekoliko bolj "zeleno" obarva.
Pripravljavcem revije čestitam za dosedanje delo in želim veliko uspehov pri ustvarjanju revije še naprej!
Mag. Dušan Marc,
Papir servis d.o.o.:
1
. Ugotovitve Računskega sodišča na po- dročju ravnanja z odpadki:»Računsko sodišče RS se je z objavo ugotovitev glede stanja na področju ravnanja z odpadki, vključno z ravnanjem z odpadno embalažo, ter s predlogom ukrepov, zavezujočih za po- samezne subjekte v verigi, postavilo v vlogo
»supernadzornika«, ki poskuša kolo zgodovi- ne pridruževanja Slovenije v EU na področju ravnanja z odpadki zakrpati na vseh tistih poškodovanih mestih, kjer danes zrak uhaja zaradi takratnega hitenja po ne najboljših poteh.«
»Začaran krog« delovanja nacionalnih siste- mov ravnanja z odpadno embalažo:
»Čeprav je država s postavitvijo pravnih podlag za delovanje več družb za ravnanje z odpadno embalažo sicer upoštevala temeljna načela prostega delovanja gospodarskega trga, se je v zadnjih dveh-treh letih jasno pokazalo, da ob doslednem upoštevanju »pravil iger« s strani vseh družb majhnost slovenskega trga pač ne more vsem zagotavljati dobrega poslo- vanja. Svetovni padci cen surovin še dodatno pripomorejo k temu, da materiali zgubljajo na vrednosti in s tem posledično silijo družbe k zniževanju stroškov, ki praviloma vodijo k slabši kakovosti storitev.«
Uvedba kavcijskega sistema na področju rav- nanja z odpadno embalažo:
»Pri nadgradnji nacionalnega sistema ravna- nja z odpadno embalažo podpiram tiste ukre- pe in aktivnosti, ki temeljijo na dosedanjih izkušnjah delovanja sistema ter upoštevajo posebnosti slovenskega prostora, zlasti več- letne tradicije ločenega zbiranja odpadkov ter majhnosti gospodarskega trga in njegove povezanosti s svetovnimi trgi.«
2
. Embalaža: »Primeri dobre prakse na po- dročju izdelave embalaže z vidika zmanj- ševanja količin embalažnega materiala in uporabe okolju prijaznejših materialov.«Oglaševalci in partnerji v desetih
letih
M
orda ne veste. Vse doslej so za izda- janje specializirane strokovne revi- je večinoma poskrbeli oglasi. Brez lažne skromnosti, to ni čisto od muh. Revija Embalaža&Okolje&Logistika v desetih letih, kljub nekaterim obljubam kajpak, na primer ni našla razumevanja za stalno finančno so- udeležbo ali partnerstvo na Ministrstvu za okolje in prostor. Ve se, kako močne so želje z vseh strani, z vladne še posebej, kako se naj več okoljsko izobražuje, ozavešča in infor- mira. Celo obveznosti so bile sprejete in EU je nanje opozarjala. In še opozarja. Toda pri reviji EOL smo kmalu spoznali, do kam seže populistična retorika s praznimi obljubami vred. O brezbrižnosti ne bi. No, revija EOL se je s programsko in uredniško vsebino, pa tudi z dokazanim strokovnim pristopom v pisanju, ki vedno kaže še na primere dobre okoljske prakse, prijavila tudi na nekatere javne razpi- se za sofinanciranje. Nič. Pri enem razpisu so se reviji vrata zaprla že zato, ker je brezplačna.A za deset let izhajanja je že teh nekaj dejstev o sofinanciranju okoljskega ozaveščanja dovolj.
Gre zgolj za ilustracijo. Tako pač je.
P
etdeset jih je, več kot dva tisoč strani. In če se zapiše samo to, da želijo EOL mnogi študenti kot strokovno študijsko gradivo, ni treba še kaj dodajati.O
, pač. Kdo pa je bil ves čas z revijo EOL?Mnogi. Povsem na začetku so jo močno podprli v Valkartonu. Nato pa v desetih letih okrog 250 oglaševalcev. Tako je lahko revija živela in preživela. Tudi s partnerskim sodelo- vanjem z nekaterimi, ki so se reviji pridružili v zadnjem času. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in celjsko podjetje Simbio.
O
glaševalci, ki so bili reviji EOL v desetih letih najzvestejši, pa so bili: Adheziv, Slopak in Koding, nato pa Valkarton, Špica International, Duropack Tespack, Gopack, Cetis, EMA, JAPTI, Papirnica Vevče, Celjski sejem in K.M.K. BOX. Rekorder je Adheziv, ki je z oglasi sodeloval v 34-tih številkah.R
evija EOL se je 10 let torej hranila z oglasi.Izjemno, a preskromno seveda, saj bi brez finančnega deleža Fit medie ne šlo. A zmagala je sinergija. Dva, ki vesta, za kaj gre, sta vedno najbližje cilju, zmagi.
vs eb in a
maj may 2010
EOL 6 5 0 sokovi in kašice
Za najmlajše v novi podobi
v začetku pomladi je novo podobo dobil Fructalov Frutek, ki je obogaten s povsem novo linijo izdelkov - Bio Frutek. Embalaže Frutka so dobile nove etikete, ki imajo prepoznavne fotografije sadja ter poudarjeno oznako, od katere starosti naprej lahko starši kašico ali sok ponudijo otroku. S tem želijo v Fructalu mladim staršem olajšati izbiro okusa ali vrste Frutka. na etiketah so označene tudi vse ključne informacije o izdelku, ki so poleg okusa najpomembnejše pri izbiri izdelka. Prepoznavnost Frutka pa še naprej ohranjajo z obstoječim logotipom in značilno embalažo s 125 mililitrsko stekleničko ter s 120 in 190 gramskima kozarčkoma za kašice.
pomladno sanjajmo s pomladno embalažo
v Žitu s svojo blagovno znamko Gorenjka že drugo pomlad zapored nudijo ekskluzivne izdelke posebne izdaje Pomladne sanje, ki so namenjene le prodaji v pomladnih mesecih. izdelke iz kakovostne čokolade, čokoladnega sadja in prefinjenega peciva nadgrajuje embalaža, ki s svojo zlato podobo in posebno tehniko lakiranja pritegne potrošnikov pogled. Embalažo Pomladne sanje je oblikovala agencija Studio Marketing JWT. izdelki so na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov v pomladnih mesecih.
10 na trgu naj bo več povratne embalaže
12 Bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki
15 Za samozavest in hrepenenje
16 Luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje!
18 Avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorji
20
Strogi okoljski standardi so lahko konkurenčna prednost
Strict Environmental Standards can be a Competitive advantage
22
Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo
Environmental Sores are on the increase and there are not Enough inspectors
26 Po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko
28 Pot do zelenega odločanja
30 Zelene davčne reforme ne bo
32 Regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstev
34 Farmacevtsko podjetje ravna po strožjih standardih, kot so okoljski
37 Javna vprašanja za okoljskega ministra
38 Študentje prihajajo z vseh koncev sveta
Students from all over the World
40 dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost
42 diplomanti kot ambasadorji logistike
44 vpliv logistike na zadovoljstvo kupcev
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.
Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logisti- ko specialist magazine for packaging, environment and logistics
•
izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje•
glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand•
odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji•
oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: : Fit media•
tisk / Printed by: Mond grafika•
oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)•
Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)
•
Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)
•
Celje, maj may 2010
•
Revija je brezplačna.•
ISSN 1855-4849im p re su m
Vsebina Contents novosti
Fotografije: arhiv proizvajalcev
maj may 2010
EOL 7 5 0
novosti Kratko, zanimivo
dišava ZdrUžUje les in steklo
Skupina Gerresheimer je na letošnjem kreativnem embalažnem sejmu Cosmopack, ki je potekal aprila v Bologni, predstavila inovativno paleto steklenih in plastičnih izdelkov sodobnih oblik in zanimivih barvnih učinkov. Med drugim so predstavili stekleno embalažo nove dišave vodilnega ameriškega proizvajalca luksuzne moške kozmetike (izdelkov za nego kože) Alford & Hoff. Ta je mehak sijaj stekla samozavestno združil z grobim, lesenim pokrovom – embalaža izdelka s to nenavadno kombinacijo oblik, materialov in barv pritegne pozornost, hkrati pa je tudi polna čutnih kontrastov: očiten
prehod iz tople barve lesa k hladnemu, sijočemu steklu;
preprost in komaj opazen logotip AH; reliefna tekstura nešteto drobcenih kratic
AH, ki so diskretno skrite pod steklenico in ustvarjajo bleščeče svetlobne učinke ter zlato rjava barva toaletne vode, ki skozi čisto linijo stekla ustvarja svojevrstno estetiko in eleganco ter izpolnjuje potrebe sodobnega, razkošnega moškega.
okoljU prijaZna embalaža Za čevlje
kartonske embalaže za čevlje povzročajo milijone ton odpadkov. Puma, priznani proizvajalec športne opreme, se tega problema zaveda, saj si z novo embalažo za čevlje in novim distribucijskim sistemom prizadeva zmanjšati količino porabljenega papirja za okoli 8.500 ton, emisije ogljikovega dioksida pa za 10.000 ton na leto. Z izboljšano proizvodnjo se bo količina odpadkov zmanjšala za 60 % letno, poraba energije bo manjša za 20 milijonov MJ, poraba vode in kurilnega olja za milijon litrov, pri transportu pa se bo prihranilo 500 tisoč litrov dizelskega goriva. nova
embalaža je tako v primerjavi z običajno škatlo za čevlje okolju prijaznejša, saj je narejena iz 65 % manj papirja, lahko se reciklira in ponovno uporabi. Embalaža je za uporabnika tudi bolj praktična, saj ne potrebuje dodatne vrečke za nošenje, s čimer bo prihranjenih do 275 ton plastike, embalaža je za shranjevanje čevljev zelo priročna tudi na potovanjih, izdelek pa je skozi celoten distribucijski sitem ustrezno zaščiten.
kreativna in hkrati okolju prijazna embalaža je ideja priznanega industrijskega
oblikovalca, humanista in naravoslovca Yvesa Beharja, ki pravi, da morajo
oblikovalci razvijati nek nov odnos do sveta.
s steklenicami viskija do Zasajenih dreves
ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila, je z namenom varovanja okolja Jack daniel’s Tennessee Whiskey sklenil partnerstvo z neprofitno organizacijo American Forests.
American Forests, vodilna organizacija na svetu za sajenje dreves in obnovo okolja, bo z vsako kupljeno steklenico viskija Tennessee (blagovne znamke Jack daniel's) posadila drevo. organizacija pričakuje, da bo 100.000 dreves, ki bodo posajena s prodajo več kot 100.000 steklenic, zmanjšalo emisije ogljikovega dioksida za najmanj 33.333 ton, kar je enako, kot če bi iz cestnega prometa izločili 6.000 avtomobilov na leto ter ohranili 3,3 milijone galon bencina. "Jack daniel's je v svojem bistvu produkt okolja in zato je pomembno, da se trudimo ohranjati naše naravne vire. Zdravje in trajnost ameriških gozdov America's so bistvenega pomena za ohranjanje kakovosti
našega viskija, saj črpa barvo in okus iz lesenih sodov, ki žganju dajejo sočnost in zrelost,« pravi Jeff Arnett, strokovnjak za pripravo žganja Jack daniel’s.
Bisol tudi v Franciji
Bisol ni po naključju odprl predstavništva v Franciji. V tej državi se je hitra rast fo- tovoltaičnega trga začela leta 2008. Samo lani so zgradili 185 MW sončnih elektrarn.
Potencial francoskega trga je po podatkih evropskega združenja fotovoltaične indu- strije (EPIA) zelo velik. Cilj, ki ga je določila francoska vlada je, da do leta 2012 postavi 1100 MW fotonapetostnih sistemov, do leta 2020 pa kar 5400 MW.
Hrvaška okoljska delegacija v celju
Pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in hrvaškega Ministarstva zaštite okoliša, pro- stornog uređaja i graditeljstva (MZOPUG) ter v organizaciji podjetja Mollier je v aprilu potekalo strokovno srečanje s hrvaško okolj- sko delegacijo v Celju. Okoljske ekskurzije oziroma strokovnega srečanja se je udeležilo večje število gostov iz Hrvaške, med drugim oba državna sekretarja hrvaškega okoljske- ga ministrstva.
Delegacija si je pod strokovnim vodstvom izvajalcev na posameznih lokacijah ogledala RCERO, Toplarno Celje in Centralno čistil- no napravo. Obiskovalci so imeli možnost izmenjati izkušnje in dosežke na področju ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, saj se tudi sosednja Hrvaška pred vstopom v EU srečuje z visokimi zahtevami, kaj bo morala spremeniti na okoljskem področju.
Okoljsko druženje je prav gotovo vsem ude- ležencev doprineslo veliko koristnih infor- macij, kar je mogoče razbrati tudi z odzivov na ta dogodek.
v celju XXvi. koMunaliada
XXVI. igre komunalnih delavcev Slovenije bodo letos ponovno v Celju, tokrat že četr- tič. Leta 1983 so v Celju izvedle prve igre, I.
komunaliado. Lokacija je bila podobna, kot bo letos: športne in delovne igre bodo orga- nizirali na Golovcu in pri »sončnem parku«, razstavo komunalne opreme pa pri Hotelu Turška mačka. Ideja o organizaciji športnih in delovnih iger komunalnih delavcev je nastala na Združenju komunalnih podjetij Slovenije v Ljubljani. V poslovniku iger se je do danes ohranil osnovni cilj, ki se je rodil ob organizaciji iger: »Dvig kakovosti dela, razvijanje delovno-ustvarjalnih sposobno- sti in aktivnosti na področju komunalnih dejavnosti, izmenjava izkušenj med delavci ter utrditev delovnih navad, prijateljstva in medsebojnih odnosov.« Čeprav je srečanje namenjeno predvsem druženju, pa bo letos še posebej zanimiv posvet o razmerah v ko- munalnem gospodarstvu. 26. komunaliada
maj may 2010
EOL 8 5 0 plastična vZmet Z močjo kovine
Lee Spring, vodilni svetovni proizvajalec mehaničnih
vzmetnic, je razvil novo tehnologijo, in sicer LeeP strukturo, oblikovano iz inovativne ultra čvrste plastike iz smole SABiC. LeeP struktura
ima v primerjavi s
tradicionalnimi kovinskimi vzmetmi več prednosti, in sicer struktura iz smole daje novim vzmetem širok razpon visoko zmogljivih lastnosti, vključno z ugodnim razmerjem med trdnostjo in težo. Prav tako ne povzroča magnetnih motenj in ima visoko odpornost na korozijo, saj je vzmet v celoti oblikovana iz plastike, ki je pridobljena iz smole. Al Mangels, predsednik Lee Spring-a, je povedal: "Uporaba smole presega naša pričakovanja na vsakem koraku. Zaradi svojega več kot vzdržljivega ravnotežja visoko zmogljivih lastnosti svojo nalogo opravlja bolje kot katera koli druga termoplastika." visoko zmogljiva termoplastična vzmet iz smole dosega moč kovine, hkrati pa smo se izognili njenim slabim lastnostim.
črpalka kot nadgradnja
parfUmske embalaže
Bejar Perfums & Cosmetics SL iz Barcelone je na trg lansiral novi parfum Luna. Parfum je točen v okroglo steklenico biserno čistega stekla, v kateri se nahajajo zlati dekorativni listi, ki še posebej pritegnejo potrošnikov pogled. opremljen je s povsem novim sistemom črpanja dišave iz steklenice, s črpalko Rexam Xd-11, dovršeno z elegantnim razpršilom.
Ergonomično napredno sprožilo črpalke Rexam Xd-11 omogoča nastavljivo 40- ali 60-stopinjsko širino kota razpršitve dišave. Struktura parfumske stekleničke preprečuje, da bi dišava prišla v kakršenkoli stik s kovinskimi deli, kar omogoča
dolgotrajno zaščito integritete dišave.
reciklirano vedro
iz ponovno predelanega materiala je RPC Containers oakham proizvedel 12,5
litrsko vedro, s katero je podjetju owen nutrition zagotovil "zeleno" rešitev
za shranjevanje zalog mineralov, ki so namenjeni dobrobiti pašnih
živali. v owen nutrition so si želeli najti okolju prijaznejšo rešitev za shranjevanje dodatkov k živalski prehrani, ne da bi to vplivalo na čvrstost vedra, ki mora biti oblikovano tako, da vzdrži različne vremenske razmere in živalsko uporabo. v RPC oakham-u so našli rešitev v njihovem hišnem odpadnem materialu. "To ni popotrošniški reciklirani material, ampak zavrnjene posode, narejene iz čistega polimera, ki, ko je očiščen, izgleda kot nov,"
pojasnjuje Mark Seddon, generalni prodajni menedžer pri RPC oakham. S tem owens nutrition poudarja svoja zelena priporočila.
vedro je potiskano s tremi različnimi barvami, kar mu daje prijeten izgled.
okoljU prijaZna
plastična tUba
v M&H so seriji svojih okolju prijaznih izdelkov dodali novo PCR plastično tubo.
Polietilenska tuba je izdelana iz 50% PCR materiala, medtem ko je zgornji del iz 100%
PCR materiala. PCR je reciklirana plastika, ki se lahko ponovno predela in uporabi v novi proizvodnji.
se bo začela v petek, 4. junija 2010, s strokov- nim posvetom v dvorani Union v Celjskem domu, nadaljevala pa 5. junija z delovnimi in športnimi tekmovanji na sedmih prireditve- nih prostorih. Predsednik organizacijskega odbora 26. komunaliade je mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio iz Celja.
delavnica o novi okvirni direktivi o odpadkiH
Na Ministrstvu za okolje in prostor bo 18.
maja 2010 potekala delavnica o novi Okvirni Direktivi o odpadkih 2008/98/ES, V imenu Evropske komisije (Direktorat za okolje) je organizator dogodka BiPRO Gmbh, MOP pa sodeluje pri izvedbi projekta.
Države članice EU naj bi omenjeno direktivo uzakonile do decembra 2010. Nova Okvirna Direktiva o odpadkih 2008/98/ES vsebuje nove določbe glede načrtovanja ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nasta- janja ter določbe, ki se nanašajo na nove opredelitve odpadkov (npr. kdaj odpadek ni več odpadek, stranski proizvodi), hierarhijo ravnanja z odpadki (z vključitvijo življenj- skega cikla), razširitev odgovornosti proi- zvajalca, nove cilje recikliranja do leta 2020, razvrščanje nevarnih odpadkov in njihovo spremljanje ter revizijo evropskega kataloga odpadkov (EWC).
Vse dodatne informacije v zvezi z delavnico so dostopne na spletni strani: www.bipro.
de/waste-events/wfd/events2010/SI/si- wfd.htm.
ZaveZanci interseroHa niso Zadovoljni
Interseroh še vedno meni, da slovenski sistem ravnanja z odpadno embalažo ni pravičen za vse zavezance. 26 zavezancev, ki dajejo na trg izključno ali pretežno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je na delovnem posvetu o ravnanju z odpadno embalažo izrazilo nestrinjanje z načinom pokrivanja stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, kot ga je določilo Ministrstvo za okolje in prostor v spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. S sta- lišči in sklepi, ki so jih sprejeli na delovnem posvetu, so seznanili Ministrstvo za okolje
Kratko, zanimivo
mag. Marko Zidanšek
novosti
foto: osebni arhiv
maj may 2010
EOL 9 5 0 Za večjo sterilnost
iZdelka
Serac je razvil nov model za sterilno pakiranje SAS 4, ki temelji na aktivni varnosti. Pospešuje delovanje stroja in intervencijo upravljavca stroja, hkrati pa omogoča primerno zaščito proti izgubi sterilnosti. ključna komponenta te tehnike aktivnega varovanja je RABS (Restricted Access Barrier System), katerega sestava ima pomembno vlogo pri ohranjanju sterilnosti izdelka. To tehnologijo uporabljajo v mnogih farmacevtskih laboratorijih. novi sistem omogoča tehnologom lažje delo s stroji brez tveganja za izgubo sterilnosti izdelka, povečana pa je tudi sama produktivnost, saj so stroji izoblikovani tako, da delujejo hitreje.
dvd-ji v reciklirani embalaži
kurdoroy predstavlja novi ECopack, to je nova 100% reciklirana embalaža za dvd-je. Tisk na embalažo je iz rastlinsko pridobljenega črnila. Embalaža niti v notranjosti ne potrebuje plastike za
podporo in zaščito dvd-ja. Paket je lažji, kar omogoča prihranek tudi pri ceni transporta.
ECopack je preko Greenprinterja na voljo vsem, ki iščejo okoljsko odgovorno alternativo za pakiranje dvd-jev.
in prostor, Gospodarsko zbornico Slovenije in Odbor za okolje pri Državnem zboru Republike Slovenije.
Zavezanci za ravnanje s pretežno nekomu- nalno odpadno embalažo so prepričani, da bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor zagotoviti ločitev sistema ravnanja z odpa- dno embalažo, ki ni komunalni odpadek, od sistema ravnanja s komunalno embalažo tudi zaradi »načela povzročitelj plača«. To načelo je tudi v duhu EU Direktive o ravna- nju z embalažo in odpadno embalažo 94/62/
EC. Načelo povzročitelj plača temelji namreč na pravilu, da mora povzročitelj oziroma proizvajalec, ki daje na trg tisto embalažo, ki konča kot komunalna odpadna embalaža, tudi v celoti pokrivati stroške njenega zbira- nja in predelave, ne pa da se del teh stroškov prevali tudi na tista podjetja, ki te odpadne embalaže sploh ne povzročajo. Posvet zave- zancev je organiziral Interseroh.
strokovna konFerenca o keMiji in okolju
Univerza v Novi Gorici v sodelovanju z Evropskim združenjem za kemijo in oko- lje organizira konferenco EMEC (11th European Meeting on Environmental Chemistry). Konferenca bo v Portorožu od 8.
do 11. decembra 2010. Združenje ACE (The European Association of Chemistry and the Environment) je evropska neprofitna znanstvena organizacija, ki povezuje znan- stvenike različnih področij, kot so kemija, biologija, geologija, industrijska kemija, medicina, sociologija, vede o zemlji, vodi in ozračju, toksikologija. ACE močno vzpodbu- ja in podpira povezovanje med znanstveniki in predstavniki politike in družbe tako na vladni kot tudi na regulatorni ravni. Vsako leto je v mesecu decembru pod okriljem ACE organizirana konferenca European Meeting on Environmetal Chemistry (EMEC), ki po- teka vedno v drugi državi in se je vsako leto udeleži približno 250 udeležencev.
Znanstvene dosežke predstavijo udeleženci v obliki vabljenih predavanj, usmerjenih predavanj (keynote lectures) ter v seriji krat- kih, 15 minutnih predavanj znotraj sekcij, kot so na primer: nova onesnaževala, kemija ozračja, čiščenje vod in ravnanje z odpadki, analizne metode za raziskave v okolju, kemi- ja tal, kemija onesnažil, kemija vod in morij, biogeokemija, čiste tehnologije in zelena kemija, ekotoksikologija. Preostali prispevki so predstavljeni v okviru posterjev.
Več informacij o programu konference lahko najdete na spletnem naslovu: http://www.
ung.si/~EMEC11/.
mleko v okoljU
prijaZnejši embalaži
Podjetje Elopak je za TinE, največjo norveško skupino mlečnih izdelkov, razvilo novo okolju prijaznejšo in lažjo embalažo, s katero želijo zmanjšati vpliv ogljikovega dioksida (Co2) na okolje in na sam izdelek. Za novo embalažo, ki je narejena iz kartona in z navojnim pokrovčkom, so izbrali material korsnäs Liquid, ki ima rjavo notranjo stran, kar deluje kot naravna svetlobna pregrada. korsnäs embalaža proizvaja 8 gramov manj Co2 na embalažo, kot embalaža, ki so jo uporabljali pred tem. informacije o izboljšavi embalaže so zapisane tudi na sami embalaži. korsnäs karton je pobeljen, tako da omogoča boljše tiskanje. Z novo embalažo so tako dosegli dvoje: boljšo zaščito pred svetlobo, ki preprečuje primesi v izdelku, ter pobeljeno površino, ki omogoča boljše
tiskanje in manjši vpliv na okolje.
nagrajena hiška hišnega ljUbljenčka
Burgopack, mednarodno podjetje za oblikovanje embalaže, je že drugo leto zapored osvojil ameriško nagrado za najboljši dizajn, in sicer za njihov Sony EyePet promocijski paket. Paket je oblikovan iz lepenke v obliki hiške, v kateri je shranjena igračka s karakterjem EyePet-a, kot hišnega ljubljenčka. Burgopack je na tem projektu delal skupaj z grafično in interaktivno oblikovalno agencijo GR/dd, ki je razvila grafiko embalaže in "pop-up" koncept.
"Pop-up" koncept predstavlja del paketa, ki omogoča, da se lahko strešni del hiške v vsako stran premakne za 90 stopinj v vodoravno ploskev, kar nato služi kot igralna ploskev za igranje. Zaprta hiška pa omogoča varno spravljanje in prenašanje igralnih figur.
Kratko, zanimivo
novosti
foto: arhiv Pivovarne Laško
maj may 2010
EMBALAŽA 10 5 0 em b a la ža v pi vo va rn i la šk o
EMBALAŽA v
PivovARni LAŠko
barbara černe
navade potrošnikov se spreminjajo iz dneva v dan. na spremembe v proizvodnji pijač opozarjajo tudi nekatere okoljske uredbe in raziskave. vse to vpliva na uporabo embala- žnih materialov in embalaže. katere embalaže uporabljate v pivovarni laško največ?
Pri pivu uporabljamo v glavnem povratno embalažo, to je steklenice in nerjaveče kovin- ske sode. Na drugem mestu je pločevinasta embalaža, ki se v trgovinah najbolj prodaja in dosega prevladujoč delež (do 70 odstotkov). S kupcem v Italiji trenutno razvijamo proizvo- dnjo večslojne PET in manjše embalaže. Gre za produkte z visoko dodano vrednostjo – so namreč nekakšen nadomestek za stekleno embalažo. Vodo še vedno polnimo v enoslojno PET embalažo. Velik poudarek dajemo funk- cionalnosti in tudi stroškovnemu vidiku ter zniževanju gramatur embalaže, ki bistveno vplivajo na končno ceno izdelka. Pri vodah z okusi je zgodba drugačna, saj so te bolj obču- tljive za migracije kisika iz okolja, kar posle- dično lahko vpliva na okus. Zaradi dodanih sladkorjev jih polnimo na posebnih, asep- tičnih linijah, lahko pa bi jim namesto tega dodali konzervanse. Aseptična polnitev, ki
smo jo v Skupini Pivovarna Laško začeli med prvimi v Evropi, pomeni, da je atmosfera, kjer se polnitev izvaja, mikrobiološko sterilna, kar podraži ceno izdelka. Vode z okusi so polnjene v PET materiale, ostale sadne pijače pa različ- no. Sadni sokovi so v glavnem v tetrapaku, ki je zaradi kartona in aluminijastega dela težko reciklabilen in težaven za ločevanje.
na globalnem trgu se proizvajalci odločajo tudi drugače.
V svetu prevladujeta dva trenda pakiranja piva. V pivsko razvitih deželah, na primer v Nemčiji, Veliki Britaniji, Danski, Češki in na Irskem, prevladujeta točeno pivo in pivo v ste- klenicah. V pivsko dokaj nerazvitih državah, to je predvsem v državah bivše Jugoslavije, Sovjetske zveze, v Albaniji, Bolgariji, kjer gre za cenovno občutljivost, pa uporabljajo pred- vsem PET embalažo, v glavnem enoslojno oziroma dvolitrsko in večjo embalažo, ki pa žal predstavlja veliko obremenitev za okolje.
V Nemčiji recimo težijo k čim večji uporabi po- vratne embalaže pri pivu in vodah, tudi PET povratne embalaže. Po drugi strani je to po- vezano z velikimi stroški. Proizvajalci se zato včasih vprašamo, ali spodbujati in zagotoviti
na trgu naj bo več povratne embalaže
kupci postajajo vse bolj vedoželjni in sledijo spremembam na trgu, tudi na področju embalaže, vendar jih bolj kot cena in odnos do okolja še vedno zanimata funkcionalnost in uporabna vrednost izdelka. Potem ko so v Pivovarni Laško zaradi prenove celostne podobe pred časom zamenjali barvo embalaže za pivo, je bila za uporabnike za hip vprašljiva tudi vsebina izdelka. A le za hip. v Pivovarni Laško namreč skušajo biti, kot poudarja tehnični direktor Matej oset, korak pred ostalimi, ob tem pa slediti bistvenim ciljem:
ohranjati dolgoletno tradicijo, zagotavljati kakovost, zadovoljiti potrošnika in postajati vse bolj zeleni. in to ne le navzven ...
M at ej o se t
maj may 2010
EMBALA ŽA 11 5 0
reciklabilnost obstoječe ali uporabo povratne PET embalaže. V Nemčiji imajo na primer vso podporo države, ki destimulira porabo nereci- klabilne plastike.
torej, kakšna je okoljska ustreznost izdelkov v pivovarni laško?
Trend okoljsko ozaveščenih držav, za kar je potrebna tudi politična volja, je po eni strani spodbujanje povratne embalaže. Naši kupci še vedno raje kupijo zavojček in ne zaboja piva, saj bolj cenijo funkcionalnost in pri- ročnost in manj ekološki ter cenovni vidik.
Avstrijci in Nemci so začeli uporabo zabojev s klastri, ki jih uporabljajo tudi v povratni embalaži. V Sloveniji bi na primer pri vodah lahko uvedli takso na nepovratno embalažo, kar je novi minister že napovedal in kasneje umaknil, in sicer na način, ki ne bi obremenil proizvajalcev.
pivovarna laško proda precej piva v povratni embalaži, vendar manj kot nekatere druge evropske države. Zakaj?
Povratne embalaže na pivskem segmentu je manj kot 30 odstotkov. V zadnjih osmih letih je namreč ta delež precej upadel, in sicer od leta 2001 z dobrih 49 odstotkov na slabih 32 odstotkov. Pred več leti smo začeli uporabo visokokakovostnega in večslojnega PET ma- teriala, ki omogoča daljšo trajnost oziroma manjšo migracijo kisika iz okolja. Z ekonom- skega vidika gledano se nam sicer najmanj splača prodajati embalažo, ki je prodamo največ, to je piva v aluminijasti embalaži. Na to sami tudi težko vplivamo, saj so dobavitelji multinacionalke, ki jih je malo in so odvisne od trga aluminija.
je v vaši panogi pomembno optimiranje em- balaže zaradi mikrobiološke varnosti?
Kot živilsko podjetje smo zavezani k temu, da spoštujemo standarde, ki veljajo v živilski industriji. Letos smo dobili certifikat HACCP, ki zagotavlja mikrobiološko varnost živil.
Nalaga veliko obveznosti, po drugi strani pa vzpostavlja red in kontrolo nad proizvodnjo in spodbuja odgovorno ravnanje zaposlenih v proizvodnji. Se pa kljub temu lahko zgodi, da proizvod, ki gre sicer iz proizvodnje neopo- rečen, nato ni primerno skladiščen ali z njim ne ravnajo pravilno, recimo gostinci s točenim pivom. Kar zadeva mikrobiološko varnost, lahko povem, da je pivo mikrobiološko manj občutljivo kot voda z okusom, ki ima dodan sladkor. Pri pivu se sicer poslužujemo postop- ka kratkotrajne pasterizacije, ki zagotavlja mikrobiološko trajnost. Tudi membranske tehnike omogočajo mikrobiološko stabilnost, predvsem pri vodi in zelo občutljivih proizvo- dih, kot je voda z okusi. Te ne prenesejo ter- mične obdelave in zahtevajo polnitev pod že omenjenimi aseptičnimi pogoji. Običajno tudi vsaka termična obdelava povzroči poslabša- nje okusa, je pa res, da se ljudje nekega okusa navadijo. Včasih je tehnološko pravilnejše tudi »slabše« za potrošnika.
kdo so dobavitelji embalažnih materialov oziroma embalaže, za kakšno sokreatorstvo se odločate? ali so dobavitelji pretežno z domačega trga?
Pretežni del embalaže nabavljamo pri sloven- skih dobaviteljih. Dobavitelj stekla, s katerim delamo še iz časa bivše Jugoslavije, je hrva- ško podjetje Vetropack Straža. Pločevinasto embalažo v glavnem nabavljamo pri multi- nacionalkah, kot so Rexam PLC, Can-pack in drugi. Radenska na primer proizvaja PET predforme, iz katerih proizvajamo plastenke in v petdesetih odstotkih zadostimo potre- bam Skupine. Zamaške nabavljamo pri multi- nacionalkah in slovenskih podjetjih. Kronske zamaške za pivo na primer kupujemo pri treh dobaviteljih: enem slovenskem in dveh tujih.
Folije so nabavljene izključno pri slovenskih dobaviteljih, prav tako kartonska pakirna embalaža. Zabojnike bomo v prihodnje naba- vljali pri hrvaškem dobavitelju, ki se je izkazal za cenovno najugodnejšega.
kje vidite največ možnosti za izboljšavo embalaže?
Potem ko smo iz klasične, evro steklenice za pivo naredili preskok k steklenicam s po- daljšanim vratom, smo na primer tudi pri Bandidosu začeli z uporabo kronskih, twist off zamaškov, to je zamaškov z možnostjo ročnega odpiranja. Možnosti so še odprte tako pri zamaških kot tudi pri stekleni emba- laži. Na plastičnih steklenicah za pivo bomo za znanega kupca začeli z uporabo zamaškov ring pull. Je pa res, da je pri stekleni embalaži potrebno upoštevati tudi tehnične danosti polnilnih linij in dimenzij. Tudi pri plastični embalaži bi lahko storili še več. Pri Odi smo namenoma ostali pri klasičnem, kaskadnem stilu. V to blagovno znamko nismo vlagali, niti na področju etiketiranja. Korak naprej pri etiketiranju smo naredili leta 2008 s postavi- tvijo dveh novih linij piva. Z novo papirnato etiketo smo opremili Laško Zlatorog, pri pivu Laško Club pa smo se raje odločili za tako ime- novano no label look etiketiranje, z gravuro za premijski produkt. Nove možnosti so še pri pakiranju. Za italijanskega kupca trenutno de- lamo trojno in šesterno pakiranje, kar zadevo podraži, poleg tega je embalaža nepovratna.
kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju, ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri novih izdelkih? na katere funkcije prodajne embalaže ste najbolj pozorni?
Zagotovo na funkcionalnost, všečnost izdelka oziroma na komunikacijo izdelka s kupcem, ki mora biti skladen s celostno podobo podjetja, in okoljsko primernost izdelka. V podjetju za- sledujemo predvsem uporabno vrednost, ki jo ima izdelek za potrošnika, ob tem pa želimo, da čim več embalaže vrnemo v obtok.
potrošniki smo pogosto nezadovoljni z ne- funkcionalnostjo posameznih delov embala- že. se potrošniki pritožujejo ali bolj hvalijo
vaše embalažne rešitve?
Reklamacij skoraj ni oziroma so v zelo ome- jenih količinah. Če do njih pride, jih resno obravnavamo. Uporabniki so imeli sprva nekaj težav pri odpiranju twist off zamaškov na Bandidosu, tu in tam tudi pri kaki vodi.
Lahko se namreč zgodi, da del sladkorja pride na notranji del pokrovčka in je odpiranje zato oteženo. »Športne« zamaške pri vodah smo v glavnem opustili.
ali ideje za oblikovanje prihajajo iz hiše ali prepuščate oblikovanje dizajna zunanjim oblikovalskim agencijam?
Osnovna ideja je največkrat naša. Po izdela- vi osnutka razpišemo natečaj za agencije. V nadaljevanju se potem odločimo za najboljšo rešitev. Veliko navdiha dobimo tudi v tujini, vendar ne kopiramo. Kar zadeva oglaševanje, delamo v glavnem s slovenskimi agencijami.
Pri projektu, ki ga pripravljamo, pa upamo tudi na belgijsko podporo, kjer že imajo izku- šnje na tem področju.
Za embalažo ste bili tudi nagrajeni ...
Za stekleno embalažo Laško Club smo za naj- boljšo tujo embalažo na hrvaškem trgu dobili nagrado cropack za leto 2008. To je nekakšen oskar za embalažo, ki je za nas veliko pri- znanje in pomeni potrditev, da je steklenica Laško Club najbolj atraktivna embalaža za potrošnike.
katera embalaža za pivo je med potrošniki najbolj priljubljena in zakaj?
To je povratna steklenica Laško Zlatorog, ki se marsikomu že zdi izpeta. Kljub zunanjim spremembam embalaže vsebina ostaja tista, ki je tradicionalna in na katero smo ponosni.
Poleg številnih mednarodnih priznanj smo tudi na letošnjem ocenjevanju piva Mond selection 2010 za pivo Laško Zlatorog prejeli zlato medaljo.
kako je z ekonomičnostjo embalaže? kolikšen delež stroška predstavlja embalaža v ceni izdelka?
Pri pivu predstavlja strošek pločevinaste embalaže dvakratno vrednost proizvedenega piva, kar je veliko. Še večji delež predstavlja delež embalaže v ceni vode, saj je namreč voda sama po sebi zelo poceni. V variabilnem delu cene predstavlja embalaža minimalno 50 odstotkov cene pri pivu in do 70 odstokov pri vodi. Proizvajalci danes tekmujemo v tem, kje čim ceneje nabaviti plastenko. Pri tem se lahko pojavlja tudi veliko manipulacij. Poraja se namreč vprašanje, ali je vse certificirano.
Na trgu je poplava vod, tudi nizkocenovnih, nekakovostnih, ki niti proizvajalcu niti kupcu ne prinašajo ničesar. Ko primerjamo povra- tno oziroma nepovratno embalažo, pa gre za velike razlike v ceni. Pri povratni embalaži je strošek tako bistveno manjši in tudi okoljsko manj obremenilen.
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/21
maj may 2010
EMBALAŽA 12 5 0
kateri globalni trendi v proizvodnji steklene embalaže so v zadnjih letih najbolj vplivali na program in izbor artiklov steklarne Hrastnik?
kateri vaši proizvodi so paradni?
Trendi so podobni kot pri drugih embalažnih materialih. Racionalizacija in zahteva po višji kakovosti. Naročniki steklene embalaže želijo zniževati težo artiklov predvsem zaradi niž- jih stroškov transporta ter lažjega prenašanja izdelkov za kupce. Dobavni roki se krajšajo.
Trendi so še majhne serije in eko embalaža.
Vemo, da je sicer steklo energetsko požrešna embalaža, če govorimo o proizvodnji, toda kot proizvod ne obremenjuje okolja. Eko embalaža je prihodnost, zagotovo. Izdelkov višjega ce- novnega razreda se ne da prodajati v plastiki, še manj pa bio proizvodov. Kako je z našimi paradnimi proizvodi, največ pove podatek, kdo so naši kupci na svetovnem trgu. To so Heineken, Henessy group, vodka Trump, vodka Belvedere, vodka Roberto Cavalli in drugi. To so cenjene blagovne znamke in svetovno znane stranke. Ponuditi smo morali celoten servis. Od začetnih črt na papirju, slik, kipcev, torej od načrtovanja in izdelave
orodja do prototipov in serij. Včasih se mora- mo s kupcem ujeti tudi pri najbolj norih ide- jah. Vse, tudi takšne, smo sposobni uresničiti.
Nove in nove ideje velikokrat simbolizirajo lokalne simbole, zgodovinske znamenitosti, to, kar želi naročnik. Na leto razvijemo okrog 130 novih proizvodov. Naša enota PE Special proizvaja specialno stekleno embalažo poseb- nih oblik, majhnih serij in skoraj izključno po naročilu strank. Kot zanimivost informa- cija, Steklarna Hrastnik – Opal s partnerjem pokriva 45 % nemškega trga na področju gradbeništva, pri tem mislim na razsvetljavo višjega cenovnega razreda. Je tudi dobavitelj vsem znani IKEI, in sicer v višjem cenovnem programu. S partnerjem RZB smo za podro- čje ekskluzivne razsvetljave dobili Red Dot Award.
ali potemtakem steklarna ostane pri sedanji razvojni usmeritvi steklene embalaže? Boste morda proizvajali več embalaže s posebnim dizajnom, posebne barve, oblike?
Naša usmeritev je še vedno belo/transparen- tno steklo specialnih oblik. Seveda je mo- žnost, da morda v prihodnosti proizvajamo
foto arhiv Steklarne Hrastnik
st ek lo k o t em b a la žn i m a te ri a l
STEkLo koT
EMBALAŽni MATERiAL
jože volfand
bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki
A nd re j B ož ič
Stroka za steklo pravi, da je material prihodnosti, čeprav bolj poudarja vlogo stekla v gradbeništvu, v gradnji steklenih stavb. Zakaj? ne le zato, ker ima dobre tehnične lastnosti, pač pa tudi zaradi dobrega razumevanja stekla z okoljem. in steklo kot embalažni material? Andrej Božič, novi predsednik uprave Steklarne Hrastnik, verjame v mnoge prednosti steklene embalaže.
Če hočemo zeleno prihodnost, potem je steklo zares embalažni material prihodnosti, poudarja.
Je hrastniška steklarna dovolj izkoristila te priložnosti?
Andrej Božič meni, da jih še ni,
a jih mora.
maj may 2010
EMBALA ŽA 13 5 0
barvno steklo, vendar zaenkrat za trg, ki bi ga lahko pokrivali, ni rentabilno. Zavedamo se prednosti stekla. To je material, ki ga je mogoče v celoti izkoristiti in neomejeno reci- klirati, zato pričakujemo predpis, s katerim bi država omejila plastiko. Profil našega podjetja je jasen. Mi smo najbolj fleksibilna steklarna.
Žal nas to preveč stane. Imamo daleč najbolj transparentno in čisto barvo, ki pa ji ne posta- vimo prave cene. Proizvajamo super referenč- ne izdelke, ki pa nas še vedno preveč stanejo.
Kupec res vedno dobi želeno, toda izmet v proizvodnji je prevelik. Naš kratkoročni izziv je, če hočemo doseči boljše poslovne rezultate, dvig inovativnosti in kreacija lastne blagovne znamke.
ali vaši naročniki od vas pričakujejo, da sle- dite razvojnim trendom na področju dizajna in ga prilagajate celostni podobi embalaže naročnika?
Steklarna s tehnologijo sledi razvojnim tren- dom v oblikovanju embalažnega stekla, ne so- deluje pa v celostni podobi izdelka. To je stvar kupca. V bodoče bomo sodelovali z različnimi oblikovalci, nekaj pogovorov že poteka. Ne moremo biti samo sledilci, trende moramo soustvarjati.
Želje kupca morate upoštevati. v kolikšni meri je pri naročnikih prisotna trajnostna miselnost, ko gre za embalažo?
Z naročnikom aktivno sodelujemo v celotnem postopku razvoja in kreiranja izdelka. Kot sem povedal, naročniku želimo dati popoln servis. Da smo to dosegli, smo se morali zelo hitro razvijati na vseh področjih in veliko vlagati, vendar to ni dovolj. Okrepiti moramo predvsem oblikovalski tim, zlasti z zunanjimi sodelavci.
trajnostne okoljske usmeritve od proizva- jalcev embalaže zahtevajo nižanje gramatur, manj materiala, cenejšo logistiko, manj odpa- dne embalaže. kako sledite tem trendom?
V specialni embalaži ta trend ni izrazit, a kadar naročnik to zahteva, mu sledimo. Kriza zahteva racionalizacijo, nižje stroške. Hkrati moramo ohranjati in še izboljševati kakovost.
koliko steklene embalaže letno izdelate?
kateri so vaši najpomembnejši trgi?
V PE Special izdelamo približno 25.500 ton specialnih steklenic letno. Največ izvažamo, okrog 95 % proizvodnje, v države EU.
pred leti je steklarna Hrastnik jasno izrazila poslovno ambicijo, da bi sama predelovala stekleno odpadno embalažo. do napovedanih investicij kasneje ni prišlo. kakšna je sedaj poslovna usmeritev steklarne Hrastnik? še vedno vidite reciklažo stekla kot poslovno priložnost?
Ne, te opcije nismo izkoristili zaradi možnosti ogrožanja našega glavnega atributa, čistega stekla. Naše steklo je resnično vrhunske kvalitete in smo nanj upravičeno ponosni.
Kakovost in čistost stekla predstavljata naši najmočnejši konkurenčni prednosti. Da ju lahko zagotavljamo, imamo urejen proces nabave in kontrole surovin ter izdelkov.
Osnovna surovina, kremenčev pesek, izhaja iz najboljših evropskih virov.
na trgu embalaže predvsem proizvajalci pijač opozarjajo, da je plastika pri potrošnikih bolj priljubljena kot steklo, vendar nekateri kljub vsemu poskušajo dajati prednost steklu.
kako se vam to pozna pri naročilih?
V specialni embalaži ta trend ni tako očiten kot v masovni proizvodnji. V branži žganih pijač, olivnih olj in kvalitetnejših pijač pla- stika ni toliko prisotna ali je sploh ni. Steklo kot material ima posebno vrednost in ugled, tudi drugačno estetsko ugodje nudi. Trdno verjamem, da je steklo ogromen potencial ter material prihodnosti. Ne le kot ekološko čista tvarina, ki jo je mogoče v celoti recikli- rati, ustreza tudi strogim normam živilske in drugih industrij ter zagotavlja in identificira kvaliteto končnega izdelka. Eko prihodnost napoveduje rast uporabe stekla kot emba- lažnega materiala. To že zdaj ve živilska in- dustrija, tudi proizvajalci pijač. Ne pozabite, Steklarna Hrastnik ima certifikat HACCP za embalažno steklo.
okoljski minister je tudi steklarni Hrastnik zažugal zaradi počasnosti pri pridobitvi oko- ljevarstvenega dovoljenja. Zakaj?
Steklarna Hrastnik je svoje obveznosti s tem v zvezi izpolnila v zakonsko predpisanem roku.
Zavedamo se, da s svojim obstojem vplivamo na okolje, zato s stalnimi vlaganji in uporabo najboljših tehnologij skrbimo, da smo do oko- lja prijazno podjetje. Vsega se ne da narediti čez noč. Steklarna Hrastnik ima proizvodnjo steklenih izdelkov na dveh različnih lokaci- jah. Nova lokacija, v kateri izdelujemo tehno- loško zahtevne izdelke za embalažo, obratuje od leta 2005. Ta objekt je bil zgrajen v skladu z vsemi novimi predpisi in najboljšo razpo- ložljivo tehnološko opremo. Samo za čistilne naprave v tem objektu smo investirali dobra 2 milijona evrov, vrednost celotne investicije je znašala 30 milijonov evrov. Tovarna na tej lo- kaciji obratuje z okoljskim dovoljenjem IPPC.
toda stara tovarna ga še nima.
Za staro tovarno je bila oddana vloga za pri- dobitev okoljevarstvenega dovoljenja oktobra 2006, v zakonsko predpisanem roku, enako kot za novo tovarno. Vloga je še v postopku obdelave, vendar pričakujemo odgovor s stra- ni ARSO v maju oziroma najkasneje v juniju 2010. Kljub temu tudi v prihodnjih nekaj letih načrtujemo investicije, s katerimi bomo še dodatno izboljšali tako delovno kot zunanje okolje.
v čem je in v čem steklarna Hrastnik ni ze- leno podjetje? na kaj pomislite ob pojmu zelena slovenija?
Želimo biti zeleno podjetje – to je naša
usmeritev. Slovenija se je odločila za bolj zahtevne okoljske standarde kot preostala EU, ampak takšne je država sprejela in mi se pač bolj trudimo. S stalnim izboljševanjem in investicijami smo se zavezali k izpolnjevanju teh standardov tako v preteklosti kot tudi v prihodnje. Toda naš produkt, steklo, je okolj- sko čisto, prijazno. Ali ni to v resnici zelena proizvodnja?
glass as packaging Material
Bio Products Cannot Be Sold in Plastic Packaging
P
rofessionals say that glass is the material of the future, even though this mostly reiterates the importance of glass in construction, specifically in the construction of glass buildings. Why? Not only because of its good technical characteristics but also because of its good harmonising with the environment. But what about glass as packaging material? Andrej Božič, the new board chairman of the Steklarna Hrastnik glass factory, believes glass packaging to have numerous advantages. If we want to be green, glass truly is the packaging mate- rial of the future he says. Has the Hrastnik glass factory utilised these opportunities?According to Andrej Božič, not yet but it needs to.
Will the glass factory keep its current de- velopmental direction for glass packaging?
Will you begin to produce more packaging with a special design, colour or shape?
Our direction is still white/transparent glass in special shapes. There is, of course, the pos- sibility that we might manufacture stained glass in the future but so far, this is not profi- table for the market that we would be able to cover. We are aware of the future of glass. This is a material that can be utilised in full with limitless recycling possibilities. This is why we are expecting a decree from the state that would limit plastic. Our company’s profile is clear. We are the most flexible glass factory.
Unfortunately, this costs us too much. We have by far the most transparent and clear colour, but we do not set the correct price however. We manufacture the best referen- ce products, but they still cost us too much.
It is true that the buyer always gets what he wants, but there are too many rejects in the manufacturing process. If we wish to achieve better results, our short-term challenge is to raise the level of innovativeness and to create our own brand.
Promocija
