3 Univerza v
Mariboru
Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze na Univerzi v Mariboru (um) je izhodišˇca za svoje aktivnosti v študijskem letu 2004/2005 opredelila s svojim letnim Planom dela, ki ga je sprejela na svoji 4. redni seji dne 11.11.2004, ter z dopolnitvami k istemu Planu dela, ki je bil sprejet na5.
redni seji komisije dne13.1.2005.
V nadaljevanju so navedene najpomembnejše aktivnosti komisije za ocenjevanje kakovosti univerze v študijskem letu2004/2005.
aktivnosti komisije
Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze (komisija) se je v študijskem letu2004/2005sestala na štirih rednih sejah:
• 4. seja komisije dne11. novembra2004,
• 5. seja komisije dne13. januarja2005,
• 6. seja komisije dne7. aprila2005in
• 7. seja komisije dne20. junija2005.
Na svoji 4. redni seji dne 11.11.2004 je komisija sprejela poroˇcilo o svojem delu v študijskem letu2003/2004in ga posredovala senatuum, ki ga je potrdil na svoji13. redni seji dne23.11.2004.
Clani komisije so se seznanili z Merili za spremljanje, ugotavljanje inˇ zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je spre- jelankkvš.
Komisija je na isti seji ˇclanicam um naložila, da na podlagi prejetih navodil nkkvš izdelajo poroˇcila o skrbi za kakovost v študijskem letu 2003/2004ter jih do31.12.2004posredujejonkkvš. Povzetki teh poroˇcil
Univerza v Mariboru
so bili skupaj z letnim poroˇcilom o delu komisije objavljeni v poroˇcilu nkkvšza leto2004.
Clani komisije so sprejeli tudi sklepˇ 9, ki govori o spornem naˇcinu obravnave nekaterih študijskih programov naum.
Komisija se je na svoji5. redni seji dne13.1.2005seznanila s poroˇcilom eua o »follow-up« evalvaciji um ter predlagala udejanjanje priporoˇcil iz tega poroˇcila. Nadalje je sprejela še dopolnitve k svojemu naˇcrtu dela za študijsko leto2004/2005 ter ga posredovala v potrditev senatuum, ki ga je potrdil na svoji15. redni seji dne12.4.2005.
Ker omenjeni sklep9s prejšnje seje po mnenju veˇcine ˇclanov komisije ni bil upoštevan, je veˇcji del ˇclanov komisije podpisal odstopno izjavo ter nepreklicno odstopil (odstopili so predsednik komisije ter predstavniki epf,feri,fg,fk,fkkt,fpvv, fs,pefinvzš).
Vodstvo um je kmalu zatem pozvalo ˇclaniceum, da imenujejo nado- mestne ˇclane v komisijo. Na predlog rektorjaum je senat um imenoval za predsednika komisije dr. Francija ˇCuša, rednega profesorja s Fakultete za strojništvo.
Novi predsednik komisije je sklical6. redno sejo komisije dne7.4.2005.
Komisija v prenovljeni sestavi bo za preostalo mandatno dobo od15.2.2005 do29.9.2007delovala v sestavi: predsednik prof. dr. Franci ˇCuš (fs) ter ˇclani doc. dr. Klavdij Logožar (epf), prof. dr. Marjan Mernik (feri), prof.
dr. Anton Ivanˇciˇc (fk), prof. dr. Marko Ferjan (fov), prof. dr. Darko Maver (fpvv), doc. dr. Andrej ˇCretnik (mf), prof. dr. Boris Aberšek (pef), prof. dr. Bojan Škof (pf), mag. Bojana Filej (vzš), mag. Andrejka Golob (nepedagoški delavci), prof. dr. Marjan Pivka (prenova informacij- skega sistema), Anton Plohl (šd) in Dunja Legat (ukm). ˇClani komisije, za mandatno dobo od15.2.2005 do14.2.2007 so postali tudi predstav- niki študentskega svetaum Jure Šprajc, Tadej Razboršek, Maja Ekart in Branka Osti´c. Komisija je pozvala Fakulteto za gradbeništvo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteto za strojništvo, da imenujejo svoje ˇclane v komisijo (novi ˇclani komisije so nato postali še mag. Sergej Težak (fg), doc. dr. Peter Krajnc (fkkt) in prof. dr. Matjaž Hriberšek (fs). Namesto prof. dr. Marka Ferjana je v nadaljevanju študijskega leta 2004/2005 postal novi ˇclan komisije s fov doc. dr. Boštjan Gomišˇcek, namesto prof. dr. Antona Ivanˇciˇca s fk doc. dr. Miran Lakota, namesto prof. dr. Bojana Škofa spfpa doc. dr. Tomaž Keresteš.
V nadaljevanju so se ˇclani komisije natanˇcneje seznanili s priporoˇcili ekspertne skupine eua v zvezi z zagotavljanjem kakovosti naum. ˇClani komisije so se zadolžili, da bodo v prihodnje zagotavljali redno sestaja-
Univerza v Mariboru
nje komisij za zagotavljanje kakovosti na ˇclanicah um. Rektorja um so pozvali, da sproži preoblikovanje poslanstvaum.
Na7. redni seji komisije dne20.6.2005so njeni ˇclani obravnavali osnu- tek pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih ˇclanic ter o sestavi in številu ˇclanov komisije. Rektorjuumso poslali novo pobudo, tokrat o ustanovitvi urada univerzitetnega ombudsmana naum.
sodelovanje komisije znkkvš in drugimi organi
Izmed ˇclanov komisije so prof. dr. Boris Aberšek, prof. dr. Zmago Bre- zoˇcnik, prof. dr. Bojana Korošec ter doc. dr. Luˇcka Lorber (kot ˇclani) ter prof. dr. Franci ˇCuš (kot predsednik) tvorno sodelovali pri delu nkkvš.
Predvsem so posredovali pobude za vzpostavitev evropsko primerljivega sistema za zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu ter za izdelavo Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vi- sokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je nkkvš sprejela na svoji 16. redni seji dne25.10.2004.
Po navodilih, ki jih je pripravila nkkvš, so vse ˇclanice um pripravile letna poroˇcila za študijsko leto 2003/2004, ki so bila nato objavljena v poroˇcilunkkvšza leto2004.
Predsednik komisije prof. dr. Franci ˇCuš je bil maja2005 imenovan v strokovno delovno skupino za ustanovitev Javne agencije za visoko šolstvo in v njej aktivno sodeloval pri pripravi za ustanovitev nacionalne agen- cije, ki bo predvidoma od priˇcetka leta 2006 na podroˇcju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu zastopala Republiko Slovenijo v evropskem visokošolskem prostoru.
Predsednik in strokovni sodelavec komisije sta podroˇcje spremljanja in zagotavljanja kakovosti in znotraj tega tudi tovrstne aktivnosti na um predstavila odboru Državnega zbora Republike Slovenije za visoko šol- stvo, znanost in tehnološki razvoj na 5. redni seji odbora dne6.9.2005.
Clani odbora, predstavniki vseh parlamentarnih politiˇcnih strank, so zˇ velikim zanimanjem prisluhnili analizi stanja na tem podroˇcju pri nas, nato pa aktivno sodelovali v razpravi ter soglasno ugotovili, da je za po- drobnejšo obravnavo zakonodaje na podroˇcju visokega šolstva izjemnega pomena tudi spremljanje njegove kakovosti.
sodelovanje ˇclanov komisije na strokovnih sre ˇcanjih V skladu s svojim naˇcrtom aktivnosti je komisija v sodelovanju znkkvš skrbela tudi za izobraževanje svojih ˇclanov na podroˇcju spremljanja, oce-
Univerza v Mariboru
njevanja in zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu v obliki posredova- nja novosti s tega podroˇcja.
Clani komisije so se udeležili strokovnega sreˇcanjaˇ nkkvš, ki je pote- kalo3.3.2005v Ljubljani. Na sreˇcanju so bili javnosti predstavljeni: Me- rila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (doc. dr. Nada Trunk Širca), Poroˇcilo o delunkkvš za leto2004 (Miha Pauko) ter predlog Priroˇcnika za samoevalvacije na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji (doc. dr. Bogomir Mihevc).
Nekateri izmed ˇclanov komisije so16.3.2005v Ljubljani sodelovali na odmevni konferenci Slovenija v Evropi znanja, ki so jo pripravili Ministr- stvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, British Council incmepius (Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposablja- nja).
V okviru Podonavske rektorske konference, ki jo je od 29.9. do 1.10.2005 gostilo Sveuˇcilište u Zagrebu, je s predavanjem Quality Assu- rance sodeloval Miha Pauko, strokovni sodelavec komisije. Predstavnikom služb za mednarodno sodelovanje številnih podonavskih univerz je pred- stavil naˇcin dela in cilje komisije ter stanje na podroˇcju skrbi za kakovost naumin v Sloveniji.
»follow-up«evalvacija um s strani eua v letu 2004
Senatumje leta2002izglasoval sklep o ponovni ocenitviums strani Eu- ropean University Association (eua), ki je leta1998 (takrat še pod ime- nom cre) že opravila institucionalno evalvacijo, novembra 2004pa ji je sledil še dodatni, »follow-up« obiskeuanaum.
Triˇclansko ekspertno skupinoeuaso sestavljali prof. dr. Virgilio Meira Soares (Portugalska, predsednik), prof. dr. Ferdinand Devinski (Slovaška, ˇclan) in prof. dr. Malcolm Frazer (Velika Britanija, tajnik). V ˇcasu od 24. do26.11.2004so po predhodno natanˇcno izdelanem urniku opravili posamiˇcna delovna sreˇcanja z naslednjimi skupinami: s komisijo za oce- njevanje kakovosti na rektoratuum, z vodstvomum, z dekani ˇclanicum, s ˇclani komisije za ocenjevanje kakovostium, s ˇclani študentskega svetaum in predstavniki esn (Erasmus Student Network). Prav tako so obiskali Pedagoško fakulteto in Fakulteto za strojništvo, kjer so se loˇceno sestali najprej s profesorskim zborom, nato pa še s študenti. Za vse naštete ciljne skupine visokošolskih uˇciteljev in sodelavcev so ob koncu svojega obiska pripravili še forum na temo Integracijaumin njen nadaljnji razvoj, kjer so javno predstavili predlog dodatnega (»follow-up«) evalvacijskega poroˇcila.
Univerza v Mariboru
Namen ponovnega obiska evalvacijske skupine eua je bil temeljito prouˇciti organizacijo um in njenih mehanizmov za zagotavljanje kako- vosti, prav tako pa v zakljuˇcnem poroˇcilu ugotoviti, ali so bile slabosti in prednosti, ugotovljene leta1998, odpravljene oz. ohranjene. Vsa ta med- narodna priporoˇcila naj bi bila uporabljena pri nadaljnjem razvojuumkot instrument za promocijo institucionalne spremembe in poveˇcanje kako- vosti upravljanja.
V dodatnem (»follow-up«) evalvacijskem poroˇcilu so ˇclani ekspertne skupineeuanatanˇcneje opisali izboljšave v ˇcasu od obiska creleta 1998 po naslednjih podroˇcjih: zunanje in notranje spremembe, zagotavljanje kakovosti, raziskovalna politika, poslanstvo um, mednarodna dejavnost, sodelovanje z regijo, vloga senata um, notranje komuniciranje. V nada- ljevanju poroˇcila sledi še pregled neuresniˇcenih zadev od obiska creleta 1998 z naslednjih podroˇcij: integracijaum, strateško naˇcrtovanje, razde- litev Pedagoške fakultete, sestava upravnega odbora um ter program iz- obraževanja in razvoja zaposlenih. Na koncu poroˇcila so tuji evalvatorji podali svoja priporoˇcila, ki se nanašajo na financiranje, zagotavljanje ka- kovosti, poslanstvoum, mednarodno dejavnost, integracijoum, strateško naˇcrtovanje, razdelitev Pedagoške fakultete ter razvoj oz. izpopolnjevanje zaposlenih.
Na podroˇcju zagotavljanja kakovosti se je ekspertna skupina eua z zadovoljstvom seznanila z velikim napredkom, storjenim od leta 1998, hkrati pa ugotovila, da je na tem podroˇcju moˇc storiti še veliko veˇc. V svojih priporoˇcilih glede zagotavljanja kakovosti so zapisali, da najum:
• izmenja izkušnje in primere dobre prakse na rednih sreˇcanjih ko- misije za ocenjevanje kakovosti univerze in podobnih fakultetnih komisij;
• zagotovi, da se bodo fakultetne komisije za ocenjevanje kakovosti sestajale redno in usklajeno z urnikom sej senatov fakultet;
• pripravi (komisija za ocenjevanje kakovosti univerze) in posreduje navodila za zagotavljanje kakovosti in izboljšanje;
• potrdi (senat) in objavi jedrnato izjavo o ciljih ocenjevanja kakovosti;
• redno zaposli osebje v službi za zagotavljanje kakovosti za podporo pri zagotavljanju kakovosti in udejanjanju izboljšav;
• zagotovi izobraževanje s podroˇcja zagotavljanja kakovosti in izboljšav za pedagoške in nepedagoške delavce.
Zgornja priporoˇcila so tudi sestavni del naˇcrta dela komisije v študij- skem letu2005/2006.
Univerza v Mariboru
spletna stran za kakovost na um
Ena izmed priporoˇcil ekspertne skupine eua v zvezi z delom komisije je bilo tudi javno objavljanje gradiv s podroˇcja spremljanja in zagotavlja- nja kakovosti naum. Tako je strokovna služba komisije v okviru spletne straniumizdelala tudi poglavje Kakovost naum, kjer so dosegljivi številni dokumenti komisije, prav tako pa tudi gradivo o delunkkvš, rezultati in- stitucionalnih evalvacijum(cre 1998ineua 2004) ter povezave do tujih združenj in agencij, ki skrbijo za kakovost v visokem šolstvu. Stran ima tudi svojo verzijo v angleškem jeziku.
odprte teme komisije ob pri ˇcetku študijskega leta 2005/2006
Komisija šteje za svoje odprte teme ob priˇcetku tekoˇcega študijskega leta naslednje aktivnosti:
•Prenova poslanstva um.Komisija je rektorjuumdne9.5.2005posre- dovala dve varianti predloga za vkljuˇcitev podroˇcja skrbi za kakovost v prenovljeno besedilo poslanstvaum:
1. Kakovost dosežkov univerze je odvisna od optimalne vkljuˇceno- sti vseh njenih ˇclanic. To kakovost univerza nenehno ocenjuje in izboljšuje s primerjavo dosežkov v mednarodni konkurenci ter z evalvacijo rezultatov izobraževalne in raziskovalne dejavnosti.
2. umzagotavlja in izboljšuje kakovost delovanja vseh svojih ˇclanic s stalnim ocenjevanjem (evalvacijo) rezultatov izobraževalne in raz- iskovalne dejavnosti in primerjavo dosežkov na mednarodnem ni- voju.
•Ombudsing na um.Strokovni sodelavec komisije Miha Pauko je na 7. redni seji komisije dne 20.6.2005 predstavil idejo o ustanovi- tvi urada univerzitetnega ombudsmana. Ombudsmanovi uradi imajo predvsem na univerzah v zda, Angliji, Španiji, Avstriji in na Ni- zozemskem že daljšo tradicijo. ˇClani komisije so spoznali poslan- stvo univerzitetnega ombudsmana, njegovo vlogo na univerzi, ter osnovne znaˇcilnosti delovanja njegovega urada. Komisija je6.7.2005 rektorju um naslovila pobudo o ustanovitvi urada univerzitetnega ombudsmana naumkot prispevek k zagotavljanju kakovosti naum.
•Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih ˇclanic ter o sestavi in številu ˇclanov komisije.Komisija je na svoji 7. redni seji dne20.6.2005obravnavala osnutek pravilnika o postopku samoeval- vacije in evalvacije univerze in njenih ˇclanic ter o sestavi in številu
Univerza v Mariboru
ˇclanov. Dogovorjeno je bilo, da ˇclani komisije posredujejo strokovni službi svoje dopolnitve, kar so storili predstavniki fov, mf, fs ter ukm. Dopolnjen osnutek pravilnika je strokovna služba uskladila s pravno služboum, komisija pa ga je obravnavala in sprejela na svoji 8. redni seji dne6.10.2005ter ga posredovala v nadaljnjo obravnavo statutarni komisijium. (Na podlagi264. ˇclena statutaum(Uradni list rs, št.115/2004) je senatum na svoji 24. redni seji dne24.1.2006 medtem pravilnik že sprejel).
Univerza v Mariboru
Ekonomsko- poslovna fakulteta
pristop k samoevalvaciji
Pristop k samoevalvaciji temelji na strateških usmeritvah razvoja Ekonom- sko-poslovne fakultete (epf) s poudarkom na ugotavljanju potencialov inštitucije in širši primerljivosti predvsem veu. Poroˇcilo je rezultat obse- žnega samoevalvacijskega procesa, ki je bil usmerjen v presojo dodiplom- skega študija in drugih dejavnosti fakultete. Njegova izdelava je sovpadla z obdobjem zakljuˇcevanja prenove študijskih progamovepfpo bolonjskem modelu. Ker so bili na podroˇcju spremljanja kakovosti dodiplomskega študijskega procesa v zadnjih dveh letih, tudi po zaslugi aktiviranja štu- dentov v okviru študentskega sveta, narejeni pozitivni sistemski premiki, so v tem poroˇcilu izhajali iz podatkovne podlage o samoevalvaciji izpred dveh let. Kljub temu so izvedli še posebna anketiranja veˇcjega števila razliˇcnih udeležencev v procesih delovanja fakultete; to so bili ponovno študenti dodiplomskih programov (tokrat v manjši meri zaradi anketiranja s strani študentskega sveta) in zaposleniepf, prviˇc pa tudi študenti podi- plomskih študijskih programov. Pri tistih sestavinah poroˇcila, ki so bile predmet zadnje poglobljene samoevalvacije dodiplomskega študija, sodbe o kakovostnih premikih v posameznih delih poroˇcila izhajajo iz pri- merjave z ugotovljenim stanjem v letu2003(ˇcetudi so prikazani mnogi podatki celo za celotno obdobje izvajanja obeh veljavnih dodiplomskih študijskih programov). Pri sestavinah, ki se tiˇcejo podiplomskega študija in raziskovalnega dela pa predvsem na primerjavo s stanjem, ugotovljenim v institucionalni samoevalvaciji iz leta1999. Samoevalvacijsko poroˇcilo je obravnaval in potrdil senatepf.
Ekonomsko-poslovna fakulteta
kratka ocena stanja,ugotovitve in smernice za izboljšave
Naepfintenzivno izvajajo posodobitve dodiplomskih študijskih progra- mov, ki potekajo predvsem preko prenove študijske literature in s poso- dabljanjem vsebin in naˇcina dela v okviru pedagoškega procesa pri posa- meznih predmetih. Spomladi2004 je epf pristopila k prenovi univerzi- tetnega (dodiplomskega) in magistrskega študijskega programa v skladu z bolonjsko deklaracijo. Oba programa sta potrdila senat epf in senat um. Magistrski študijski program je Svet rs za visoko šolstvo potrdil 20.5.2005, in 24.6.2005 sprejel sklep, da bo o dopolnitvah univerzite- tnega študijskega programa Ekonomske in poslovne vede odloˇcal, ko bo predhodno sprejet Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Univer- zitetni program je komisija za družbene vede, poslovne vede in pravo potrdila23.6.2005. V prvi polovici leta2005 je epfpristopila k prenovi visokošolskega strokovnega programa, ki še ni zakljuˇcena; senat epf je potrdil predlog tega programa27.9.2005.
Povpreˇcno trajanje študija do diplome se na rednem študiju daljša, in sicer je v študijskem letu 2002/2003 znašalo 5,3 leta, v študijskem letu 2004/2005 pa že5,8let. Povpreˇcno trajanje študija do diplome na izre- dnem študiju se prav tako daljša. V študijskem letu 2002/2003 je študij povpreˇcno trajal5,1leto, v študijskem letu2004/2005pa6,3let. Zmanj- šuje se delež rednih študentov, ki konˇcajo študij v zakonsko predvidenem roku: na rednem študiju visokošolskega programa se je ta delež od33% v letu2002znižal na11,5% v letu2004. Na to v doloˇceni meri vpliva tudi zavestno izkorišˇcanje polnega zakonsko dovoljenega absolventskega staža ob oteženih možnostih za zaposlovanje, saj se študijski programi v tem ˇcasu formalno niso spremenili.
Premiki so opazni predvsem pri poveˇcanem številu tujih študentov, ki študirajo naepf. V študijskem letu2004/2005se je število tujih študentov poveˇcalo za41%, naraslo pa je tudi število študentovepf, ki so študirali v tujini in sicer za6,8% glede na leto poprej.
Od študijskega leta1999/2000do študijskega leta2004/2005se je zni- žalo število študentov, ki se vpišejo v prvi letnik podiplomskega študija na magistrskem študiju Ekonomija in poslovne vede in nambaštudiju, prvi prvem je v zadnjem opazovanem letu na ravni64% vpisa iz primerjalnega leta, pri drugem na70% ravni vpisa iz študijskega leta1999/2000.
Vpis študentov v prvi letnik specialistiˇcnega študijskega programa je v prvih treh letih izvajanja progama narašˇcal, nakar je v študijskem letu
Univerza v Mariboru
2004/2005 padel skoraj na raven vpisa v prvem letu izvajanja programa oziroma za 34% glede na predhodno študijsko leto. Spremenila se je struktura vpisanih na programu mbaglede na njihovo predizobrazbo; v zadnjih letih je delež diplomantov epf in ef neznaten. Odstotek štu- dentov, ki v tekoˇcem šolskem letu v 1. letniku opravijo svoje obveze na nosilnem podiplomskem programu Ekonomija in poslovne vede, se v opazovanem obdobju konstantno poveˇcuje (od69,0% v študijskem letu 1999/2000 na 79,8% v študijskem letu 2004/2005. Trajanje podiplom- skega študija se od študijskega leta1999/2000 naprej podaljšuje, in sicer od zaˇcetnih 4,3 let (stanje v študijskem letu 1999/2000) na 5,9 let (sta- nje v študijskem letu2004/2005). Porast povpreˇcnega trajanja študija na podiplomskih programih Ekonomija in poslovne vede in Poslovodenje in organiziranje –mbaskupaj je v tem obdobju37,2%.
Na epf ponovno vzpostavljajo sistem rednega anketiranja študentov, na novo pa je vzpostavljen tudi sistem anketiranja študentov izrednega študija. Za potrebe te samoevalvacije so anketirali tudi podiplomske štu- dente. Obvešˇcenost študentov se je izboljšala, saj so prenovili in izboljšali spletne strani. Vse bolj se uveljavljajo novi naˇcini izvajanja pedagoškega procesa podprti z novo informacijsko tehnologijo, vse veˇc je tudi interak- tivnosti v pedagoškem procesu. Z vzpostavitvijo kluba Alumni nastajajo zasnove sistema za spremljanje zaposljivosti diplomantov. Vse veˇc je pre- našanja raziskovalnih dosežkov uˇciteljev v vsebino pedagoškega procesa in vse bolj se uveljavlja obˇcasno sodelovanje strokovnjakov iz prakse v pedagoškem procesu.
Habilitacijska merila še bolj spodbujajo redno objavo znanstvenih iz- sledkov. Poslovodstvo epf namerava v okviru predvidenega razvojnega sklada fakultete spodbuditi kakovostno raziskovalno delo z nagrajevanjem objavljanja znanstvenih ˇclankov v revijah1. skupine. Raziskovalce uspo- sabljajo preko seminarjev o uspešnih naˇcinih pridobivanja sredstev za raz- iskovalne projekte. Razvijajo in zagotavljajo uˇcinkovite administrativne podpore pri prijavah na domaˇce in predvsem mednarodne razpise. Ve- lik poudarek namenjajo tudi mednarodnemu sodelovanju zaposlenih in zagotavljanju individualne primerljivosti na globalni ravni.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko
opis aktivnosti
Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za elektrotehniko, raˇcu- nalništvo in informatiko (feri) se je v študijskem letu 2004/2005 sestala sedemkrat. Opis aktivnosti podajamo v nadaljevanju.
analiza prehodnosti
Podatki o prehodnosti med letniki na dodiplomskih študijskih programih v zadnjih petih letih so kazali na nenehno upadanje prehodnosti iz 1. v 2. letnik. Na to dejstvo so opozorili senatferi, ki je na svoji17. seji dne 26.11.2004sprejel sklep, da komisija za študijske zadeve obravnava ome- njeno problematiko. Prav tako so pozvali posamezne inštitute/katedre, da naj ˇcimprej obravnavajo problematiko prehodnosti med letniki. Inštitute so pozvali, da naj analizirajo vzroke in podajo ukrepe za izboljšanje stanja.
Ker problematike niso obravnavali vsi inštituti, je komisija za ocenjevanje kakovosti na to opozorila senatferi, ki je na svoji23. seji dne27.5.2005 sprejel sklep, da inštituti dvakrat letno – ob koncu zimskega in poletnega semestra – preverijo kakovost pedagoškega dela. Senatferipa je komisiji za ocenjevanje kakovosti naložil, da pripravi predloge za izboljšanje kako- vosti izvedbe študijskega procesa z uvajanjem aktivnejših študijskih oblik in jih predstavi na posebni tematski seji senataferi. Slednje so predstavili na26. tematski seji senataferidne23.9.2005.
Univerza v Mariboru
priprava priporo ˇcila za dvig kakovosti
Komisija za ocenjevanje kakovosti je pripravila priporoˇcila za izboljšanje kakovosti pedagoškega dela, ki bi imelo za posledico veˇcjo prehodnost med letniki in skrajšanje trajanje študija. Priporoˇcila so poslali komisiji za študijske zadeve. Le-ta se je s priporoˇcili seznanila na seji dne15.12.2004 in ustanovila delovno telo, ki bi predlagana priporoˇcila prouˇcila.
ocenjevanje kakovosti posameznih predmetov
Študentska anketa je bistven del samoevalvacije pedagoškega dela. Ker v tem ˇcasu univerzitetna elektronska anketa ni zaživela, so pristopili k iz- vedbi interne študentske ankete po posameznih inštitutih za vse predmete, ki so se izvajali v poletnem semestru2004/2005. Rezultati anket so bili posredovani dekanuferiter poslani posameznim inštitutom v obravnavo.
individualni pogovori s študenti glede kakovosti pedagoškega procesa
Posamezni visokošolski uˇcitelji so na pobudo komisije za ocenjevanje ka- kovosti imeli individualne pogovore s študenti glede kakovosti pedago- škega dela z namenom identifikacije problemov, ki jih študentska anketa ni odkrila.
Letno poroˇcilo o delu komisije za ocenjevanje kakovosti je obravnaval in sprejel senatferina29. seji dne2.12.2005.
kratka ocena stanja
Primerjava uspešnosti opravljenih izpitov pri predmetih1. letnikov za štu- dijsko leto2004/2005in2003/2004kaže na porast opravljenih izpitov pri veˇcini predmetov. Poslediˇcno se je prehodnost iz1. v2. letnik v študij- skem letu2004/2005 dvignila. Rezultati so spodbudni, vendar še zmeraj ne zadovoljivi, zato bo potrebno nadaljevati zaˇcrtano delo na podroˇcju uvajanja aktivnejših študijskih oblik, ki spodbujajo sprotno delo študentov, in problemsko usmerjenim naˇcinom izobraževanja. ˇCeprav menijo, da je bilo delo komisije za ocenjevanje kakovosti v študijskem letu2004/2005 dobro, niso uspeli realizirati naslednjih zaˇcrtanih ciljev:
• Organizacija krajših predavanj/seminarjev s podroˇcja visokošolske didaktike.
• Izdelava kriterijev, s katerimi bi lahko podelili priznanja najuspešnej- šim pedagoškim delavcem.
Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko
• V evalvacijske študije pritegniti še diplomante in delodajalce; po- trebno je vzpostaviti nov sistem za vzdrževanje in ohranjanje stikov z bivšimi diplomanti.
Fakulteta uspešno opravlja svoje poslanstvo, saj so diplomantiferice- njeni in se uspešno zaposlujejo tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu.
Z namenom poveˇcanja kakovosti izobraževalnega dela imaferinaslednje kratkoroˇcne in dolgoroˇcne usmeritve:
• Poveˇcevanje obsega promocijskih aktivnosti za veˇcji vpis s poudar- kom na pridobivanju boljših dijakov.
• Poveˇcanje prehodnosti med letniki in skrajšanje ˇcasa študija.
• Poveˇcanje kakovosti izvedbe študijskega procesa z uvajanjem ak- tivnejših študijskih oblik, uvajanjem novih metod študijskega dela, rednim usposabljanjem pedagoškega kadra za pedagoško delo ter vkljuˇcitvijo pedagoških parametrov v habilitacijska merila, rednim izvajanjem študentske ankete ter sprejemanjem ukrepov na osnovi rezultatov.
• Vsebinska in strukturna prenova študijskih programov na vseh sto- pnjah študija, ki bodo v skladu z zahtevami bolonjske deklaracije.
• Pospeševanje mobilnosti profesorjev in študentov, mednarodne akre- ditacije študijskih programov, kakovostna izvedba Erasmus progra- mov, skrb za nove študijske programe v tujem jeziku.
• Vzpostavitev ponudbe za vseživljenjsko uˇcenje in e-izobraževanja.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
aktivnosti
Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za gradbeništvo (fg) in njeni ˇclani so v letu2005opravljali veˇc nalog, ki so neposredno ali posre- dno vezane na predmetno podroˇcje komisije. Te so predvsem:
• priprava samoevalvacijskega poroˇcila na podlagi priporoˇcila o izvedbi samoevalvacije izobraževalnega procesa,
• sodelovanje z delovno skupino za prenovo študijskih programov,
• sodelovanje s komisijo za študijske zadeve,
• dograjevanje tutorskega sistema.
V letu 2005 je komisija za ocenjevanje kakovosti pripravila samoe- valvacijsko poroˇcilo (delna samoevalvacija) za študijsko leto 2004/2005.
Komisija se je pri izdelavi naslanjala na Merila za spremljanje, ugotavlja- nje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, izdelana s straninkkvš, in jih poskušala v ˇcimveˇcji meri upoštevati pri svojem delu.
Komisija za ocenjevanje kakovosti je v letu2005 težišˇce svojih aktivnosti skoncentrirala na spremljanje uveljavljanja priporoˇcil, ki so bila izdelana na podlagi omenjene analize in na aktivnosti v zvezi s prenovo študij- skih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo, kakor je to storila že v predhodnem študijskem letu. Samoevalvacijsko poroˇcilo je bilo obravna- vano in potrjeno na senatufg in je bilo poslano komisiji za ocenjevanje kakovostium.
opis stanja
Komisija za ocenjevanje kakovosti ugotavlja, da se stanje na podroˇcju opremljenosti fakultete sicer izboljšuje, vendar še vedno ni takšno, kot
Fakulteta za gradbeništvo
bi si želeli in se ni bistveno spremenilo od preteklega leta. Zadnja po- polna samoevalvacija pedagoškega procesa na fg je bila narejena v letu 2001. Takratno poroˇcilo je vsebovalo predvsem nabor problemov, kot jih je komisija uspela identificirati pri subjektih celotnega izobraževalnega procesa (predvsem študentje in uˇcitelji). V letih 2004 in 2005 so razen starih problemov opisanih že v poroˇcilu za leto 2004, ki so le v delno odpravljeni, bili predvsem zaznani naslednji problemi:
• Zaznani izzivi spremenjenih razmer, ki jim visokošolski uˇcitelji ne sledijo v zadostni meri (visokošolski uˇcitelji niso v dovoljni meri vkljuˇceni kot svetovalci v podjetniške aktivnosti gospodarskega in upravnega dela slovenske družbe).
• Neustrezno sodelovanje ali celo odsotnost sodelovanja uˇciteljev s tu- jimi univerzami na svojem izvolitvenem podroˇcju.
• Premajhna ali nikakršna odmevnost veˇcine visokošolskih uˇciteljev fgv mednarodnem znanstvenem prostoru.
Nekatere ugotovljene šibkosti iz prejšnjih let se tudi v letu2005 niso spremenile. To so predvsem:
• Struktura novincev. Še vedno se na študijske programe vpisujejo no- vinci z nizko zakljuˇcno oceno ali iz srednjih šol, ki niso ravno naj- boljša podlaga za študij gradbeništva ali prometa.
• Osip. Nizka prehodnost iz prvega v drugi letnik je ostala, predlogi o organizirani pomoˇci pri študiju »težjih« predmetov so ostali le pri idejah, tutorski sistem pa se zaenkrat ukvarja le s problemi študentov, ki niso strokovnega znaˇcaja.
• Dolžina študija se ni skrajšala. Za izboljšanje stanja teh pokazateljev, ki so delno tudi posledica spremenjenega sistema družbenih vre- dnot (in ne samo slabost fakultete), jefg izvajala naslednje ukrepe, ki jih je priˇcela že v prejšnjih letih: dograjevanje sistema tutorstva, aktivnejše delo komisije za tisk, motiviranje pripravljanja in izdaja- nja spletnih gradiv, širjenje ponudbe mednarodnih aktivnosti ter še nekateri drugi.
Drugi splet problemov je povezan z materialnim ozadjem izvajanja pe- dagoškega dela. Razmerje med številom študentov in številom sistemati- ziranih pedagoških delavcev se ni bistveno spremeniilo. Velik del peda- goškega procesa še vedno izvajajo zunanji sodelavci, praviloma brez sis- temskih virov za honoriranje njihovega (prepotrebnega) dela. Aktivnosti za odpravo teh problemov trenutno stojijo, ker se vsi pripravljajo na re-
Univerza v Mariboru
formo financiranja. Opremljenost predavalnic, laboratorijev in knjižnice se sicer izboljšuje, a ne v zadostnem obsegu. Še vedno je prisotno akutno pomanjkanje prostorov za delo v projektnih skupinah: tudi pri izvedbi mednarodnih študentskih projektov oziroma delavnic, morajo gostovati.
Prenova študijskih programov po naˇcelih bolonjske deklaracije temelji na primerjalni analizi sorodnih študijskih programov na veˇcjem vzorcu uglednih evropskih fakultet za univerzitetni študij in na analizi trga delo- dajalcev za diplomantefg ter analizi izkušenj diplomantovfg, ki je bila izvedena v študijskem letu2002/2003. Prenova za univerzitetne študijske programe je v zakljuˇcni fazi, za visokošolski študij pa se pripravlja. Zapo- sljivost diplomantovfgje dobra, ˇceprav nekateri diplomanti visokošolskih programov že nekoliko teže najdejo zaposlitev.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (fkkt) je aktivnosti samoevalvacije v študijskem letu2004/2005 opravljala komisija v sestavi:
doc. dr. Aljana Petek, doc. dr. Majda Krajnc ter doc. dr. Peter Krajnc.
Spremljali so sledeˇce kazalnike:
• vpis študentov,
• prehodnost letnikov,
• vpis na podiplomski študij,
• spremembe v sestavi študentske populacije,
• spremembe v študijskih programih,
• študentske ankete za uˇcitelje,
• zaposleni na fakulteti – trendi,
• prostori in njihova opremljenost (uˇcilnice in laboratoriji),
• raziskovalna dejavnost – po laboratorijih – izvirni znanstveni ˇclanki, pregledni znanstveni ˇclanki, monografije.
Analizo je obravnaval senatfkkt, ki je ob manjših opombah poroˇcilo o aktivnostih potrdil.
Glavne ugotovitve samoevalvacijske komisije:
• Opažajo rahel trend poveˇcanja vpisa dodiplomskih študentov ter trend bistvenega poveˇcanja vpisa podiplomskih študentov.
• Rezultati raziskovalne dejavnosti (število publikacij v isi sci bazi) narašˇcajo.
Univerza v Mariboru
• Pojavlja se prostorska kriza glede kabinetov, predvsem pa glede la- boratorijev.
Najpomembnejše smernice izboljšav v prihodnje:
• fkktbo poskušala reševati prostorsko krizo z zavzemanjem za nove laboratorijske prostore. Predvsem je potrebno zagotoviti izboljšanje stanja glede specializiranih laboratorijskih površin, kot so digestoriji in skladišˇce kemikalij.
• Fakultetno osebje bo še poveˇcalo aktivnosti v zvezi s pridobivanjem raziskovalnih sredstev iz razliˇcnih razpisov, tako domaˇcih kot razpi- soveu. Takšna sredstva so nujna predvsem za nabavo kompleksnejše specialne opreme, ki je obiˇcajno izjemno draga.
• Za poveˇcanje vpisa so v študijskih letih 2003/2004 in 2004/2005 povabili dijake srednjih šol na predstavitev in ogled fakultete. Pred- stavili in poudarili so možnosti zaposlovanja. Te aktivnosti bodo še razširili na veˇc srednjih šol.
• Stanje na podroˇcju kadrovske sestave je trenutno zadovoljivo, ven- dar se z upokojitvijo dela rednih profesorjev lahko znatno poslabša.
Poveˇcalo se je število docentov, prav tako bi se moralo poveˇcati šte- vilo izrednih profesorjev in nato rednih profesorjev, da bi se lahko ustrezno zapolnile nastale vrzeli ob upokojitvah.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo
opis aktivnosti samoevalvacije
Na Fakulteti za kmetijstvo (fk) opravlja samoevalvacijo komisija za ka- kovost. V letu 2005 je analizirala tudi del aktivnosti, ki so se izvajale v študijskem letu2004/2005 (vpis). Podatke je pridobila iz referata za štu- dentske zadeve, visokošolske prijavno-informacijske službeum, izvedenih anonimnih študentskih anket in od vodje za mednarodno sodelovanje.
Rezultate analiz je podala senatufk. uvod
fk je v letu 2005 praznovala 10. letnico svojega obstoja. Ob tem jubi- leju je najveˇcji nalogi, ki si jih je zastavila v preteklem letu, to je pre- nova študijskih programov in zagotovitev pogojev za selitev in novogra- dnjo fakultete tudi v celoti izpolnila. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je18.11.2005 akreditiral sledeˇce visokošolske strokovne študijske programei. stopnje: Živinoreja, Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljšˇcine, Ekološko kmetijstvo, Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, Biosistemsko inženirstvo, Management v agroživilstvu in razvoj podeže- lja ter univerzitetni program Kmetijstvo. Akreditirali so tudi dislocirano enotofk v Rakiˇcanu kot tudi programaii. iniii. stopnje, to sta Agrarna ekonomika in Kmetijstvo. Drugi zadani cilj je bil prav tako izpolnjen saj je potrjena lokacija za novo fakulteto, to je grad Hompoš in v proraˇcunu Republike Slovenije zagotovljena sredstva za izvajanje vseh aktivnosti za selitevfkna novo lokacijo.
V študijskem letu2004/2005so imeli za8,4% veˇc študentov kot v pre- teklem letu. Veˇc študentov imajo vpisanih tako na visokošolskih strokov- nih kot tudi na univerzitetnem študijskem programu Kmetijstvo. Kljub
Univerza v Mariboru
zaostrenim pogojem so poveˇcali prehodnost iz 1. v 2. letnik za 22%, ˇcas trajanja rednega študija pa so skrajšali v popreˇcju za dva meseca na visokošolskih strokovnih in za13 mesecev na univerzitetnem programu kmetijstvo. Na magistrskem študiju so poveˇcali število študentov na 42. Izvedba anonimnih študentskih anket je omogoˇcila rangiranje pedagoških delavcev in interno analizo možnih ukrepov.
V letu2005 so bili raziskovalci fk nosilci desetih ciljno raziskovalnih projektov, štirih aplikativnih raziskovalnih projektov in enega temeljnega raziskovalnega projekta. Razen tega so bili nosilci ali pa sodelavci še pri devetih drugih raziskovalnih projektih.
fk je na podroˇcju mednarodnega sodelovanja v letu 2005 obsežno delovala v organizaciji dveh Erasmus ip programov, Channel 6th Fra- mework programa, Leonardo da Vinci v integriranem6. okvirnem pro- gramu Combat Pathogen kot tudi organizacije1. mednarodne konference v sklopu projekta priprave novega magistrskega in doktorskega programa Food Safety in the Agrifood Chain. Pomembno se je poveˇcalo število tujih študentov, ki opravijo celoten semester ali dva na Fakulteti za kme- tijstvo (po en študent v letih2002/2003, 2003/2004in2004/2005, do13 študentov v letu2005/2006). V letu2005/2006se je poveˇcalo tudi število študentov, ki nafkopravijo projektne naloge (26študentov iz Francije).
Poveˇcuje se število študentov, ki na fk opravijo magistrske naloge, kar kaže na mednarodno odmevnost raziskovalnega dela na fakulteti. Bogato mednarodno sodelovanje fk v letu 2005 se odraža tudi v številu izme- njav uˇciteljev in aktivnosti v povezavi institucij državeuter jugovzhodne Evrope (Univerze v Leuvnu – Belgija, Univerze v Skopju – Makedonija, Kraljeve veterinarske in kmetijske univerze kvl – Danska). Predavatelji fk so predavali na Politechnic Mustiala – Finska, Univerzi v Banjaluki – Bosna in Hercegovina, na enesad – Francija ter Univerzi na Azo- rih – Portugalska, Univerzi v Wageningenu – Nizozemska, Univerzi v Drontnu – Nizozemska. fk je ˇclanica in ima predstavnika v združenju Euromontana.
predvideni ukrepi za izboljšanje
V letu2006bofkizvedla aktivnosti za vpis prve generacije študentov na prve bolonjske programe v Sloveniji s podroˇcja kmetijstva. Število vpi- sanih študentov bo verjetno ostalo nespremenjeno ali pa se bo nekoliko poveˇcalo. Priˇcakujejo prerazporeditev študentov znotraj študijskih pro- gramov fakultete tudi na raˇcun dislocirane enote Rakiˇcan. Aktivnosti bodo osredotoˇcene tudi za zagotovitev materialnih pogojev za zaˇcetek
Fakulteta za kmetijstvo
prvostopenjskega študija Management v agroživilstvu in razvoj podeželja v Rakiˇcanu.
Prehodnost študentov iz i. v ii. letnik bodo poskušali še poveˇcati, saj je trenutno na prenizki ravni, prav tako skrajšati dolžino študija tako na visokošolskih strokovnih programov in na univerzitetnem študijskem pro- gramu kot tudi na podiplomskih obstojeˇcih programih. S skrbno analizo vpisa in anonimnih anket pedagoških delavcev bodo izvedli aktivnosti za izboljšavo pedagoškega dela. Zaˇceli bodo tudi z vnosom podatkov za e-izobraževanje in glede na interes tudi z izvajanjem vseživljenjskega izo- braževanja.
V naˇcrtu je prijava in akreditacija še enegaii. iniii. stopenjskega pro- grama s podroˇcja varnosti hrane v prehrambeni verigi. Potekale bodo tudi aktivnosti v postavitvi še potencialnih okvirjev in vsebin za nove študijske programe fakultete.
Nafk bodo ustanovili »karierni kotiˇcek«, to je pisarno, v kateri bodo študentje dobili informacije o možnostih zaposlitve v gospodarstvu.
Za zagotovitev selitve fk na novo lokacijo, naˇcrtujejo ureditev pre- pisa objektov in zemljišˇc na univerzo oziroma na fakulteto in zagotoviti možnosti za ureditev dokumentov in dovoljenj za zaˇcetek gradbenih del.
V letu2006 si bofk prizadevala poveˇcati število raziskovalnih nalog, kar velja zlasti za temeljne in aplikativne raziskovalne projekte kot tudi mednarodne projekte. V zaˇcetku leta2006bodo sprejeli zaostrena merila za izvolitev v nazive. Priˇcakujejo, da bo to pripeljalo k še veˇcji aktivnosti raziskovalcev. Tako priˇcakujejo v prihodnosti poveˇcanje objav razisko- valnih del in še pogostejšo udeležbo svojih raziskovalcev na znanstvenih simpozijih.
Na podroˇcju mednarodnega sodelovanja bodo v letu 2006 poskušali poveˇcati število izmenjav in navezati nove povezave v okviru euprojek- tov tako na izobraževalnem kot na raziskovalnem podroˇcju, tako za štu- dente kot profesorje. Nujno potrebna je ustanovitev mednarodne pisarne in pripraviti promocijski material za poveˇcanje prepoznavnosti fakultete.
K sodelovanju bodo poskušali privabiti ˇcim veˇc študentov tudi iz drugih evropskih in neevropskih držav, saj v tem trenutku prevladujejo francoski, španski in portugalski študentje.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Fakulteta za logistiko (fl) je bila ustanovljena z odlokom o preoblikova- nju um, ki ga je sprejel državni zbor rs(Uradni list rs, št. 79/2004). Je polnopravna ˇclanicaum in organizirana v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni listrs, št.100/2004 zvis-upb2).
Svet rs za visoko šolstvo je decembra 2004 potrdil visokošolski stro- kovni študijski program Gospodarska in tehniška logistika in univerzite- tni študijski program Logistika sistemov in z razpisom za vpis za študijsko leto2005/2006 objavil tudi650vpisnih mest za prve generacije študen- tov na rednem in izrednem študiju, in sicer200 mest na visokošolskem strokovnem študijskem programu Gospodarska in tehniška logistika – re- dni študij, 200 mest na visokošolskem strokovnem študijskem programu Gospodarska in tehniška logistika – izredni študij, 100 mest na univer- zitetnem študijskem programu Logistika sistemov – redni študij in 150 mest na univerzitetnem študijskem programu Logistika sistemov – izredni študij. Visokošolski strokovni študijski program Gospodarska in tehniška logistika traja tri študijska leta (trije letniki) in obsega5400ur teoretiˇcnega in praktiˇcnega študija, univerzitetni študijski program Logistika sistemov pa traja tri leta in obsega5400ur predavanj, vaj oziroma seminarjev štu- dija. Oba programa sta v celoti v skladu z zahtevami bolonjske deklaracije.
Predmeti so ovrednoteni z ectstoˇckami (180toˇck). Tako se lahko oba programa na ta naˇcin neposredno vkljuˇcujeta v mednarodno izmenjavo študentov in uˇciteljev v državah, ki uporabljajo sistemects.
Cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika je izobraziti in pripraviti študenteflza samostojno delo diplomiranega logista takoj po konˇcanem študiju.
Cilja univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov pa sta dva, in sicer izobraziti študente fl za samostojno delo univerzitetnega
Fakulteta za logistiko
diplomiranega logista ter jih pripraviti na nadaljevanje študija logistike na podiplomskem študijskem programu (magistrskem in doktorskem štu- dijskem programu) za kasnejšo zasedbo najzahtevnejših delovnih mest s podroˇcja logistike, drugi cilj pa je nauˇciti ter vzpodbujati študente k znan- stvenoraziskovalnemu delu.
Študij na obeh programih poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev, na visokošolskem strokovnem študijskem programu Gospodarska in teh- niška logistika tudi del v obliki delovne prakse. Študent bo zakljuˇcil študij z opravljenimi vsemi obveznostmi, oziroma, ko bo zbral180 ects toˇck (lahko bo nekatere izpite opravljal na primerljivem programu doma ali v tujini) in opravljenim zagovorom diplomske naloge. Študij poteka po naˇcelih bolonjske deklaracije s tutorskim sistemom in praktiˇcnim uspo- sabljanjem študentov v gospodarstvu, javnih podjetjih itd. Je mednaro- dno primerljiv in verificiran s sistemom kreditnega študija, študentom pa omogoˇca individualno izbiro predmetov v zadnjem letniku študija.
Svet rs za visoko šolstvo je maja2005 potrdil tudi podiplomski (ma- gistrski) študijski program Logistika sistemov, ki se bo predvidoma zaˇcel izvajati v študijskem letu2006/2007. Tudi magistrski študijski program je v skladu z zahtevami bolonjske deklaracije. Podiplomski študijski program traja štiri semestre (2študijski leti). Predmeti so ovrednoteni zectstoˇc- kami (120toˇck). Tako se lahko program na ta naˇcin neposredno vkljuˇcuje v mednarodno izmenjavo študentov in uˇciteljev v državah, ki uporabljajo sistemects.
flpripravlja tudi podiplomski študijski program tretje stopnje (doktor- ski študij) Logistika sistemov, ki je v skladu z zahtevami bolonjske deklara- cije. Podiplomski študijski program traja šest semestrov (3študijska leta).
Predvidenih je720 kontaktnih ur (predavanj, vaj, seminarjev, konzulta- cij). Predmeti so ovrednoteni z ectstoˇckami (180toˇck). Tako se lahko program na ta naˇcin neposredno vkljuˇcuje v mednarodno izmenjavo štu- dentov in uˇciteljev v državah, ki uporabljajo sistemects.
Razloge za ustanovitevflje moˇc najti v dejstvu, da v Sloveniji ni pri- merljive fakultete, ki bi izobrazila študente s podobnim znanjem, kot ga pridobijo nafl. Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da se v gospodarstvu kažejo velike potrebe po zaposljivosti izobraženih logistov.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
opis dejavnosti v študijskem letu 2004/2005
Senat Fakultete za organizacijske vede (fov) je dne 27.5.2005 imenoval komisijo za ocenjevanje kakovosti nafovv sestavi: doc. dr. Boštjan Go- mišˇcek, predsednik, ter ˇclana doc. dr. Alenka Brezavšˇcek in doc. dr. Igor Bernik, ˇclan.
Pojem »kakovost« v izobraževalni dejavnosti je težko natanˇcno opre- deliti, saj je razumevanje pojma »kakovost« v zvezi z izobraževanjem in izobraževalno dejavnostjo med posamezniki zelo razliˇcno. Pogled na ka- kovost s stališˇca univerzitetnega uˇcitelja je pogosto popolnoma drugaˇcen kakor pogled na kakovost s stališˇca študenta.
Prav zaradi tega so tekom prenove oziroma oblikovanja novih študij- skih programov v okviru bolonjskih procesov nafovposvetili kakovosti vso pozornost. »Kakovost« so skušali vkljuˇciti v vse faze oblikovanja novih študijskih programov, od prvih osnutkov novih študijskih programov, ki so jih pripravile katedre, do iskanja pripomb in sugestij pri zunanjih orga- nizacijah z namenom izboljšanja vsebinskih konceptov študijskih progra- mov. Naˇcela kakovosti so upoštevali predvsem na naslednjih podroˇcjih:
vsebine študijskih programov, naˇcin uˇciteljeve priprave za izvajanje štu- dijskega programa, skrb za vnašanje novosti v študijske programe, odnos med študentom in uˇciteljem, kadrovanje, zagotavljanje ustrezne opremlje- nosti z didaktiˇcnimi pripomoˇcki, poveˇcanje obsega raziskovalnega dela in izboljšanje raziskovalnih rezultatov itd.
Po shemi3+2 so na novo zasnovali tri dodiplomske programe in tri podiplomske programe. Vsak program, tako visokošolsko strokovni pro-
Fakulteta za organizacijske vede
gram kot univerzitetni program, ima tudi veˇc modulov in raznolike iz- birne predmete, kar bo vsekakor zagotovilo usposobljenost absolventov za delo oziroma za nadaljnje izobraževanje. Programi upoštevajo kom- pleksnost, nudijo veliko odprtost in s tem interdisciplinarnost, kar dolgo- roˇcno zagotavlja dvig kakovosti študija. Vsi na novo oblikovani programi so bili30.9.2005potrjeni s strani svetarsza visoko šolstvo.
V študijskem letu2004/2005je bila nafovustanovljena tudi »projektna borza«. Le-ta naj bi spodbudila vkljuˇcevanje študentov v raziskovalno delo na znanstvenoraziskovalnih projektih, ki se na fakulteti izvajajo.
Zaznaven je tudi prispevek novega vodstva k pozitivnemu pristopu raz- iskovalne in pedagoške dejavnosti, kar zagotovo pripomore k dvigu ka- kovosti študijskega procesa.
Pomemben korak naprej predstavlja tudi sistemizacija pristopa k delu, fakulteta pa se vkljuˇcuje tudi v mnoge v mednarodne projekte.
kratka ocena stanja v študijskem letu 2004/2005 Uspešnost kot kazalec kakovosti
Študijski proces nafovje bil v minulem študijskem letu realiziran v celoti.
Tako na rednem kakor tudi na izrednem študiju so izvedli vsa planirana predavanja v predvidenem obsegu in v predvidenem roku.
Fakulteta je prva izmed ˇclanicumuspela pridobiti soglasje sveta rsza visoko šolstvo za nove študijske programe, ki so oblikovani v skladu z bolonjsko deklaracijo.
Rast ustanove kot kazalec kakovosti
Vpis na fovje bil v minulem študijskem letu zadovoljiv. Prostorske ka- pacitete so ustrezne. Didaktiˇcna opremljenost kakor tudi opremljenost z informacijsko tehnologijo je dobra. Ugotavljajo, da je stanje na tem po- droˇcju zadovoljivo.
Medsebojni odnosi
Stanje na podroˇcju medsebojnih odnosov v kolektivu se izboljšuje, kar pozitivno vpliva na znanstveno in strokovno delo pedagoškega osebja.
To nedvoumno vpliva pri delu na pedagoškem podroˇcju in na odnos do študentov.
Sledljivost
Sistemizacija pristopa k delu ter dokumentacija procesov zagotavljata, da so vsi procesi obvladljivi in sledljivi.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za policijsko- varnostne vede
opis aktivnosti samoevalvacije
Komisija za ocenjevanje kakovosti se je v študijskem letu2004/2005 re- dno sestajala in obravnavala problematiko kakovosti ter o tem vsakokrat poroˇcala na sejah senata Fakultete za policijsko-varnostne vede (fpvv). Pri svojem delu je izhajala iz Akcijskega naˇcrta za študijsko leto2004/2005.
Najveˇc pozornosti je tudi v tem študijskem letu namenila izvedbi študent- skih anket, še zlasti glede na nekatere težave iz prejšnjega leta. Pri izdelavi poroˇcila je izhajala iz Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraz- iskovalnega, umetniškega in strokovnega delankkvš in predloga pravil- nika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih ˇclanic.
Pri poroˇcilu so sodelovali tudi drugi delavcifpvv, ki so pripravili poro- ˇcila za svoje podroˇcje. Konˇcno poroˇcilo v obsegu27. strani je obravnavalo vodstvo fakultete, sprejeto pa je bilo na seji senatafpvv. Komisija se je v skladu s sklepom komisije za ocenjevanje kakovosti univerzeumrazši- rila s predstavnico nepedagoških delavcev in šteje po novem pet ˇclanov.
V omenjenem študijskem letu se je delo komisije intenziviralo in postalo bolj naˇcrtno. Njen predsednik se je redno udeleževal sej univerzitetne komisije in o njih poroˇcal na sejah senatafpvv.
Študentske ankete na visokošolskem strokovnem študiju za leto2004/2005
• Anketiranci: redni in izredni študentje visokega strokovnega pro- grama Varnost in notranje zadeve ter programa Varstvoslovje.
Fakulteta za policijsko-varnostne vede
• ˇCas izpolnjevanja ankete: september in oktober 2005 (podatki za primerjavo: mesec november in december2004).
• Ocena je podana za študijsko leto2004/2005ter prikazana primer- java s podatki za študijsko leto2003/2004. Podatki so bili obdelani v oktobru2005in decembru2004.
Potrebno je poudariti, da je povpreˇcje ocen izvedbe visokošolskega štu- dijskega programa v študijskem letu2004/2005 sorazmerno visoko ozi- roma po klasifikacijski lestvici »dobro« (povpreˇcna ocena3,9na pet sto- penski lestvici). V preteklih letih sta bili najslabše ocenjeni variabli »spod- buja k razmišljanju in samostojnemu delu« ter »je dostopen na govorilnih urah«. Upoštevati kaže, da je nov visokošolski program, ki so ga poleg prenovljenega univerzitetnega pripravili v skladu z naˇceli bolonjske de- klaracije, zasnovan tako, da je veˇcji poudarek na pridobivanju kognitivnih in odnosnih kompetenc. To bo od nosilcev zahtevalo drugaˇcen pristop k izvedbi, kar naj bi se odrazilo tudi v izboljšanju ocene omenjene kritiˇcne variable. Z izvedbo novih dodiplomskih študijskih programov bodo pred- vidoma zaˇceli v študijskem letu 2007/2008, tako, da bodo imeli nosilci dovolj ˇcasa za potrebne priprave za kakovostno izvedbo obeh programov.
Študentske ankete za univerzitetni študij2004/2005in primerjava z visokošolskim programom
• Anketiranci: redni in izredni študentje univerzitetnega in visokošol- skega strokovnega programa nafpvv.
• ˇCas izpolnjevanja ankete: september in oktober2005.
• Ocena je podana za študijsko leto2004/2005ter prikazana primer- java med univerzitetnim in visokošolskim programom. Podatki so bili obdelani v oktobru2005.
V programuunije skupna povpreˇcna ocena (še) višja odvsprograma.
Tudi povpreˇcne skupne ocene posameznih letnikov nauni programu so višje kot navsprogramu. Analiza posameznih variabl pokaže, da je tudi pri univerzitetnem programu najnižja ocena pri variabli »spodbuja k raz- mišljanju . . .«. V tretjem letniku je opazna nizka ocena mentorskega dela, ki se nanaša na izdelavo seminarskih nalog (A5), ki pri slušateljih, ki so zakljuˇcili visokošolski program, nadomešˇca preizkus znanja oziroma izpit.
Na to smo posebej opozorili nosilce. Izboljšava bo možna zlasti z natanˇc- nejšimi obvestili študentom na internetu, ter neposredno komunikacijo preko elektronske pošte.
Univerza v Mariboru
ocena stanja
Med evidentiranimi slabostmi izvedbe programov je treba omeniti še ve- liko skupino izrednih študentov visokošolskega študija na lokaciji v Lju- bljani, ki je onemogoˇcala kakovostnejšo izvedbo programa. Zato so se odloˇcili, da nekoliko zmanjšajo vpis za izredni študij v Ljubljani in ga po- veˇcajo na lokaciji v Mariboru, istoˇcasno pa registrirajo novo lokacijo za izvedbo izrednega študija po visokošolskem programu v Novem mestu.
Interes za vpis na obeh lokacijah je potrdil priˇcakovanja fpvv, rezultati glede boljše kakovosti izvedbe programa pa se bodo pokazali v prihodno- sti.
Še vedno niso zadovoljni z deležem izrednih študentov, ki napredujejo v višji letnik oziroma trajanjem izrednega študija. Zato so se odloˇcili, da bodo v novem študijskem letu v okviru študijske komisije bolj fleksibilno obravnavali razloge, zaradi katerih posamezniki niso izpolnili predpisanih pogojev za vpis v višji letnik (zlasti tiste, ki študirajo ob delu). Za študente, ki so se vpisali direktno v tretji letnik univerzitetnega programa in se jim priznajo doloˇcena predhodno pridobljena znanja, pa bodo pripravili tudi predavanja iz posameznih predmetov višjega letnika, da bodo lahko hitreje zakljuˇcili študij.
Komisija se je v letu2004/2005 ukvarjala predvsem s pripravo in iz- vedbo študentske ankete, saj je bilo treba prviˇc anketirati tako študente na visokošolskem strokovnem kot tudi univerzitetnem programu. Ker gre za nove programe, primerjave s prejšnjim letom povsod ni bilo mogoˇce narediti. Kljub temu so jo naredili pri predmetih, ki so bili izvedeni v enakem obsegu in z istimi predavatelji. Težavo je predstavljala tudi sama izvedba ankete, ki so jo pripravili ob vpisih v višji letnik, to pa je bilo zaradi številˇcnosti študentov, pomanjkanja ˇcasa in prostorov, ter zaradi premajhnega nadzora nad tem, ali so študenti dejansko izpolnili prejeti vprašalnik, bilo vˇcasih zelo oteženo. Od tod tudi manjše število prejetih odgovorov (ˇceprav veˇcje kot v prejšnjih letih).
Rezultati ankete so bili posredovani vodstvufpvv, ki je vsakemu pre- davatelju poslalo njegovo oceno in ga po potrebi (ˇce je šlo za veˇcja od- stopanja navzdol od povpreˇcja) povabilo na pogovor. Glede na to, da se je precej zmanjšalo število zunanjih predavateljev, na katere niso mogli vpli- vati, se je bilo lažje osredotoˇciti na delavce fakultete. Vsekakor bo treba v prihodnje skrbi za kakovost nameniti veˇc pozornosti, predvsem pa razši- riti podroˇcje delovanja komisije izven izvajanja študentskih anket na druga podroˇcja, ki jih zajemajo Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavlja-
Fakulteta za policijsko-varnostne vede
nje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstve- noraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela nkkvšin pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih ˇclanic. Potrebo- vali pa bi tudi bolj natanˇcno opredeljeno vsebino oz. strukturo za letna poroˇcila o samoevalvaciji, saj jih kljub nekaterim usmeritvam oˇcitno vsaka ˇclanicaumrazume po svoje in glede na to tudi pripravlja svoja poroˇcila.
Morebitni vzorec za izdelavo poroˇcil bi bil zagotovo dobrodošel.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo
Fakulteta za strojništvo (fs) je znanstvenoraziskovalna ustanova z dodi- plomskimi in podiplomskimi študijskimi programi. Osnovno poslanstvo fs je kakovostno izobraževanje na dodiplomskem, rednem in izrednem študiju, kot tudi na podiplomskem študiju. Izobraževanje na vseh nivo- jih se nenehno dopolnjuje z dosežki temeljnih raziskav, ki potekajo v okviru znanstvenoraziskovalnega dela na fakulteti. Na fs poteka peda- goško in znanstveno delo na podroˇcju strojništva in podroˇcju tekstilstva.
Študenti so zastopani v organih fakultete, v zadnjem letu se je zaradi spre- membe statutaumpoveˇcalo število predstavnikov študentov v senatu fs, kjer sedaj štirje predstavniki študentov predstavljajo petino ˇclanov senata.
O delovanju organov fakultete, kateder in inštitutov, fakultetne uprave ter študentskega sveta, se vodijo evidence v obliki poroˇcil o delu in zapisni- kov sestankov ter ostalih oblik evidentiranja dejavnosti. Nafsže vrsto let deluje komisija za ocenjevanje kakovosti, ki od maja2005 deluje v novi sestavi.
Izobraževanje za pridobitev univerzitetne izobrazbe izvajajo po študij- skih programih Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo in Tekstilstvo, ter izobraževanje za pridobitev visoke strokovne izobrazbe po študijskih pro- gramih Strojništvo in Tekstilstvo. Izvajanje kreditnega študija v višjih le- tnikih dodiplomskega študija študentom omogoˇca izbiro želenih študij- skih vsebin, obenem pa pomeni postopno prilagajanje visokošolskih uˇci- teljev in študentov na izzive in zahteve bolonjskega procesa.fsizobražuje tudi za pridobitev specializacije na podroˇcjih Strojništva in Tekstilstva, in za pridobitev magisterija in doktorata znanosti na podroˇcjih Strojništva, Tekstilne tehnologije in Tehniška varstva okolja. V preteklem študijskem letu jefsuvedla novost na podiplomskem študiju – modulni študij. Mo- duli predstavljajo zaokroženo ponudbo teoretiˇcnih, strokovnih in splošnih znanj na posameznem strokovnem podroˇcju, uvedeni so bili z namenom
Fakulteta za strojništvo
poveˇcanja kakovosti in uspešnosti podiplomskega študija ter pospešitve in razširitve sodelovanja z drugimi fakultetami, gospodarstvom in drugimi uporabniki.
Na fsse izvajajo številne aktivnosti, namenjene poveˇcevanju zanima- nja srednješolskih dijakov za študij strojništva, gospodarskega inženirstva in tekstilstva, tako v obliki neposrednega informiranja o študijskih pro- gramih v obliki predstavitev na srednjih šolah in gimnazijah, kakor tudi v obliki posrednih naˇcinov, kot so sodelovanje v izvenšolskih dejavno- stih na podroˇcju tehnike v osnovnih in srednjih šolah. Uˇcinek navedene dejavnosti se je pokazal prviˇc prav v preteklem študijskem letu, ko je bil zabeležen pomemben dvig števila vpisanih v prve letnike univerzite- tnega študijskega programa Strojništvo. Na žalost zaradi številnih zunanjih dejavnikov, na katere fs nima vpliva (predvsem steˇcaji številnih podjetij iz tekstilne panoge), je vpis na študiju tekstilstva ostal izjemno majhen.
Glede na dejstvo, da je bilo število študentov v preteklih desetih letih na izredno nizkem nivoju, je fakulteta vsa leta skušala zadržati najkakovo- stnejše sodelavce, kar ji je uspelo, kljub temu pa se število sodelavcev iz leta v leto zmanjšuje. Cilj fsv prihodnje je glede na porast števila vpisa- nih študentov obstojeˇce število sodelavcev ohraniti ter predvsem skrbeti za dvig kakovosti kakor tudi za obnovo kadra z najperspektivnejšimi mla- dimi znanstveniki.
Junija 2005 se je fs pridružila skupini tehniških fakultet, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in z njimi osnovala Mrežo za bolonjski študij, ki je pod vodstvom Fakultete za strojništvo iz Ljubljane uspešno prijavila projekt Razvoj študijskih programov za mrežo fakultet v okviru tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, katerega namen je razvoj struk- turno primerljivih študijskih programov, kakor tudi izoblikovanje primer- ljivega nabora kreditnih predmetov, ki bo omogoˇcil enostavnejše pogoje prehoda med razliˇcnimi tehniškimi študiji v Sloveniji.
fsje v svojem celotnem obdobju rasti in razvoja razumela znanstveno- raziskovalno in raziskovalno-razvojno delo kot trajno temeljno usmeritev, ki zagotavlja fakulteti prepoznavnost v mednarodnem, nacionalnem in lo- kalnem prostoru. Znanstvenoraziskovalno in razvojno delo beleži trajno rast v smislu kakovosti in obsega dejavnosti, kar je razvidno tudi iz števil- nih znanstvenih ˇclankov, objavljenih v vodilnih mednarodnih znanstve- nih revijah. Motiviranost zaposlenih za objavljanje najnovejših raziskav so izostrena habilitacijska merila um za podroˇcje strojništva, katerih cilj je spodbuditi objavljanje v znanstvenih revijah iz zgornje polovice seznama jcr, s tem pa tudi posredno zagotoviti veˇcjo mednarodno odmevnost la- stnih raziskav. Merila, ki jih je februarja2005 sprejel senat fs, trenutno
Univerza v Mariboru
še ˇcakajo na potrditev senata um. Vse pomembnejše postaja vodenje in sodelovanje v številnih programih in projektih eu, bilateralnih projektih kot tudi delo na tujih univerzah in inštitutih. Sem sodi pet projektov v okviru 5. okvirnega programa eu ter pet projektov v okviru 6. okvir- nega programa eu, trije projekti cost, štirje projekti eureka in osem drugih mednarodnih projektov, dodatno pa so raziskovalci fakultete so- delovali tudi v tridesetih bilateralnih projektih. Pomemben del strategije fsje prenos najnovejših lastnih in drugih znanstvenih dosežkov v pouˇce- vanje kakor tudi v ustrezno obnavljanje študijskih gradiv, zlasti pa prenos znanja v industrijsko prakso, kar je razvidno iz 22 izvedenih projektov za slovensko industrijo, kakor tudi iz devet aplikativnih projektov skupaj z industrijskimi partnerji, financiranih s strani ustreznih ministrstev rs.
Raziskovalcifssodelujejo v osmih programskih skupinah, pri katerih so sami nosilna raziskovalna organizacija in na treh programskih skupinah kot pridružena soizvajalska organizacija.
Študenti so na fs polnopravni ˇclani pri soupravljanju fakultete. Po- sebej dejaven je bil v preteklem študijskem letu Študentski svet, ki je pomembno prispeval pri pripravi in predstavljanju promocijskih materia- lov in študijskih programov srednješolskim generacijam po srednjih šolah ter prireditvi Mladi um, organiziral strokovne teˇcaje in obiske seminarjev ter predlagal idejno zasnovo Parka študentov tehnike. Na ravni fakul- tete imajo študenti organiziran študentski sosvet, ki je sestavljen iz svetov letnikov ter ga predstavljajo štirje ˇclani vsakega posameznega letnika in predsednik letnika. Pomemben del skrbi za kakovost so študentske ankete, ki jih je izvedel študentski svet ob koncu letnega semestra. Nafsobstaja študentska tutorska pisarna oz. študentom prijazna pisarna, ki je stiˇcišˇce študentskih interesov in kjer študenti nižjih letnikov dobivajo informa- cije od študentov višjih letnikov. Izmenjava študentov v okviru programa Erasmus/Socrates je uspešno potekala tudi v preteklem študijskem letu.
Podatki o vpisu dijakov v prvi letnik študijskih programov kažejo, da zanimanje za študij strojništva po nekaj kriznih letih spet narašˇca, med- tem ko je vpis na študijski program tekstilstva še vedno relativno nizek.
Razloge za to je nedvomno potrebno poiskati v zaposljivosti študentov.
Analize anket namreˇc kažejo, da diplomanti strojništva v veliki meri izpol- njujejo priˇcakovanja potencialnih delodajalcev, hkrati pa jih že primanj- kuje. Na drugi strani diplomanti tekstilstva veliko težje najdejo zaposlitev v stroki, ki se bori za preživetje v pogojih globalizacije in zaostrene kon- kurence, tako da to uspe le najboljšim posameznikom.
Zafsje nedvomno znaˇcilna velika razvejanost študijskih programov in
Fakulteta za strojništvo
smeri, katerih nabor in vsebina se sproti prilagajata, ter veliko število iz- birnih predmetov v sklopu kreditnega študija, kot tudi na podiplomskem študijskem programu. Na podroˇcju organizacije kreditnega študija so bila uvedena natanˇcnejša pravila, predvsem pa roki za izbiro in zamenjavo predmetov, ki so naredili planiranje študija preglednejše, tako za uˇcite- lje kot študente. Na podiplomskem študiju, kjer je bil glavni problem velika množina izbirnih predmetov, je bil z uvedbo modulnega sistema študija narejen pomemben korak v smeri uˇcinkovitejšega, predvsem pa kakovostnejšega podiplomskega študija. Na podroˇcju zagotovitve doda- tnih prostorskih kapacitet ni prišlo do pomembnih premikov na bolje, kar je posledica skupne uporabe zgradb tehniških fakultet na Smetanovi ulici 17v Mariboru, kjer ob nespremenjeni površini in nenehni rasti vseh fa- kultet do konca minulega študijskega leta ni bilo mogoˇce pridobiti veˇcjih novih površin. Zaradi izzivov pri vkljuˇcevanju veuje fakulteta ustanovila tudi11delovnih skupin za razliˇcna podroˇcja aktivnosti.fsje v preteklem študijskem letu akreditirala tudi prvi stopenjski študijski program, narejen v skladu s smernicami bolonjske prenove študijev. To je študijski program 1. in2. stopnje Oblikovanje in tekstilni materiali, ki bo zamenjal študijski program Tekstilstvo.
fs mora v prihodnjem študijskem letu pospešiti pripravo novih štu- dijskih programov, ki bodo ustrezali zahtevam bolonjskega procesa. Pri reševanju prostorske problematike je potrebno preuˇciti realne možnosti za širitev na obstojeˇci lokaciji, predvsem v smislu morebitne prostorske reorganizacije zaradi izgraditve nove stavbe Fakultete za elektrotehniko, informatiko in raˇcunalništvo, oziroma možnosti preselitve celotne ali dela fs na drugo lokacijo, kar bi zagotavljalo nadaljnji prostorski razvoj fa- kultete. Za izboljšanje uspešnosti študija študentov, predvsem v kritiˇcnem prehodu med prvim in drugim letnikom študija, morafspreveriti uspe- šnost mentorskega dela v prvem letniku, izboljšati mehanizme sprotnega spremljanja aktivnosti študentov ter vpeljati nove mehanizme poveˇcanja motiviranosti študentov prvega letnika. Kakovostno znanstvenorazisko- valno delo zahteva nenehno izboljševanje stanja raziskovalne opreme, zato morajo raziskovalni inštituti ter vodje laboratorijev izkoristiti vse možne vzvode za nabavo, predvsem kandidiranje na razpisihmzvt, predvsem pa poveˇcati skupno nabavo raziskovalne opreme s partnerji iz industrije.
Univerza v Mariboru
Medicinska fakuteta
V študijskem letu 2004/2005 je kakovost na Medicinski fakulteti (mf) ocenjevala komisija za ocenjevanje kakovosti ˇclanicum, ki se je sestajala na rednih sejah in podajala poroˇcila dekanumf, nato pa je vsa poroˇcila obravnaval še senatmf.
Delo in ocenjevanje komisije je temeljilo na delih Merila za spremlja- nje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, štu- dijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokov- nega dela (Uradni list rsšt.124/2004, z dne 19.11.2004) in Predlog pri- roˇcnika institucionalne in programske samoevalvacije v visokem šolstvu (S. Kump, B. Mihevc,2004) (www.uni-lj.si/kakovost). Ob rednem spre- mljanju aktivnosti, izvedenih študentskih anketah, poroˇcilih nosilcev in analizah dela, referatov ter službmf in ob sodelovanju dekana in prode- kanov je bilo izdelano letno poroˇcilo, ki je bilo obravnavano na senatu mf 7.11.2005.
V poroˇcilu je bila podana ocena stanja in predvideni ukrepi oz. predlogi za izboljšanje.
Najpomembnejše ugotovitve so bile, da je bila prehojena velika pot in zaˇceto uspešno delovanje mf, katere program je usklajen z evropsko di- rektivo (93/16 eec,1993). V študijskem letu 2004/2005 se je prijavilo za študij v prvem letniku mf 185 študentov, od katerih je bilo sprejetih na redni študij (izredno vpisanih študentov ni bilo)89(48%) študentov. Pre- hodnost v drugi letnik je znašala87% (76od87 študentov, dva študenta sta se prepisala), s povpreˇcno oceno 8,03. V teku so aktivnosti za podi- plomski univerzitetni znanstveni program Biomedicina (doktorski študij), ki se bo predvidoma priˇcel v študijskem letu2005/2006.
mf sodeluje s številnimi drugimi domaˇcimi in mednarodnimi ustano- vami, tudi s skupnimi projekti (podrobnosti v letnem poroˇcilu). Ena od
Medicinska fakuteta
zelo pomembnih nalog je pridobivanje nadaljnjih sredstev in izboljševanja materialnih pogojev, predvsem glede opreme in prostorov. Razpršenost, predvsem lokacij za vaje, predstavlja tudi logistiˇcen problem in otežuje celo naˇcrtovanje urnika. Zaželena je razporeditev študentov v še manjše skupine, ob ˇcemer bi bil možen še aktivnejši študij. Zelo dobro je bil ocenjen problemsko zasnovani pouk (pbl) in seminarski pouk ter projek- tno delo. Za tutorje tovrstnega pouka je bilo izvedeno izobraževanje in pridobitev licenc (veljavne veu), kar velja podpirati tudi v bodoˇce, kljub velikim finanˇcnim zahtevam.
Dostop do veˇcine obvestil in prijavljanje na izpite je bilo možno preko internetne povezave, v bodoˇce velja temu mediju posveˇcati še veˇcjo po- zornost. Zaˇcete so aktivnosti, da bi tudi ocenjevanje pouka in pedago- škega osebja bilo možno preko tovrstne povezave, zato predlagajo uskla- ditev aktivnosti na univerzitetnem nivoju, smiselna bi bila tudi povezava z ul. Zelo obiskan je študentski forum, kjer so na internetnih straneh med drugim javno dostopne tudi seminarske naloge študentov in neka- tera predavanja.
Zaželena je veˇcja vkljuˇcitev študentov demonstratorjev, pri sorodnih predmetih kot so npr. molekularna biologija, biologija celice in bioke- mija velja razmisliti o dodatni koordinaciji in veˇc sestankih pedagoškega osebja zaradi usklajevanja dejavnosti in reševanja problemov. Predlagane so spremembe urnika pri nekaterih predmetih, kot je npr. Medicinska terminologija – premik v zimski semester.
V okviru nastajajoˇce knjižnice mf velja razmisliti o poveˇcanju števila uˇcbenikov za posamezne predmete (seveda v skladu s finanˇcnimi mo- žnostmi). Spodbujati bi veljalo tudi izdajanje študijskega gradiva, knjig in druge študijske literature, kar bi prinašalo veljavo tudimfsami. Zelo po- hvalno je izdajanje revije Medicinski meseˇcnik, ki prinaša tako znanstvene prispevke kot obvešˇcanje o dogajanju na fakulteti sami. Pri raziskovalnih projektih, ˇclankih in ostalem objavljenem gradivu bi veljalo razmisliti o uskladitvi nazivov ustanov in vkljuˇcitvimfna objavljena dela pedagoškega osebja, saj bo vpliv objavljenih in citiranih del pri ocenjevanju kakovosti delamfv prihodnosti nedvomno zelo pomemben.
Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta
postopki in merila
Na podlagi statutaumje Pedagoška fakulteta (pef) izvedla samoevalvacijo študija in sicer organizacijsko in vsebinsko. Pri tem je prav tako upošte- vala merila, ki jih predpisuje zakon o visokem šolstvu. Po dogovoru so letos ponovno izvedli samoevalvacijo pedagoškega dela. Metodologija in merila za izvajanje celotne in delnih samoevalvacij je pripravila na osnovi univerzitetnih meril komisija za zagotavljanje kvalitete napef. Na osnovi teh podatkov je komisija ob sodelovanju strokovnih služb pripravila osnu- tek samoevalvacijskega poroˇcila zapef.
organi, ki so obravnavali poro ˇcilo
Celotno poroˇcilo se je pripravilo, analiziralo in obravnavalo na komisiji za zagotavljanje kvalitete napef, kolegiju dekana in konˇcno na senatupef, ki je poroˇcilo sprejel in ga tudi potrdil.
kratka ocena stanja
Ocena stanja evalvacije visokošolskega zavoda
Podatki o vpisu v prvi letnik študijskih programov kažejo, da zanimanje za študij še vedno narašˇca. Razloge za to je nedvomno potrebno poiskati v zaposljivosti študentov. Analize anket namreˇc kažejo, da diplomantipef v veliki meri izpolnjujejo priˇcakovanja potencialnih delodajalcev. Oce- njujejo, da imajo kakovosten pedagoški kader, ki zagotavlja kakovostno izvedbo pedagoškega procesa. Oˇciten je tudi trend napredovanja v višje nazive, kar vpliva tudi na spreminjanje razmerja med številom uˇciteljev in asistentov. Študiji so primerljivi z uspešnimi tujimi programi. Izobraževa- nje na vseh nivojih se nenehno dopolnjuje z dosežki temeljnih raziskav.
