ELABORATOV OB KATASTRSKI IZMERI UPOŠTEVANJE STARIH KATASTRSKIH VERONIKA LAVRIČ

(1)

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

VERONIKA LAVRIČ

UPOŠTEVANJE STARIH KATASTRSKIH ELABORATOV OB KATASTRSKI IZMERI

DIPLOMSKA NALOGA

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE

NEPREMIČNIN

Ljubljana, 2021

Hrbtna stran: LAVRIČ VERONIKA 2021

(2)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

VERONIKA LAVRIČ

UPOŠTEVANJE STARIH KATASTRSKIH ELABORATOV OB KATASTRSKI IZMERI

Diplomska naloga št.:

CONSIDERATION OF THE OLD CADASTRAL DETAIL REPORTS AT THE NEW CADASTRAL

SURVEY

Graduation thesis No.:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

viš. pred. dr. Miran Ferlan

Somentor/-ica:

/

Član komisije:

Ljubljana,

(3)

POPRAVKI – ERRATA

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(4)

II Lavrič, V. 2021. Upoštevanje starih katastrskih elaboratov ob katastrski izmeri.

Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin.

ZAHVALA

Za strokovne nasvete, pomoč, in predano znanje pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju viš. pred. dr. Miranu Ferlanu.

Zahvalila bi se Heleni Gregorič za pomoč in predano strokovno znanje.

Posebno bi se zahvalila svoji družini in fantu Štefanu, za potrpežljivost, spodbudo in podporo v času študija.

(5)

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

UDK: 528.44(043.2)

Avtor: Veronika Lavrič

Mentor: viš. pred. dr. Miran Ferlan

Naslov: Upoštevanje starih katastrskih elaboratov ob katastrski izmeri Tip dokumenta: Diplomska naloga – visokošolski študij

Obseg in oprema: 41 str., 1 pregl., 28 sl.

Ključne besede: Zemljiški kataster, katastrska izmera, elaborat, skica

Izvleček

Pomembna katastrska dokumentacija ob katastrski izmeri so katastrski elaborati, ter drugi podatki iz zbirke listin, ki omogočajo historični pregled sprememb. Katastrski elaborati so bili izdelani v različnih časovnih obdobjih vzdrževanja zemljiškega katastra in predstavljajo osnovo na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiški kataster. V diplomski nalogi so predstavljeni načini vzdrževanja zemljiškega katastra glede na zakonodajo in predstavljeni katastrski elaborati iz različnih zgodovinskih obdobij. Namen diplomske naloge je upoštevanje starih katastrskih elaboratov in druge dokumentacije zemljiškega katastra ob novi katastrski izmeri ter upoštevanje posebnosti predhodnih katastrskih postopkov. Diplomska naloga je pripravljena na podlagi izbora študijskih primerov katastrskih elaboratov.

(6)

IV Lavrič, V. 2021. Upoštevanje starih katastrskih elaboratov ob katastrski izmeri.

BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDC: 528.44(043.2)

Author: Veronika Lavrič

Supervisor: Sen. Lect. Dr. Miran Ferlan

Title: Consideration of the old cadastral detail reports at the new cadastral survey

Document type: Graduation Thesis – Higher professional studies Notes: 41 p., 1 tab., 28 fig.

Keywords: land cadastre, cadastral surveying, cadastral detail report, cadastral sketch

Abstract

Important cadastral documentation during the implementation of the new cadastral survey are cadastral detail reports from the collection of the documents and other data that enable a historical overview of changes. Cadastral detail reports were prepared in different time periods and represent the basis on which entries (inscription) in the land cadastre register were made.

The diploma thesis will present the methods of maintaining the land cadastre according to the historical legislation with the old cadastral detail reports from different historical periods. The purpose of the diploma thesis is how to consider old cadastral detail reports, specifics of previous cadastral procedures and different land cadastre documentation at the new cadastral survey. The diploma thesis was prepared on selected cases of cadastral detail reports.

(7)

KAZALO VSEBINE

POPRAVKI – ERRATA ... 1

ZAHVALA ... 2

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ... 3

BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... 4

KAZALO SLIK ... 6

KAZALO PREGLEDNIC ... 8

1 UVOD ... 1

2 METODE DELA ... 2

3 ZAKONODAJA – SPREMINJANJE MEJ ... 4

3.1 Zemljiški kataster - splošno ... 4

3.2 Urejanje in evidentiranje meje ... 4

3.2.1 Obdobje med obema vojnama 1918-1945 ... 5

3.2.2 Obdobje po drugi svetovni vojni 1945-1974 ... 6

3.2.3 Zakon o zemljiškem katastru – 1974 ... 6

3.2.4 Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot – 2000 ... 6

3.3 Spreminjanje meje parcele (ZEN 2006) ... 7

3.4 Zakon o katastru nepremičnin (ZKN 2021) ... 9

4 REZULTATI ... 11

4.1 Pregled izbranih elaboratov ... 11

4.2 Analiza elaboratov in postopkov ... 11

4.2.1 IDPOS 414 ... 11

4.2.2 IDPOS 97 ... 13

4.2.3 IDPOS 2089 ... 17

4.2.4 IDPOS 6008 ... 22

4.2.5 IDPOS 6543 ... 26

5 ZAKLJUČEK ... 29

VIRI ... 30

(8)

VI Lavrič, V. 2021. Upoštevanje starih katastrskih elaboratov ob katastrski izmeri.

KAZALO SLIK

Slika 1: Naznanilni list iz elaborata IDPOS 414. ... 12

Slika 2: Poljska skica s prikazom delitve parcele in naslovna stran elaborata (prirejeno po IDPOS 414). ... 12

Slika 3: Naznanilni list iz elaborata IDPOS 97. ... 13

Slika 4: Tahimetrični zapisnik s skico (prirejeno po elaboratu IDPOS 97). ... 14

Slika 5: Izračun položajev merjenih točk 1, 2, 3, 4 in 5 iz stojiščne točke A. ... 15

Slika 6: Izračun položaja merjene točke 6 iz stojiščne točke B. ... 15

Slika 7:Izračun položajev merjenih točk 7, 8 in 9 iz stojiščne točke C. ... 16

Slika 8: Transformacija točk iz elaborata IDPOS 97 v državni koordinatni sistem s pomočjo Helmertove transformacije. ... 16

Slika 9: Transformacijski parametri in ocena natančnosti pri preračunu elaborata IDPOS 97. ... 17

Slika 10: Izračun površin iz elaborata IDPOS 2089. ... 18

Slika 11: Skica terenske meritve (prirejeno po elaboratu IDPOS 2089). ... 18

Slika 12: Delilni načrt iz elaborata IDPOS 2089. ... 19

Slika 13: Tahimetrični zapisnik iz IDPOS 2089. ... 19

Slika 14: Izračun položajev merjenih točk 2, 3, 4 in 5 iz stojiščne točke 1. ... 20

Slika 15: Izračun položajev merjenih točk 6, 7, in 8 iz stojiščne točke 5. ... 20

Slika 16: Transformacija točk iz elaborata 2089 v državni koordinatni sistem s pomočjo Helmertove transformacije. ... 21

Slika 17: Transformacijski parametri in ocena natančnosti pri preračunu elaborata IDPOS 2089. ... 21

Slika 18: Kopija katastrskega načrta s spremembami iz elaborata IDPOS 6008. ... 22

Slika 19: Skica terenske meritve, kjer se je del meje parcel 418, 414/1 in 415/2 označilo z mejnimi znamenji (prirejeno po elaboratu IDPOS 6008). ... 23

Slika 20: Skica terenske izmere (prirejeno iz elaborata IDPOS 1002). ... 24

Slika 21: Izračun položajev merjenih točk 1 in 2 iz stojiščne točke 61313. ... 24

Slika 22: Izračun položajev merjenih točk 3-10 iz stojiščne točke 2. ... 25

Slika 23: Transformacija točk v državni koordinatni sistem s pomočjo Helmertove transformacije. ... 25

Slika 24: Transformacijski parametri in ocena natančnosti za IDPOS 6008. ... 26

Slika 25: Izračun površin iz elaborata IDPOS 6543. ... 27

Slika 26: Skica terenske meritve (prirejeno po elaboratu IDPOS 6564). ... 27

Slika 27: Prikaz sprememb iz elaborata IDPOS 6543. ... 28

(9)

Slika 28: Prikaz sovpadanja danih koordinat iz elaborata IDPOS 6543 in stanja v zemljiško katastrskem načrtu. ... 28

(10)

VIII Lavrič, V. 2021. Upoštevanje starih katastrskih elaboratov ob katastrski izmeri.

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Osnovni podatki o elaboratih. ... 3

(11)

1 UVOD

Zemljiški kataster se je začel razvijati že zelo zgodaj, ko se je pojavila potreba po davku in tudi razdelitvi zemljišč med družinami in posamezniki. Do bolj natančno določenih mej pa je prišlo, ko se je začelo intenzivneje obdelovati zemljišča. Ljudje so postajali bolj izobraženi, razvoj držav je zahteval nadzor nad zemljišči. Lastnina je postala pomembna pravica, napredek je dosegel tudi ekonomski razvoj držav. Zakon o zemljiškem katastru (Grundsteuer patent) predstavlja pri nas začetek parcelno orientiranega zemljiškega katastra, sprejet je bil 23.

decembra 1817. Postal je osnova stabilnega katastra, ki je še danes osnova za zemljiški kataster na preko 80% površine Slovenije (Ferlan, 2005).

Danes predstavlja zemljiški kataster v Republiki Sloveniji temeljno evidenco o zemljiških parcelah in je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljišču in zbirke listin, kjer so shranjeni elaborati ter druge listine. Na podlagi elaboratov so bili opravljeni vpisi v zemljiški kataster, iz njih je razvidno tudi stanje pred in po spremembi. Da bi se vzdrževanje opravljalo organizirano in poenoteno, so se na novo določili tudi nekateri izrazi in opredelitve. Osnovna enota za vodenje zemljiškega katastra je katastrska občina, v kateri je zemljišče opredeljeno s parcelo. Podlaga za katastrski postopek in vso potrebno dokumentacijo so zakonski in podzakonski predpisi, ki se ves čas spreminjajo in dopolnjujejo. To je tudi razlog, da stari elaborati vsebujejo različne katastrske postopke in metode določitve mej, kar se kaže tudi v kakovosti podatkov. Dejstvo, da moramo pri vsakih novih meritvah upoštevati stare elaborate predhodnih meritev, meritev pa mora biti narejena vsaj z natančnostjo, ki je enaka oziroma boljša kot ob prvotni izmeri. Novo katastrsko izmero oziroma postopek izdela geodetsko podjetje. V postopku lahko urejamo in evidentiramo mejo ( ureditev meje, nova izmera, označitev meje), lahko spreminjamo meje parcel (parcelacija, komasacija, izravnava meje), ostale storitve so še evidentiranje zemljišča pod stavbo, spreminjanje bonitete zemljišča, spreminjanje rabe zemljišča…

Stari elaborati bodo tudi osnova v tej diplomski nalogi. Predstavljeni in prikazani bodo načini vzdrževanja zemljiškega katastra glede na zakonodajo, ter tudi katastrski elaborati iz različnih obdobij. Osredotočili se bomo predvsem na pregled in analizo že narejenih elaboratov, ki so se izdelali po stari zakonodaji. Vsi elaborati se bodo navezovali na manjše izmere, ki so bile izvedene večinoma v lokalnih geodetskih mrežah.

(12)

2 Lavrič, V. 2021. Upoštevanje starih katastrskih elaboratov ob katastrski izmeri.

2 METODE DELA

Glavni namen diplomske naloge je analiza elaboratov, ki obravnavajo različne katastrske postopke, ter opis rešitev, ki jih potrebujemo pri novi katastrski izmeri. Naloga je zasnovana teoretično in prikazuje pripravo na predizmero in kasneje na izvedbo katastrske storitve na terenu. Izbrali smo torej analitično ter opisno metodo dela. Uporabili smo elaborate, ki so bili selektivno izbrani s strani mentorja. Nanašajo se na različna zgodovinska obdobja, zato je bilo potrebno pregledati zakonodajo s področja zemljiškega katastra, ki se nanaša na vzdrževanje katastra glede na posamezen elaborat.

Zakonodaja, ki je bila upoštevana v analizi elaboratov:

• Zakon o katastru zemljišta (SN, 19. dec. 1928),

• Pravilnik za vzdrževanja katastra v občinah, v katerih je izdelan kataster na podlagi premera, 1928 VII. del 2. razdelek,

• Uredba o zemljiškem katastru (UL FLRJ 43/1953),

• Pravilnik za državni premer III del, Savezna geodetska uprava, 1958,

• Temeljni zakon o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (UL SFRJ 15/1965),

• Pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč (UL SFRJ 8/1970),

• Zakon o zemljiškem katastru (UL SRS 16/1974),

• Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (UL SRS 2/1976),

• Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (UL SRS 41/1982),

• Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (UL RS 2000),

• Zakon o evidentiranju nepremičnin (UL RS št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18, 33/19 IN 54/21),

• Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (UL RS, št. 48/18, 51/18 – popr., 35/19 in 54/21 ).

Analiza posameznega elaborata je obsegala najprej ugotovitev postopka, ki se je izvajal v posameznem elaboratu, ter pregled vsebine elaborata. Poiskati je bilo potrebno tudi druge arhivske podatke, ki se nanašajo na območje obravnave. Arhivskih elaboratov s postopkom spremembe vrste rabe nismo upoštevali. Vsak elaborat vsebuje izmero, zapisnik in skico, kjer je opisno in grafično opisan izveden katastrski postopek. Pri nalogi je bila uporabljena programska oprema Geopro (Geodetska družba). Za preračun arhivskih podatkov smo potrebovali merske podatke točk, ki smo jih prenesli v grafiko. Vklopili smo jih v današnji katastrski načrt, kar bi služilo za predizmero pri novi katastrski izmeri, s tem pa smo dobili tudi zanesljivost in natančnost predhodnih meritev.

Zaradi varovanja osebnih podatkov so prekrita vsa imena, priimki ter naslovi oseb, ki so navedeni na elaboratih. Ostali podatki, kot so številke parcel, imena katastrskih občin, IDPOS elaborata, so ostali nespremenjeni.

V elaboratih so bili različni katastrski postopki, to so:

(13)

• razmejitev in parcelacija (Pravilnik 1928, Pravilnik 1958),

• mejni ugotovitveni postopek, meja po podatkih zemljiškega katastra in parcelacija (ZZK, 1974),

• mejna obravnava, parcelacija (ZENDMPE, 2000),

• ureditev meje, parcelacija (ZEN, 2006).

Pri vsebinskem opisu vsakega elaborata, smo za lažjo predstavo dodali tudi skico, ki je bila narejena v času katastrske izmere in način izmere :

• tahimetrična izmera (busolni instrument, trinitna tahimetrija, avtoredukcijski tahimeter, elektronski tahimeter),

• ortogonalna izmera.

Elaborati, ki so bili vključeni v analizo, so predstavljeni v preglednici 1. Zapisani so predvsem osnovni podatki.

Preglednica 1: Osnovni podatki o elaboratih.

IDPOS Leto nastanka Katastrska občina Izveden postopek

414 1956 415 - Bukovci Razmejitev, delitev parcele

97 1964 994 - Zalog Delitev parcele

2089 1984 1832 - Vače Mejni ugotovitveni postopek,

parcelacija

6008 1997 1364 – Loka Pri Zidanem

mostu

Mejni ugotovitveni postopek

6543 2019 1076 - Medlog Ureditev meje, parcelacija

(14)

3 ZAKONODAJA – SPREMINJANJE MEJ

3.1 Zemljiški kataster - splošno

Zemljiški kataster skupaj s katastrom stavb predstavlja temeljno evidenco podatkov o zemljiščih in stavbah, ki ga vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Zakonska podlaga, ki ureja področje nepremičnin v Republiki Sloveniji je Zakon o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN. Sprejet je bil tudi nov Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, 54/2021), ki pa se prične uporabljati leto dni po njegovem sprejetju.

Zemljiški kataster povezuje stvarne pravice na zemljiščih (najpogosteje lastninsko pravico), z lokacijo v prostoru. Tako zemljiški kataster, kot tudi zemljiška knjiga, se povezujeta med seboj.

Z zemljiškim katastrom se povezujejo tudi nekatere druge evidence podatkov o zemljiščih - register nepremičnin, register prostorskih enot, zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture… V primeru, da se nekateri podatki spremenijo, oziroma evidence niso usklajene, geodetska uprava o tem obvesti pristojne organe. Za usklajevanje evidenc o istovrstnih podatkih skrbi medresorska komisija (ZEN, 2006). V njej sodelujejo predstavniki geodetske uprave ter ministrstev, ki so pristojni za evidence podatkov o nepremičninah, ki se povezujejo z zemljiškim katastrom. Po zakonu ZEN se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra vodijo kot zbirka podatkov in se izkazujejo z identifikacijsko oznako parcele.

Geodetske storitve, s katerimi spreminjamo podatke v zemljiškem katastru, po ZEN lahko izvaja oseba, ki ima poklicni naziv »pooblaščeni inženir s področja geodezije« in je vpisana v imenik pristojne zbornice, oziroma gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti glede na Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (UL RS, 16/17).

V zemljiškem katastru so navedeni zadnji vpisani podatki o zemljiščih, ter tudi podatki iz zbirke listin, ki omogočajo vpogled v vse prejšnje spremembe na zemljiščih. Zbirko listin predstavljajo elaborati, ter druge listine, ki so bili osnova za vpis sprememb v preteklosti.

Zemljiška parcela je osnovna enota zemljiškega katastra, leži znotraj ene katastrske občine, v zemljiškem katastru pa jo evidentiramo z mejo, parcelno številko in šifro katastrske občine.

Mejo evidentiramo s koordinatami zemljiško-katastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu. Daljice, ki povezujejo zemljiško-katastrske točke pa razmejujejo dve sosednji parceli.

3.2 Urejanje in evidentiranje meje

Urejanje in vzdrževanje zemljiškega katastra se je v preteklosti izvajalo po posameznih obdobjih, oziroma v skladu z zakonodajo, ki je bila veljavna v določenem obdobju (Ferlan, 2005):

• Obdobje med obema vojnama 1918-1945

• Obdobje od 1918 do 1930

• Vzdrževanje zemljiškega katastra od 1930 do 1941

(15)

• Obdobje po drugi svetovni vojni 1945-1974

• Uredba o zemljiškem katastru od 1953 do 1965

• Temeljni zakon o izmeritvi zemljišč od 1965 do 1974

• Zakon o zemljiškem katastru 1974

• Zakon o urejanju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot 2000

• Zakon o evidentiranju nepremičnin 2006

• Zakon o katastru nepremičnin 2021

3.2.1 Obdobje med obema vojnama 1918-1945

Leta 1928 je bil izdan Zakon o zemljiškem katastru, s katerim je bilo tudi opredeljeno, kako se bo vzdrževalo kataster. Vsem geodetskim izmeram je bil osnova zemljiški kataster, poleg pa se je vedno izvajala tudi topografska izmera. Glede nove izmere so bile podane tudi odredbe, ki so zahtevale, da se izmero obvezno naveže na državno trigonometrično in nivelmansko mrežo. Katastrska izmera naj bi bila tudi osnova za topografsko in kartografsko izmero.

Vsaka nova določena katastrska točka oziroma mejnik, je morala biti izmerjena s polarno ali ortogonalno metodo, dodatno pa se je izmerilo še večje število priklepnih točk (Ferlan, 2005).

Pravilen položaj mejnikov se je kontroliralo z ročnim odmerjanjem od katastrskih točk v bližini, v teoriji bi zadoščale tri take točke.

Katastrske izmere so se izvajale na podlagi naznanilnih listov, kjer so lastniki zahtevali katastrsko meritev. Katastrsko meritev in s tem tudi vzdrževanje katastra se je lahko izvedlo zaradi zemljiške delitve (parcelacije), poprave katastrskega zarisa (ureditev meje), objektne spremembe (vris ali izbris stavbe) ali zaradi kulturne spremembe (sprememba vrste rabe).

Katastrska meritev je morala biti narejena z vsaj tako natančnostjo, ki je enaka prvotni ali novi izmeri, ter tudi natančnosti izdelave načrtov. Zaradi neenotne natančnosti prvotne grafične izmere med katastrskimi občinami, je morala katastrska izmera obsegati izmero celotne parcele ali izmero sosednih parcel. To je bilo nujno tudi pri vklopu v katastrski načrt. Katastrski načrt pa se je ob vsaki spremembi tudi dopolnil oziroma popravil.

Na območju, kjer so obstajali katastrski načrti nove izmere in kjer so bile meritve izvedene na osnovi poligonske in linijske mreže, je morala biti vsaka katastrska meritev navezana na prvotno poligonsko oziroma linijsko mrežo. Zaradi kontrole so se izvajale še dodatne meritve na katastrske točke v okolici. Drugače je bilo na območju, kjer so bili izdelani katastrski načrti na osnovi grafične izmere, saj se je v tem primeru opravilo izključno numerično izmero in ne grafično. Stabilizirane geodetske točke so bile na takih območjih redke, zato se je v večini izvajala le lokalna katastrska izmera. V bližini točk, kjer so bila stojišča merske mize in točk grafične triangulacije je bila izmera zanesljivejša, drugje pa manj zanesljiva. Mejne točke, ki se jih danes lahko v naravi enolično identificira so z mejniki zamejničenje meje katastrskih občin, nekatere naravne posestne meje in vogali objektov. Meje se je vklapljalo s pomočjo stalnih in priklepnih točk na območju izmere in so bile prilagojene glede na nove meritve. Teoretično bi zadoščale tri stalne točke, vendar se je v praksi izkazalo, da je bilo to vedno premalo.

(16)

3.2.2 Obdobje po drugi svetovni vojni 1945-1974

Z Uredbo o zemljiškem katastru v letu 1953 so morale vse geodetske izmere ne glede na namen vsebovati tudi katastrsko izmero. Izdelane so morale biti tako, da se je prikazal tako horizontalni, kot tudi višinski prikaz območja. Leta 1958 je bil izdan Pravilnik za državni premer in v njem so bili podrobno na novo določeni načini označevanja katastrskih mej, ter načini katastrske izmere. Takrat so nastala določena posebna pravila, da se ozki objekti (npr. ceste) označijo z mejniki in izmerijo kot posebne parcele, ter tudi pravilo, da meja parcele nikoli ne sme potekati po sredini objekta, razen v posebnih okoliščinah. Katastrska izmera se je izvajala iz poligonske ali linijske mreže, detajl pa se je izmeril po ortogonalni in polarni metodi.

Leta 1967 se je z Uredbo o izdelavi izmeritve in zemljiškega katastra in njunem vzdrževanju predvidelo pomemben predpis, da se ob vsaki katastrski izmeri obvezno izdeluje predpisan elaborat. Na podlagi zakona je bil izdan Pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč (UL SFRJ 8/70), ki je natančno določal vzdrževanje grafičnih katastrskih načrtov.

3.2.3 Zakon o zemljiškem katastru – 1974

Katastrske izmere so se izvajale na podlagi zahtevkov in prijav. Z zahtevki, so stranke zahtevale, da se spremenijo podatki v zemljiškem katastru, s prijavo pa so sporočile spremembo glede kulture ali spremembe naslova lastnika. Zahtevki so bili plačljivi. Prvi zahtevek, ki so ga lahko podali lastniki je prenos posestne meje v naravo po podatkih iz zemljiškega katastra. To pomeni, da so želeli mejo označiti na terenu tako, kot jo izkazuje zemljiški kataster. Eden izmed pogojev je bil, da morajo biti podatki za parcele v postopku dovolj zanesljivi. Ta pogoj je lahko ugotovila le geodetska uprava, za vsak primer posebej.

Drugi zahtevek, ki so ga lahko stranke podale, je bil mejni ugotovitveni postopek (MUP). Pri tem je lastnik želel, da se v naravi označijo meje parcele tako, kot jih nesporno uživa. Tretji zahtevek je bila parcelacija, kjer se je delilo parcelo na dva ali več delov. Sočasno so se tudi ugotavljale stare parcelne meje in določale nove parcelne meje.

3.2.4 Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot – 2000 Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot – ZENDPME, je bil sprejet leta 2000 in z njim je tudi v zemljiškem katastru prišlo do kar nekaj sprememb. Poseben poudarek je bil namenjen urejanju mej, dolgoročni cilj pa je bil ureditev mej vseh zemljiških parcel (Triglav, 2000).

V 21. členu zakona je bilo navedeno, da morajo lastniki zemljišč geodetu pokazati potek meje za svoja zemljišča. Če je potrebno, mora tudi geodet pokazati potek katastrske meje, ter jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov, ki so bili na voljo. V zemljiški kataster ni bilo mogoče kot dokončno mejo vpisati mejo, ki odstopa od katastrske meje. V tem primeru, se katastrska meja označi z mejniki, pokazana meja pa se izmeri in prikaže v elaboratu.

(17)

Uveden je tudi kataster stavb.

Geodetske storitve, ki so se izvajale po (ZENDMPE, 2000) so:

• ureditev meje,

• parcelacija,

• izravnava meje,

• obnova mej v naravi,

• komasacija,

• razmejitev pravnih režimov,

• ugotavljanje dejanske rabe zemljišč,

• vpis stavbe in delov stavb v kataster stavb.

3.3 Spreminjanje meje parcele (ZEN 2006)

Danes je v veljavi Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006), ki ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel, postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpisa njihovih sprememb, register nepremičnin, izdajanje podatkov in druga vprašanja, povezana z evidentiranjem nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZEN, 2006).

Postopki v zemljiškem katastru se delijo na 3 glavne dele (Ferlan, 2021):

• urejanje in evidentiranje meje parcel:

o ureditev meje, o nova izmera,

o označitev meje v naravi,

• spreminjanje meje parcel:

o parcelacija, o komasacija, o izravnava meje,

• ostali postopki:

o evidentiranje zemljišča pod stavbo, o spreminjanje bonitete zemljišča, o spreminjanje dejanske rabe zemljišča.

V zemljiškem katastru se vodijo o vsaki zemljiški parceli vodijo naslednji podatki:

• identifikacijska oznaka parcele,

• meja,

• površina,

• lastnik,

• upravljalec,

• dejanska raba,

• zemljišče pod stavbo,

(18)

• boniteta zemljišča.

Poleg naštetih podatkov, se v zemljiškem katastru vodijo še ostali podatki, ki so potrebni za povezavo z registrom prostorskih enot, katastrom stavb, registrom stavb in zemljiško knjigo (ZEN, 2006).

Meje parcele sestavlja več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon, krajišča daljic pa so zemljiškokatastrske točke. Meje parcel, parcelne številke in zemljišča pod stavbo so grafično prikazane v zemljiškokatastrskem prikazu, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel. Zemljiškokatastrskega prikaza se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje (ZEN, 2006).

Geodetsko storitev izvaja geodetsko podjetje, ki se izvede na zahtevo lastnika parcele, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov. Končni izdelek je elaborat, ki vsebuje predlog meje in zapisnik mejne obravnave (ZEN, 2006).

Pred izvedbo mejne obravnave mora geodetsko podjetje pridobiti zemljiškokatastrske podatke in podatke o lastnikih parcel. Pred izvedbo mejne obravnave lahko geodetsko podjetje opravi meritve na terenu – predizmera, da ugotovi potek meje po podatkih iz zemljiškega katastra.

Uporabiti mora zadnje vpisane podatke o parcelah in podatke iz zbirke listin zemljiškega katastra, kjer upošteva natančnost pridobljenih podatkov. V elaboratu je potrebno navesti, kateri podatki so bili upoštevani pri ugotovitvi poteka meje. Zapisnik mejne obravnave mora vsebovati kraj in čas izvedbe, vabljene osebe, prisotne osebe, opis mejne obravnave, ter podpise strank v postopku in geodeta, ki je vodil postopek (ZEN, 2006).

Urejene meje v dosedanjih katastrskih postopki

Meja, ki je bila urejena po letu 2006 ima po zakonu ZEN (2006) status urejene meje. Ta status imajo tudi meje, ki imajo status dokončne meje po zakonu ZENDMPE (2000), ter urejene meje v MUP po zakonu ZZemK (1974). Naštete meje imajo status urejene meje le, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej (ZEN, 2006: 136. člen).

V zemljiškem katastru imamo od leta 2000 (nekatere prej nekatere kasneje) v uporabi digitalne katastrske načrte, ki so izpodrinili analogne zemljiškokatastrske načrte. Potrebno je bilo pretvoriti vse analogne katastrske načrte (okoli 20000) v digitalno obliko. Sama pretvorba analognih načrtov v digitalno obliko je zajemala: predpriprava katastrskih načrtov, skeniranje katastrskih načrtov, vektorizacija katastrske vsebine, topološka kontrola, ter tudi z zakonom predpisane pogoje za začetek uporabe digitalnih podatkov. Podatki so zato hitro dostopni, ažurno vzdrževani ter povezani tudi z ostalimi evidencami, ko je kataster stavb.

(19)

3.4 Zakon o katastru nepremičnin (ZKN 2021)

Z aprilom 2022 se začne uporabljati nova zakonodaja na področju zemljiškega katastra, to je Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, UL RS 54/2021). Namen novega zakona bo zagotoviti vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru in prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih ter podatkov iz drugih javnih evidenc (ZKN, 2021).

Meje parcela je definirana kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Točke se v kataster nepremičnin vpišejo z neposredno uporabo koordinat ob upoštevanju strokovnih pravil za koordinatni vklop (ZKN, 2021).

Katastrski postopek se izvede kot inženirski del katastrskega postopka. Ta je sestavljen iz objave katastrskega postopka, izvedbe postopka za izdelavo elaborata in izdelave elaborata.

Lahko pa se katastrski postopek izvede kot upravni del katastrskega postopka in je sestavljen iz upravnega postopka odločanja o zahtevi za vpis in vpisa podatkov v kataster nepremičnin (ZKN, 2021).

Katastrski postopki po (ZKN, 2021) so:

• ureditev meje parcele,

• izračun površine,

• označitev meje parcele,

• nova izmera,

• lokacijska izboljšava,

• parcelacija,

• izravnava meje,

• komasacija,

• določitev območja stavbne pravice in območja služnosti,

• sprememba bonitete zemljišč,

• spreminjanje mej občin,

• vpis stavbe in delov stavb,

• vpis sprememb podatkov o stavbi in delu stavb,

• spremembe podatkov o stavbi in delih stavb, ki se spreminjajo z zahtevo brez elaborata,

• vpis in izbris parcel in stavb zaradi spremembe državne meje.

Inženirski del katastrskega postopka izvede geodetsko podjetje, ki določi pooblaščenega inženirja s področja geodezije – pooblaščenega geodeta, ki naredi in potrdi elaborat. Pred začetkom izvedbe mora geodetsko podjetje objaviti katastrski postopek v informacijskem sistemu kataster (ZKN, 2021).

Priprave na mejno obravnavo zajemajo oceno točnosti v kataster nepremičnin vpisanih podatkov o parcelah ter točnost in možnost uporabe podatkov iz zbirke listin. V primeru, da je

(20)

točnost koordinat točk meje parcele, ki se ureja, višja od 20 cm, se na mejni obravnavi lahko neposredno uporabijo vpisani podatki o parcelah (ZKN, 2021).

Meje parcele se lahko spremenijo s parcelacijo, izravnavo meje ali komasacijo. Parcelacija po ZKN (2021) pomeni združitev parcel (oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel), delitev parcele (oblikovanje dveh ali vel parcel iz ene parcele) in preoblikovanje parcel (istočasna združitev parcel v eno parcelo in delitev te parcele na več parcel, ki so po številu ali obliki različne od stanja pred preoblikovanjem).

(21)

4 REZULTATI

4.1 Pregled izbranih elaboratov

Izbrani elaborati, s katerimi smo poizkusili prikazati upoštevanje takratnih meritev ob novih katastrskih izmerah, se nanašajo na različna obdobja v zgodovini vzdrževanja zemljiškega katastra. Elaborati so bili naključno izbrani v različnih katastrskih občinah. Namen diplomske naloge je bil predvsem prikaz, kako lahko uspešno upoštevamo določeni elaborat pri novi izmeri. Situacija, ko pride geodet na teren pa je lahko tudi drugačna, saj se velikokrat najde kakšen mejnik, ki na terenu prikazuje mejo. V tem primeru se pri določitvi meje navežemo na obstoječ mejnik.

Izbrani elaborati, so predstavljeni glede na njihovo identifikacijsko številko postopka: prvi je iz leta 1956, drugi iz leta 1964, tretji iz leta 1984, četrti iz leta 1997 in peti iz leta 2019. Postopki, ki so se izvajali v predhodnih elaboratih so delitev parcele, mejni ugotovitveni postopek in ureditev meje. V nadaljevanju so analizirani vsi izbrani elaborati, kjer smo posebno pozornost namenili skici in načinu izmere ter zakonski ureditvi vodenja posameznih postopkov, ki so pomembna pri katastrski izmeri.

4.2 Analiza elaboratov in postopkov 4.2.1 IDPOS 414

Elaborat IDPOS 414 sega v leto 1956, v obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je skrb za zemljiški kataster in zemljiško knjigo zelo zmanjšala (Ferlan, 2005). Pri delu so se še vedno posluževali Zakona o zemljiškem katastru iz leta 1928 oziroma njegovega Pravilnika iz leta 1930. Uredba o zemljiškem katastru (1953) pa je bil prvi zakon o zemljiškem katastru po drugi svetovni vojni. Uredba je določala, da so morale vse geodetske izmere vsebovati tudi katastrsko izmero in prikazovati tako horizontalni kot tudi višinski prikaz območja izmere.

Glede na Uredbo o zemljiškem katastru (1953) je elaborat IDPOS 414 narejen zelo pomanjkljivo, saj v njem najdemo minimalen obseg podatkov, nima katastrske izmere in vsebuje le tri strani. Na prvi strani je narisana skica novega stanja oziroma poljska skica, ki nima merila, navedena je katastrska občina ter številka mapnega in naznanilnega lista (Slika 1Slika 2). Dodana je pripomba, da bo o navedbah, da parcela 42/2 pripada Kmetijskemu zemljiškemu skladu, ugotavljala komisija za kmetijski zemljiški sklad.

Na drugi strani elaborata je naznanilni list, na katerem najdemo podatke o starem in novem stanju. Navedena so imena in bivališče lastnikov parcel v postopku, parcelne številke in površine parcel ter vrsta spremembe. Postopek, ki se je izvedel je bila delitev parcele 42, na del 42/1 s površino 4623 m2 in 42/2 s površino 5265 m2.

(22)

Slika 1: Naznanilni list iz elaborata IDPOS 414.

Na zadnji strani so ugotovitve katastrskega organa po izvršenem ogledu, navedeno je, da je bila meritve izvršena v navzočnosti vseh podpisanih, ter, da se je parcelo 42 s površino 19775 m2 delilo na dva nova dela. Elaborat IDPOS 414 je najstarejši elaborat z območja obravnave.

Slika 2: Poljska skica s prikazom delitve parcele in naslovna stran elaborata (prirejeno po IDPOS 414).

LASTNIK 1

a) Poljska skica b) Naslovna stran LASTNIK

1

(23)

Z elaboratom si pri novi katastrski izmeri ne bi mogli kaj dosti pomagati, saj ne vsebuje katastrske izmere, ter koordinat ali merskih podatkov, ki bi jih preračunali in vklopili v katastrski načrt. Najbolj uporaben del elaborata je skica, s katere je razvidno, kje se je naredila delitev parcele, ter, da je šla linija pravokotno na mejo s parcelo 43/1. Na skico so dodane tri fronte, s katerimi bi si sicer lahko pomagali pri novi katastrski izmeri. Tudi označba mejnikov nakazuje, da verjetno v naravi sploh niso bili vzpostavljeni, ali označeni le s količki, saj je bila parcelacija izvedena na njivskih površinah. Na skici so prikazane katastrska raba zemljišč (neizmerjena), parcelne številke in lastniki – podatki o lastnikih so izbrisani, zaradi varstva osebnih podatkov.

Glede na terenski ogled je naznanilni list spisan nezadovoljivo.

4.2.2 IDPOS 97

V elaboratu IDPOS 97 je obravnavan primer delitve parcele iz leta 1964. Elaborat ima tri strani, na prvi strani je tahimetrični zapisnik s skico, na drugi strani je naznanilni list, na tretji pa so zapisane ugotovitve katastrskega organa po izvršenem ogledu. Zakonodaja, ki se je upoštevala v obdobju nastanka tega elaborata je Uredba o zemljiškem katastru (1953), posluževali so se tudi Pravilnika za vzdrževanje katastra iz leta 1958.

Lastnik parcele 1874/1 je zahteval delitev omenjene parcele, novo nastali parceli imata parcelni številki 1874/1 in 1874/3. V naznanilnem listu je zapisano staro in novo stanje glede lastništva parcel, površin in kulture parcel v postopku (Slika 3). Skupna površina novih parcel se ne razlikuje od površine parcele 1874/1 in znaša 8584 m2.

Slika 3: Naznanilni list iz elaborata IDPOS 97.

LASTNIK 1

(24)

V zapisniku je navedeno, da je bila delitev parcele je izvršena v prisotnosti vseh strank v postopku. Na terenu je bila meja označena z naravnimi kamni. Novo stanje je na skici prikazano z rdečo barvo (Slika 4).

V tahimetričnem zapisniku je izvedena lokalna izmera iz štirih stojišč, za orientacijo je bila uporabljena smer na sever.

Slika 4: Tahimetrični zapisnik s skico (prirejeno po elaboratu IDPOS 97).

Za preračun tega elaborata sem uporabila tahimetrični zapisnik. Za prenos vseh točk v grafiko sem potrebovala meritve iz treh stojišč A, B in C. Stojišča so označena tudi na skici – to pride pri preračunu zelo prav, saj se že glede na skico vidi kakšne so približne smeri do posamezne točke.

LASTNIK 2

LASTNIK 3

LASTNIK 1

(25)

Slika 5: Izračun položajev merjenih točk 1, 2, 3, 4 in 5 iz stojiščne točke A.

Slika 6: Izračun položaja merjene točke 6 iz stojiščne točke B.

(26)

Slika 7:Izračun položajev merjenih točk 7, 8 in 9 iz stojiščne točke C.

Po prenosu točk v grafiko sem s pomočjo skice točke med seboj povezala. Sledila je Helmertova transformacija v državni koordinatni sistem D96/TM. Slika 8 prikazuje ujemanje vklopljenega stanja in vidimo, da se je situacija zaradi kasnejših meritev spremenila. Parcela 1874/3 več ne obstaja, nadomestila jo je druga parcelna številka. Na parcelo 1874/1 sedaj na desni strani mejijo parcele 1874/8 in 1874/11, meja se zelo dobro ujema s stanjem iz leta 1964.

Slika 8: Transformacija točk iz elaborata IDPOS 97 v državni koordinatni sistem s pomočjo Helmertove transformacije.

Pri transformaciji sem uporabila identične točke, ki so bile na voljo. Kot stranski rezultat pri transformaciji dobimo tudi oceno natančnosti in zanesljivosti (Slika 9).

(27)

Slika 9: Transformacijski parametri in ocena natančnosti pri preračunu elaborata IDPOS 97.

Elaborat IDPOS 97 bi upoštevali pri novi izmeri predvsem za ugotovitev in določitev meje med parcelo 1874/1 in sedanjima parcelama 1874/8 in 1874/11. Ostale meje se ne ujemajo tako dobro. V pomoč nam bi bile tudi štiri izmerjene fronte, ki so napisane na skici.

4.2.3 IDPOS 2089

V elaboratu IDPOS 2089 je prikazan primer mejno ugotovitvenega postopka in parcelacije iz leta 1984. Elaborat je sestavljen iz naslovne strani, skice izmere, merskih podatkov, prikaza računanja površin, zahtevka za geodetsko storitev, zapisnika, delilnega načrta in odločbe geodetske uprave. Elaborat je narejen skladno z zakonodajo iz tistega obdobja, to je Zakon o zemljiškem katastru 1974. Kot je določal zakon, je na podlagi zahtevka lastnik parcele 2030/3 zahteval za parcelacijo in izvedbo ustreznih sprememb v katastrskem operatu.

Na kraju samem je bil opravljen mejni ugotovitveni postopek in parcelacija zemljišč. Med parcelo 2030/3 in sosednjimi parcelami 2035/2, 2036/2, 2139/3 in 2139/4 se je ugotovila in z mejnimi znamenji označila meja. Iz skice razvidno so bili to betonski mejniki. Izvedla se je parcelacija parcel 2030/3 in 2036/2. Nov mejnik s številko 3 se je označilo z betonskim mejnim znamenjem. Parcela 2036/2 v novem stanju pripada lastniku, ki je lastnik parcele 2035/2 – v skici je to napisano z rdečo barvo. Skupna površina parcele 2030/3 in 2036/2 ostane enaka, spremeni se površina posamezni parceli - parcela 2030/3 se površina poveča za 53 m2, parceli 2036/2 pa se zmanjša za 53 m2.

(28)

Slika 10: Izračun površin iz elaborata IDPOS 2089.

Na skici je prikazan le del parcele 2030/3 (parcela v postopku), morala bi biti prikazana celotna, poleg tega pa bi skica morala zajemati tudi okoliške parcele, ki mejijo na parcelo v postopku.

V postopku so sodelovali vsi lastniki omenjenih parcel, ki so se z novim stanjem strinjali in to izkazali s podpisom. Dodatno je na skici prikazano, da se je naredila še ena izmera - parcelacija na parceli 2139/1, novi parceli sta 2139/5 in 2139/6. To ni zapisano nikjer v zapisniku, le v tahimetričnem zapisniku najdemo meritve mejnikov omenjenih parcel.

Domnevamo, da je bila ta zadeva narejena dodatno na zahtevo lastnika.

Slika 11: Skica terenske meritve (prirejeno po elaboratu IDPOS 2089).

LASTNIK 1 LASTNIK 2

LASTNIK 2

(29)

IDPOS 2089 je najstarejši elaborat za omenjene parcele, zato se preračuna prejšnjih arhivskih podatkov ni moglo uporabiti. Za novo izmero uporabimo merske podatke oziroma tahimetrični zapisnik iz IDPOSA 2089 ali koordinate v lokalnem koordinatnem sistemu.

Slika 12: Delilni načrt iz elaborata IDPOS 2089.

Slika 13: Tahimetrični zapisnik iz IDPOS 2089.

(30)

Merske podatke iz arhivskih podatkov IDPOSA 2089 sem preračunala s pomočjo programa GeoPro in orodjem Tahimetrija. Najprej sem vnesla koordinate stojišč 1 in 5, nato pa s pomočjo izmerjenega horizontalnega kota in horizontalne razdalje v zapisniku izračunala položaje merjenih točk 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 (Slika 14 in Slika 15).

Slika 14: Izračun položajev merjenih točk 2, 3, 4 in 5 iz stojiščne točke 1.

Slika 15: Izračun položajev merjenih točk 6, 7, in 8 iz stojiščne točke 5.

Točke sem prenesla v grafiko, jih med seboj povezala, nato pa jih s Helmertovo transformacijo iz lokalnega koordinatnega sistema transformirala v državni koordinatni sistem - D96/TM (Slika 16).

(31)

Slika 16: Transformacija točk iz elaborata 2089 v državni koordinatni sistem s pomočjo Helmertove transformacije.

Za Helmertovo transformacijo sem potrebovala vsaj tri identične točke, jaz sem uporabila pet identičnih točk – vidne na sliki 11. Pri tem je dobro, da imajo identične točke koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu s predpisano natančnostjo oziroma so bile določene s katastrskimi postopki. Če bi imeli na voljo obstoječe mejnike na terenu, bi stanje iz lokalne izmere elaborata vklopili na mejnike. Kot stranski rezultat transformacije dobimo oceno zanesljivosti in natančnosti (Slika 17).

Slika 17: Transformacijski parametri in ocena natančnosti pri preračunu elaborata IDPOS 2089.

(32)

Analiza tega elaborata je vsebovala rekonstrukcijo elaborata v državni koordinatni sistem D96- TM, kar bi nam zelo olajšalo delo pri novi izmeri. Na skici je z rdečo barvo prikazan nov potek meje, označeni so betonski mejniki, raba parcel ter novi lastniki parcele 2063/2. Za vsako daljico je bila izmerjena fronta – če je bila merjena poševna dolžina, je zraven odčitane številke črka p. Tahimetrični zapisnik je uporaben, pri preračunu se je stanje ujemalo z izmerjenimi frontami. Dobili smo tudi natančnost in zanesljivost elaborata, to je +/- 0,54m.

4.2.4 IDPOS 6008

V elaboratu IDPOS 6008 gre za mejni ugotovitveni postopek iz leta 1997. Elaborat je sestavljen iz naslovne strani, skice terenske meritve, zahteve lastnika, zapisnika, pooblastil, kopije katastrskega načrta in merskih podatkov. V elaboratu ni prikazanega izračuna za površine parcel. Elaborat je narejen v skladu z Zakonom o zemljiškem katastru 1974. Katastrska izmera je bila izvedena na podlagi zahtevka lastnika parcel v postopku, ki je zahteval mejni ugotovitveni postopek. V tem primeru so lastniki mejnih parcel na terenu pokazali mejo, ki jo nesporno uživajo, geodet pa je mejo evidentiral, začasno evidentiral z lesenimi količki, ter nato z mejniki.

Lastnik 1, ki je naročnik geodetske storitve, je vložil zahtevek za mejni ugotovitveni postopek za zemljišča s parcelnimi številkami 418, 414/1 in 415/2. Narejena je bila označitev posestne meje s sosednjimi zemljišči v naravi z mejnimi znamenji kot je narisano v skici (Slika 19). Štirje mejniki so bili označeni na novo, v naravi pa sta že od prej obstajala dva naravna kamna, ter en betonski mejnik. Z vsebino zapisnika so bile seznanjene vse stranke v postopku, svoje strinjanje pa so izkazale s podpisom. V zapisniku je navedeno, da je bil vložen tudi zahtevek za parcelacijo, vendar iz skice ni razvidno, da se je izvedla.

Slika 18: Kopija katastrskega načrta s spremembami iz elaborata IDPOS 6008.

(33)

Slika 19: Skica terenske meritve, kjer se je del meje parcel 418, 414/1 in 415/2 označilo z mejnimi znamenji (prirejeno po elaboratu IDPOS 6008).

Elaborat IDPOS 6008 je najstarejši elaborat, ki se navezuje na zemljišče s parcelno številko 418. Najdemo pa elaborat IDPOS 1002 iz leta 1964, ki se nanaša na sosednji parceli 419 in 420. Iz skice se vidi, da se je naredila parcelacija parcele 424, nastali sta dve novi parceli 424/1 in 424/2 (Slika 20). Na parcelo 424/2 je bilo evidentirano tudi zemljišče pod stavbo (objektna sprememba). Točki 4 in 5 sta mejni točki za parcelo 418, bili sta tudi izmerjeni na terenu, zato bi jih lahko uporabili pri določitvi meje v elaboratu 6008.

LASTNIK 1

LASTNIK 2

LASTNIK 3 LASTNIK 4

(34)

Slika 20: Skica terenske izmere (prirejeno iz elaborata IDPOS 1002).

Merske podatke iz arhivskih podatkov IDPOSA 6008 sem preračunala s pomočjo programa GeoPro in orodjem Tahimetrija. Najprej sem vnesla koordinate stojišč 61313 in 2, nato pa s pomočjo izmerjenega horizontalnega kota in horizontalne razdalje v zapisniku izračunala položaje merjenih točk 1 – 10 (Slika 21 in Slika 22).

Slika 21: Izračun položajev merjenih točk 1 in 2 iz stojiščne točke 61313.

(35)

Slika 22: Izračun položajev merjenih točk 3-10 iz stojiščne točke 2.

Točke sem za obe stojišči prenesla v grafiko, jih med seboj povezala, nato pa jih s Helmertovo transformacijo iz lokalnega koordinatnega sistema transformirala v državni koordinatni sistem - D96/TM (Slika 23).

Slika 23: Transformacija točk v državni koordinatni sistem s pomočjo Helmertove transformacije.

Za Helmertovo transformacijo sem potrebovala vsaj tri identične točke, uporabila sem jih pet.

Kot stranski rezultat transformacije zopet dobimo oceno zanesljivosti in natančnosti (Slika 24).

(36)

Slika 24: Transformacijski parametri in ocena natančnosti za IDPOS 6008.

Rekonstrukcija elaborata IDPOS 6008 je obsegala najprej pregled skice. Na njej so jasno označeni na novo določeni mejniki, dodane so fronte med mejniki, parcelne številke in lastniki.

Meritve so bile opravljene z elektonskim tahimetrom, zato je tudi izračun tahimetrije narejen z računalniškim programom. Merski podatki so bili zato pregledni in sem jih brez težav lahko vnesla v program GeoPro, kjer sem s povezavami točk dobila situacijo urejenih mej. Pri vklopu v državni koordinatni sistem sem dobila tudi zanesljivost in natančnost točk, to je +/- 0,35 m.

Elaborat IDPOS 6008 bi bil zato primeren pripomoček pri novi katastrski izmeri.

4.2.5 IDPOS 6543

V elaboratu IDPOS 6543 sta obravnavana sva katastrska postopka, in sicer ureditev meje ter parcelacija iz leta 2019. Elaborat je sestavljen iz naslovne strani, zahteve lastnika, pooblastil, zapisnika, skice terenske meritve, dveh prikazov sprememb, podatkov o določitvi koordinat, prikaza izračuna površin ter uporabljenih podatkih, odločbe geodetske uprave in grafičnega prikaza.

Elaborat je narejen v skladu z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin, Zakona o geodetski dejavnosti in Pravilnika o urejanju ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.

Naročnik lastnik parcele 1568 je vložil zahtevo pri geodetskem podjetju za ureditev meje med parcelami 1568 in sosednjima parcelama 2106/1 in 2105. Hkrati je na parceli 1568 s površino 797 m2 zahteval še parcelacijo. Novo določeni parceli sta dobili novi parcelni številki 1568/1 in 1568/2. Površina parcele 1568/1 je 186 m2, površina parcele pa 608 m2, kar je skupaj 797 m2 (Slika 25).

(37)

Slika 25: Izračun površin iz elaborata IDPOS 6543.

Narejena je bila sprememba vrste rabe, vse parcele v postopku so dobile status zemljišča.

Skica je narejena skladno z zakonodajo, urejene meje so prikazane v modri barvi, linija parcelacije je označena z rdečo barvo. Novo stanje je na skici označeno z rdečo barvo, staro pa s črno. Brisane parcelne številke, zemljiškokatastrske točke in brisana vrsta rabe so prečrtane.

Slika 26: Skica terenske meritve (prirejeno po elaboratu IDPOS 6564).

LASTNIK 1

LASTNIK 2

LASTNIK 3

(38)

Slika 27: Prikaz sprememb iz elaborata IDPOS 6543.

Za določitev poteka meje so bile uporabljene predhodne meritve in podatki iz elaborata IDPOS 3542 (natančnost +/- 20 cm). Za obravnavano območje obstajajo tudi drugi arhivski podatki – to je elaborat IDPOS 3528 iz leta 1958, vendar pri določitvi poteka meje ni bil uporabljen. Vse stranke, ki so bile obravnavane v postopku so podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje.

Elaborat je bil narejen leta 2019, zato imamo koordinate zemljiškokatastrskih točk že v koordinatnem sistemu D96/TM in jih ni potrebno transformirati. Glede na analizo se elaborat lahko upošteva pri novi katastrski izmeri.

Slika 28: Prikaz sovpadanja danih koordinat iz elaborata IDPOS 6543 in stanja v zemljiško katastrskem načrtu.

(39)

5 ZAKLJUČEK

Namen diplomske naloge je bil analizirati različne katastrske postopke iz arhivskih elaboratov, predvsem pa prikazati, kako lahko te elaborate uspešno upoštevamo pri novi katastrski izmeri.

Naloga je zasnovana teoretično in prikazuje analizo elaboratov in pripravo na predizmero in kasneje na izvedbo katastrske storitve na terenu. Naključno izbrane elaborate smo analizirali na podlagi njihove vsebine ter zakonodaje, ki je veljala v času nastanka posameznega elaborata. Pregledali smo skice, zapisnike, merske podatke in jih poskusili vklopiti v današnje stanje katastrskega načrta za potrebe katastrske izmere.

V večini primerov so elaborati vsebovali merske podatke, ki smo jih lahko preračunali ter transformirali v državni koordinatni sistem D96/TM. S skice in zapisnika smo ugotovili, ali so bile parcelne meje v naravi označene tudi z mejnimi znamenji. Vsako odkrito mejno znamenje bi geodetu prišlo prav tako pri predizmeri in kasneje pri novi katastrski izmeri.

Pri elaboratu IDPOS 414 smo imeli na voljo le skico in zapisnik, brez kakršnihkoli koordinat ali merskih podatkov. Zato nam ta elaborat pri katastrski izmeri ne bi veliko pomagal. Elaborat, ki je vseboval največ uporabnih podatkov in bi nam pri katastrski izmeri prišel najbolj prav, je bil elaborat IDPOS 6543. Vseboval je dobro razumljiv zapisnik, opremljeno skico, prikaz sprememb – novo stanje prikazano z rdečo barvo, podatke o določitvi kooordinat, seznam zemljiško katastrskih točk s koordinatami ter opis uporabljenih podatkov.

Izkazalo se je, da starejši kot je elaborat, bolj pomanjkljiva je vsebina v njem. Zaradi slabše tehnologije, so v starejših elaboratih tudi podatki slabše kakovosti, ki jih je potrebno upoštevati pri katastrski izmeri. Za nekatera območja imamo lahko na voljo več različnih arhivskih elaboratov, zato je tudi zanesljivost in natančnost za taka območja večja. Elaborati, ki se izdelujejo danes, so bolj obsežni in vsebujejo podatke, s katerimi lahko ponovno vzpostavimo točke, ki so bile izmerjene.

Elaborati predhodnih katastrskih izmer so obvezen način za vzpostavitev in določitev meje, zato jih je potrebno vedno upoštevati. Skozi izdelavo diplomske naloge se spoznala, kako pomembno je pregledati vse arhivske elaborate, saj lahko na podlagi teh rekonstruiramo položaj katastrske meje.

(40)

VIRI

Ferlan, M. 2005. Evidentiranje nepremičnin. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 263 str.

Ferlan, M. 2021. Zemljiški menedžment. Gradiva s predavanj. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Navodila za ugotavljanje in zemejničenje posestnih meja parcel. UL SRS 2/1976.

Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (UL RS, št. 48/2018, 51/2018 – popr.,35/2019 in 54/2021 – ZKN).

Pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi parcel. UL SFRJ 8/1970.

Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru. UL SRS 41/1982.

Pravilnik za državni premer III del. Savezna geodetska uprava. 1958.

Pravilnik za vzdrževanje katastra v občinah, v katerih je izdelan kataster na podlagi premera.

1928 VII. del 2. razdelek.

Temeljni zakon o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru. UL SFRJ 15/1965.

Triglav, J. 2000. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) sprejet po hitrem postopku. Geodetski vestnik 44, 1 in 2: 79 – 91.

Uredba o zemljiškem katastru. UL FLRJ 43/1953.

Zakon o katastru zemljišta. 1928. SN 19. decembra 1928 br. 14-VII od 18/1. 1929.

ZENDMPE. 2000. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.

Uradni list RS št. 52/2000, 87/2002 – SPZ in 47/2006 – ZEN.

ZEN. 2006. Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list RS št. 47/2006, 65/2007 – odl.

US, 79/2012 – odl. US, 61/2017 – ZAID, 7/18, 33/2019 in 54/2021 – ZKN.

ZKN. 2021. Zakon o katastru nepremičnin. Uradni list RS št. 54/2021.

ZAID. Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Uradni list RS, št. 61/2017.

ZZemK. 1974. Zakon o zemljiškem katastru. Uradni list SRS št. 16/1974.

Ostali viri

IDPOS 414. Elaborat IDPOS 414 v k. o. 415 – Bukovci z dne 08.12.1956 IDPOS 2089. Elaborat IDPOS 2089 v k. o. 1832 – Vače z dne 04.10.1984

IDPOS 6008. Elaborat IDPOS 6008 v k. o. 1364 – Loka pri Zidanem mostu z dne 08.05.1997.

IDPOS 1002. Elaborat IDPOS 1002 v k. o. 1364 – Loka pri Zidanem mostu z dne 02.09.1964.

IDPOS 6543. Elaborat IDPOS 6543 v k. o. 1076 – Medlog z dne 07.10.2019.

IDPOS 3542. Elaborat IDPOS 3542 v k. o. 1076 – Medlog z dne 19.08.1983.

(41)

IDPOS 3528. Elaborat IDPOS 3528 v k. o. 1076 – Medlog iz leta 1958.