DAVID MIHELIČ

(1)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

DIPLOMSKA NALOGA

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE OPERATIVNO GRADBENIŠTVO

Ljubljana, 2022

Hrbtna stran: 2022

DAVID MIHELIČ

IZHODIŠČA ZA PARAMETRIZACIJO

STANDARDIZIRANIH POSTAVK ZA KROVSKA DELA

MIHELIČ DAVID

(2)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

Diplomska naloga št.:

Graduation thesis No.:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

Somentor/-ica:

Član komisije:

Ljubljana, _____________

DAVID MIHELIČ

IZHODIŠČA ZA PARAMETRIZACIJO

STANDARDIZIRANIH POSTAVK ZA KROVSKA DELA

BASELINE FOR PARAMETERIZATION OF

STANDARDIZED WORK ITEMS FOR ROOFING WORKS

doc. dr. Aleksander Srdić strokovni naslov, Ime in priimek Ivan Rus, univ. dipl. inž. grad.

(3)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. I

Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

STRAN ZA POPRAVKE, ERRATA

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(4)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. II

»Ta stran je namenoma prazna.«

(5)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. III

BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

UDK: 006:692.4(043.2)

Avtor: David Mihelič

Mentor: doc. dr. Aleksander Srdić, univ. dipl. inž. grad.

Somentor: Ivan Rus, univ. dipl. inž. grad.

Naslov: Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela

Tip dokumentacije: Diplomska naloga – visokošolski strokovni študij

Obseg in oprema: 27 str., 9 pregl., 11 sl.

Ključne besede: Parametrizacija, standardizirane postavke, krovska dela

Izvleček:

Standardizacija popisov del v gradbeništvu predstavlja zelo pomemben proces, saj mora upoštevati vse standarde in tehnologije, predvsem pri opredelitvi materialov in kakovosti končnega izdelka. Dandanes je zelo pomembno izdelati kakovosten in natančen popis del, da bi se izognili nesporazumom. Največji problem predstavljajo popisi del, ki niso standardizirani, saj niso enotni in medsebojno primerljivi.

V Sloveniji obstajajo standardizirani opisi del oziroma standardne postavke zgolj za področje cestogradnje, za visokogradnje pa jih ni. Krovska dela so zelo kompleksnainspecifična, saj se prepletajo s kleparskimi in tesarskimi deli. Vsak izdelovalec popisov del ima različne postavke za podobno delo.

Tondach ima popis del za svoje izdelke, s katerim si lahko samo pomagamo. Vpomoč namje lahko tudi cenik Obrtne zbornice Slovenije.

(6)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. IV

BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTAKISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDC: 006:692.4(043.2)

Author: David Mihelič

Supervisor: doc. dr. Aleksander Srdić, univ. dipl. inž. grad.

Cosupervisor: Ivan Rus, univ. dipl. inž. grad.

Title: Baseline for parameterization of standardized work items for roofing works

Document type: Graduation Thesis – Higher professional studies

Scope and tools: 27 p., 9 tab., 11 fig.

Keywords: Parameterization, standardized items, roofing works

Abstract:

The standardization of inventories of works in construction is a very important process, as it must take into account all standards and technologies, especially in the definition of materials and quality of the final product. Nowadays, it is very important to make a quality and accurate inventory of works in order to avoid misunderstandings. The biggest problem is the inventories of works that are not standardized, as they are not uniform and mutually comparable.

In Slovenia, there are standardized job descriptions or standard items only for the field of road construction, but not for building construction. Roofing works are very complex and specific, as they are intertwined with plumbing and carpentry work. Each inventory maker has different items for similar work. Tondach has a list of works for its products that we can only help ourselves with. The price list of the Chamber of Crafts of Slovenia can also help us.

(7)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. V

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Aleksandru Srdiču, univ. dipl. inž. geod., somentorju doc. dr. Ivanu Rusu ter mojemu očetu Janiju Miheliču za strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi prijateljem in sošolcem, ki so mi staliob straniin pomagali v času študija.

Zahvalilbise tudisvojidružini, kije najboljzaslužna za to, karsempostal. Hvala za moralno podporo, spodbudo ter za vašo potrpežljivost z mano.

Hvala vsem, ki ste verjeli vame in mi polepšali študijske dni.

(8)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD... 1

1.1 Cilj naloge... 1

2 OPIS SESTAVE STREH... 2

2.1 OPIS KRITIN IN MATERIALOV KRITIN... 6

2.2.1 Lastnosti kritin ... 6

2.2.2 Vrste kritin... 6

2.2.3 Predstavitev kritin... 8

3 KROVSKA DELA... 10

3.1 SPLOŠNO OKROVSKIH DELIH... 10

3.1.1 Obračun krovskih del... 10

3.2.2 Obračun zaključkov pri krovskih delih (kleparska dela)... 12

4 Izdelava popisov del ... 16

4.1 Predizmere za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela... 17

5 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA ... 18

5.1 Obrtna zbornica ... 18

5.2 Tondach postavke popisa del ... 19

6 KONCEPT PARAMETRIZACIJE POPISOV DEL... 20

6.1 Tabele parametrov ... 20

6.2 Seznam standardnih postavk ... 21

7 PRIMER POSKUSA PARAMETRIZACIJE POSTAVK ZA KROVSKA DELA... 22

7.1 Določitev parametrov... 23

7.2 Predstavitev kriterijev ... 25

8 ZAKLJUČEK... 27

VIRI... 28

(9)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. VII

KAZALO SLIK

Slika 1: Prerez poševne strehe [13]... 3

Slika 2: Prerez ravne strehe [13] ... 4

Slika 3: Prikaz delov strehe [6] ... 5

Slika 4: Prikaz primera obračuna nekaterih krovskih del (David Mihelič, 2021)... 11

Slika 5: Prikaz kleparskih elementov [6]... 13

Slika 6: Prikaz zaključkov pri ravni strehi iz pločevine [6]... 14

Slika 7: Prikaz obračunskih dolžin pri kleparskih delih [6] (David Mihelič, 2021) ... 15

Slika 8: Tloris ostrešja (David Mihelič, 2021)... 17

Slika 9: Primer razčlenitve Obrtne zbornice [12] ... 18

Slika 10: Tondachov popis dela [11]... 19

Slika 11 : Seznam standardnih postavk [9]... 22

(10)

VIII Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela.

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1:Primer razdelitve parametrov za ravno streho(David Mihelič, 2021)... 21

Preglednica 2: Parametri, ki vplivajo na ceno (David Mihelič, 2021)... 23

Preglednica 3: Primer parametrizacije za PVC-folije (BAUDER) (David Mihelič, 2021)... 23

Preglednica 4: Primer parametrizacije za bitumen (FRAGMAT), (David Mihelič, 2021)... 24

Preglednica 5: Primer parametrizacije za pločevino (METRAPAN), (David Mihelič, 2021)... 24

Preglednica 6: Primer parametrizacije za poševne strehe (TONDACH) (David Mihelič, 2021)... 25

Preglednica 7: Primer parametrizacije za poševne strehe (CREATON) (David Mihelič, 2021)... 25

Preglednica 8: Kriteriji ravnih streh (PVC-folije), (David Mihelič, 2021) ... 25

Preglednica 9: Kriteriji poševnih streh, (David Mihelič, 2021) ... 26

(11)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. IX

(12)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. X

(13)

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela. 1

.

1 UVOD

Standardizacija popisov del vgradbeništvu predstavlja zelo pomemben proces, sajmora upoštevati vse standarde in tehnologije, predvsem pri opredelitvi materialov in kakovosti končnega izdelka.

Dandanes je zelo pomembno izdelati kakovosten in natančenpopis del, da bi se izognili

nesporazumom. Največji problem predstavljajo popisi del, ki niso standardizirani, saj niso enotni in medsebojno primerljivi. Tako pa lahko vsak izdelovalec popisov del za isto vrsto dela naredirazlično postavko ali pa vzame različno enoto. Za investitorje bi bilo precej lažje, če bi bile postavke

standardizirane, da bi jih lahko medsebojno primerjali.

V Sloveniji obstajajo standardizirani opisi del oziroma standardne postavke zgolj za področje cestogradnje, za visokogradnje pa jih ni. Krovska dela so zelo kompleksnainspecifična, saj se prepletajo s kleparskimiin tesarskimideli. Vsakizdelovalec popisovdelima različnepostavke za podobno delo.

Tondach ima popis del za svoje izdelke, s katerim si lahko samo pomagamo. V pomoč nam je lahko tudi cenik Obrtne zbornice Slovenije.

1.1 Cilj naloge

Glavni cilj diplomske naloge je predstaviti in opisati popise del za krovska dela, saj s standardizacijo popisov del že zelo zaostajamo za drugimi državami. Diplomska naloga predstavlja primer standardizacije popisa del za krovska dela. Upoštevana so izključno krovska dela in zaključki krovskih del, imenovana kleparska dela. Pri izdelavi primera standardizacije za krovska dela so bili upoštevani parametri, ki vplivajo na ceno. Osredotočili smo se na tip strehe, krovni material, vgradnjo/uporabo proizvoda, debelino proizvoda, zaključke proizvoda, opis zaključkov, barve proizvoda, proizvajalca, proizvod in opis proizvoda. Parametri se razlikujejo pri vsakem proizvajalcu posebej.

(14)

2

Mihelič, D. 2022. Izhodišča za parametrizacijo standardiziranih postavk za krovska dela.

.

OPIS SESTAVE STREH

Najvišji del stavb oziroma najvišje nadstropje predstavlja streha, ki je najbolj zunanje izpostavljen del zgradb. Vvečiniprimerovjeto viden del, zato je zelo pomemben tudi estetski vpliv na okolico. Streha varuje zgradbe pred padavinami (dež, sneg, toča, veter) ter pred vročino, mrazom, hrupom in ognjem.

Pred dežjem se streha zavaruje z neprepustnimi strešnimi površinami, ki morajo biti nagnjene proti zunanjim robovom zgradbe (žlebovom), tako da voda gravitacijsko odteče na površine izven območja zgradbe ali skozi odtoke v kanalizacijo. Za zaščito proti snegu je primernejša izgradnja bolj strmih streh z večjim naklonom, s čimer dosežemo, da sneg zdrsne s strehe, ali s pomočjo snegolovov, ki preprečujejo nenaden zdrs snega in enakomerno porazdelijo sneg. Zaradi različnega podnebja in vremenskih vplivov v Sloveniji so v vsaki regiji drugačni parametri za izgradnjo streh. [7]

V osnovi se strehe delijo na dva tipa: hladna in topla streha. Topla streha je neprezračevana − prehod toplote gre skozi strešino v okolico. Hladna streha je prezračevana streha z zračnim kanalom, kar je tudi glavna razlika med njima. [6]

Poševna streha

Poševna streha je nagnjena je pod določenim kotom, ki je odvisen od lokacije, krajinske arhitekture ter zahtev. Poznamo prezračevane in neprezračevane strehe. Glavna razlika med njima je, da ima prezračevana narejen zračni kanal, ki zagotovi zadosten pretok zraka med kritino in konstrukcijo strehe, predvsem v sušenju, hlajenju in možnosti odvoda kondenzirane vodne pare. [6]

Ravna streha

Ravne strehe se gradijo tam, kjer želimo raven zaključek objekta, ali pridobiti na višini etaže ali objekta.

Opisujemo jih kot večslojne konstrukcije, ki objekte ščitijo pred vdorom vode in zagotavljajo vodotesnost. V sestavi je večinoma tudi toplotna izolacija, v primeru samo balkona oziroma nadstrešnice pa je lahko izvedena brez. Naklon se giblje 0,5−5 %. [5]

Ločimo:

- pohodne, - nepohodne in - zelene strehe.

Glede na pozicijo toplotne izolacije ločimo:

- tople (neprezračevane) in - hladne (prezračevane) strehe.

Glede na pozicijo hidroizolacije pa ločimo:

- hidroizolacijo nad toplotno izolacijo,

- obrnjene (hidroizolacija se nahaja pod toplotno izolacijo) in - kombinirane (hidroizolacija med toplotno izolacijo).

(15)

.

Zračni kanal (običajno za ravno in poševno streho)

Zelo priporočljiva je vgradnja zračnega kanala, saj prezračuje, suši in hladi spodnjo stran kritine.

Potrebno je zagotoviti zadosten presek vstopa zraka v kapu in izstop zraka v slemenu. Pod kanalom se nahaja sekundarna kritina, ki prepušča vlago iz izolacije v zračni kanal in preprečuje vdor kondenza ter v primeru poškodbe kritine zavaruje pred vdorom vode. Obstajajo v obliki paropropustnih folij ali vodonepropustnih termoizolacijskih plošč. [6]

Toplotna izolacija

Vgradi se lahko nad, med ali pod škarniki. Pod sekundarno kritino sledi toplotna izolacija, katere naloga je zadrževanje toplote v zimskem času in zvočna izolativnost. V poletnem času pa preprečuje pregrevanje podstrehe. Uporabimo lahko veliko različnih materialov, kot so kamena volna, steklena volna, stiropor, lesena vlakna ali slama. [6]

Sekundarna kritina

Potrebno jo je vgraditi nad izolacijo. Vgradi se paropropustno folijo ali vodonepropustne izolacijske plošče, ki morajo biti med seboj zlepljene in nepredušne za vdor zraka. Naloga sekundarne kritine je preprečevanje vdora vode in zraka v izolacijo, kontrola prehoda vlage in toplote ter odvod kondenzirane vode na spodnji strani kritine. [6]

Na spodnji sliki je prerez poševne strehe z nekaterimi zgoraj opisanimi elementi.

Slika 1: Prerez poševne strehe [13]

(16)

.

Na spodnji sliki je prerez ravne strehe z zgoraj opisanimi elementi.

Slika 2: Prerez ravne strehe [13]

Za opisovanje posameznih krovskih in kleparskih del je potrebno poznavanje elementov poševnih streh. Na spodnji sliki so prikazani nekateri elementi strehe:

- lega (nosilna konstrukcija za škarnik), - škarnik (nosilna konstrukcija za letve), - sleme (najvišji del strehe),

- letev (nosilna konstrukcija za kontraletve in narejen zračni kanal), - kontraletev (nosilna konstrukcija za kritino),

- greben (stik dveh strešin v slemenu), - kap (najnižji del strehe),

- strešno okno,

- žlota (stik dveh strešin),

- dimniška obroba (zaključek pri dimniku oziroma kleparsko delo) in - stranski zaključek ali obroba (kleparsko delo).

(17)

.

Slika 3: Prikaz delov strehe [6]

Po predstavitvi strehe in njene konstrukcije si lahko sedaj pogledamo bolj detajlna dela strešne konstrukcije. Strešno konstrukcijov osnovi delimo na ravno streho, položno streho in strmo streho.

Razlikujejo se glede na nagib, na podlagi katerega lahko določimo vrsto strešne konstrukcije.

Določitev nagiba

Nagib strehe se lahko opredeli na več načinov, najpogosteje z nagibnim kotom, ki ga streha tvori s horizontalno ravnino. Nagibi strešin se lahko razlikujejo. Drugi način je razmerje med kateto pravokotnega trikotnika in med višino, ki se vidi v prečnem prerezu strešne konstrukcije. Naslednji način označevanja nagiba temelji na označevanju z odstotkom njenega padca ali vzpona proti horizontalni ravnini: [7]

- strehe z nagibom več kot 25 stopinj so strehe s strmim nagibom;

- strehe, ki imajo nagib med 5 in 25 stopinjami, so strehe s položnim nagibom;

- strehe z nagibom 5 stopinj ali manj so ravne strehe.

Kritina se izbira glede na naklon strešine, ki je odvisna od razmerja višine (h) in širine (b), izraženo z razmerjem 1 : n= h : b. Lahko pa tudi v odstotkih ali stopinjah, pri katerih ločimo strme strešine s padcem 1 : 3 (33 %), blago nagnjene strešine v manjšem naklonu kot 1 : 3 in na položne strešine z naklonom, manjšim od 1 : 20 (5 %), ter ravne strešine z naklonom pod 5 %. [7]

Uporabnost kritin po nagibih

- Večplastni bitumenski trakovi in gumirane folije(do 0.5 %)

- Hidroizolacije iz hladnih premazov in namazov na masivnih podlagah (do 2.5 %) - Strešnelepenke na lesenem opažu (do 4%)

- Trapezno profilirane in plastificirane pločevine, v kosih od slemena do odkapa, odvisno od višine vala (do 3 %)

- Kovinski pločevinasti trakovi s pokončnimi zgibi, odvisno od velikosti in prekrivanja plošč (do 10.5 %)

- Vlakno betonske plošče in druge valovite plošče dolžine vsaj 1 m z zakitanimi stiki (do 5 %) - Valovite vlaknobetonske, plastične in pločevinaste plošče s preklopi v odvisnosti od nagiba

strešine (do 12.5 %)

(18)

.

- Razne valovite (npr. trapezne) kovinske plošče dolžine do 1 m (do 10 %)

- Stisnjeni strešniki, kot je dvojni zareznik ali betonski strešnik (priporočeno 40 %) - Opečni korci (priporočeno 42 %)

- Ravne vlaknobetonske plošče (priporočeno 35 %) - Kovinski maloformatni strešniki (priporočeno 21 %)

- Bitumenske skodle s pokrovom iz bitumenskih trakov (10 %− 22 %) - Betonski strešniki (22°−33°)

- Dvojno in kronsko kritje bobrovcev (30°−60°), lesene skodle (45°−60°) - Slama, rogoza in trstika (45°−80°)

2.1 OPIS KRITIN IN MATERIALOV KRITIN

Ko imamo določeno strešno konstrukcijo in njen nagib, se lotimo izbire kritine. Kritino izbiramo glede na več dejavnikov. Najprej je odvisna od nagiba strešne konstrukcije, nato jo lahko izberemo glede na ceno, estetiko in lastnosti kritine.

2.2.1 Lastnosti kritin

Poznamo gradbeno-fizikalne lastnosti ter ekonomske parametre. Najprej se okvirno odločimo, katero kritino želimo imeti, saj je od tega odvisna strešna konstrukcija in nagib strešne strešine. Pri izbiri kritine so nam lahko v pomoč naslednji parametri: [7]

Gradbeno-fizikalne lastnosti:

- temperaturno delovanje, - toplotna akumulacija, - paropropustnost,

- toplotno-sevalne lastnosti, - korozijska obstojnost in

- kompatibilnost z drugimi materiali in veznimi sredstvi.

Ekonomski parametri:

- cena kritine,

- cena zaključnih elementov in izdelave, - cena vzdrževanja,

- trajnost in možnost prenove ter - sposobnost recikliranja.

2.2.2 Vrste kritin Vrste naravnih kritin so:

- slama, trstika, rafija;

- deske, skodle ter - škrilj, kamnite ploščice.

(19)

.

Vrste kritin iz predelanih naravnih materialov so:

- Kritine iz žgane gline ali betona:

1. bobrovci 2. zarezniki 3. zaklopniki 4. ponve 5. korci

- Vlakno-cementne kritine:

1. valovite 2. ravne

- Kovinsko oblikovane kritine

1. klasične ravne (pocinkane, aluminijaste ali bakrene pločevine) 2. valovite pločevine navedenih kovih s površinsko zaščitno obdelavo

3. kritine iz stiskanih ali valjasto površinsko obdelanih pločevin (veliko- in malo-formatne) 4. toplotno izolirane klasične kritine trapeznih in drugih oblik

- Bitumenske kritine 1. valovite 2. ravne

- Kritine, s katerimi se običajno pokrivajo ravne strehe

1. iz bitumenskih, bitumen-plastičnih, armiranih in ne-armiranih materialov, kavčuka 2. plastične armirane in ne-armirane kritine

3. ozelenele in zelene strehe

Glede velikosti se kritina loči na odvajalno in gosto kritino.

Goste kritine so sestavljene iz gostega materiala, tako da ne morejo skozi prodreti zrak, voda in vlaga.

Elementi kritine so med seboj zlepljeni, mehansko lotani ali vroče valjani, plastično varjeni. Če ostrešje ni zračno, lahko pod gosto kritino strohni. Med goste kritine štejemo razne bitumne, pločevino, kritino iz umetnih mas ali betona. Za polaganje in pritrjevanje kritine potrebujemo podlago iz podkonstrukcije, saj prenaša lastno in koristno obtežbo na strešno konstrukcijo. Izberemo lahko letve, opaž ali oboje.

Podkonstrukcijo dimenzioniramo glede na obliko, vrsto in maso kritine.

Odvajalno kritino sestavljajo večji ali manjši elementi, s katerih odteka voda. Zrak lahko vstopa med elemente in tako zrači strešno konstrukcijo. To so v glavnem maloformatni izdelki umetnega ali naravnega izvora. [7]

(20)

.

2.2.3 Predstavitev kritin Kritina s slamo, trstiko in rafijo

Te kritine so zakonsko prepovedane, vendar je še veliko stavb s tovrstno kritino ohranjenih in se še množično gradijo. Tako kritino je potrebno zaščititi pred ognjem s kemični in keramičnimi premazi.

Nakloni takih streh se gibljejo od 45° do 80°. Uporablja se slama rži ali pšenice, ki se mora zmlatiti in nato zvezati v snope in takšna je pripravljena za pokrivanje. Gredice z zaobljenimi spodnjimi robovi uporabimo za podlago, ki jo zabijemo ali privijačimo na špirovce. Končna debelina kritine je 30−40 cm.

Kritina z deskami

Z deskami se lahko pokriva pravokotno ali vzporedno glede na sleme. Za pokrivanje vzporedno se uporabijo deske širine 20−25 cm in debeline 24 cm, ki jih brez podlage pritrdimo na špirovce. Za pokrivanje pravokotno na sleme je potrebna podloga desk na razdalji okoli 60 cm. Deske morajo biti v obeh primerih brezhibno zaščitene pred propadanjem.

Kritina s skodlami

Uporablja se masiven macesnov ali smrekov les brez grč, dolg 40−90 cm, 8−10 cm širine in 8−15 mm debeline. Lahko so strojno ali ročno kalane. Strojno jih naredimo na pero ali utor. Zaradi možnosti zadrževanja vode jih raje pokrivamo pod kotom odkap-sleme, približno 15°. Les obvezno kemično zaščitimo.

Kamenita kritina

Škriljaste plošče lahko naredimo iz naravnih, okamenjenih glin, granitnih, apnenčnih in peščenjaških kalanih kamenin, ki so debele do 5 mm. Lahko se lomijo v vzdolžnih plasteh, priporočljivo v debelini 3−5 mm, in se s specializiranim orodjem oblikujejo v različne oblike. Plošče so različnih velikosti od 40 x 60 cm. Potrebno jih je dobro pritrditi z nerjavečimi žičniki, ki so odporni na lug.

Kritina z opečnimi izdelki iz žgane gline – strešniki

Narejeni so iz zelo kakovostne mešanice glin, ki jih žgejo, sušijo, deponirajo, predelajo in oblikujejo.

Izdelujejo jih s stiskanjem ali vlečenjem v modele. Če ima strešnik ob udaru s kladivom jasen zvok, pomeni, da je dobro žgan, biti pa mora iste barve in ne sme prepuščati vode. Živo apno se ne sme znajti v mešanici glin, saj povzroča površinsko pokanje.

Bobrovec

Je polkrožno ali segmentno zaključen in je žgana glinasta plošča. Pokriva se ga lahko siromašno, dvojno in kronsko. Na zadnji strani pri vrhu sta izoblikovana dva ali eden nos za natikanje strešnika na letve.

Na zgornji polovici imajo sodobni bobrovci tudi luknjo za pritrditev z vijaki.

Zareznik

Izdelujejo jih z vlečenjem skozi kalup. Ob vzdolžnih straneh imajo utor ali pero, ki solidno tesni. Prečne letve preseka 3/5 cm se uporabljajo za pokrivanje. Kapna letev mora biti dvojna ali klinasta deska, da pravilno izravnamo z naslednjo vrsto. Naslednja letev je na medsebojni razdalji približno 20−25 cm, da sega strešnik preko zunanjega roba letve 6−8 cm, naslednje letve pa so na razmaku približno 28−32 cm. Pokrivamo na desni strani strehe, ker imajo strešniki utor na levi strani in pero na desni strani.

(21)

.

Zaklopnik

Narejen je v modelih s stiskanjem. Na krajši stranici in daljši stranici ima utor in pero, tako da ima preklop na obeh straneh, zato ima boljšo splošno tesnost. Nagib strešine znaša 22°−45°. Če imamo nagib večji od 45°, ga vsaki tretji strešnik privežemo s pocinkano žico. Pokrivamo z desne strani.

Ponve

So posebna vrsta strešnikov, imenujemo jih tudi holandska. Obstajajo rimske, enojne, dvojne in trojne ponve.

Korci

So žgani, pol-valjaste oblike. Zaradi velike teže se uporabljajo v krajih z močnim vetrom in burjo. Lahko se jih še dodatno obteži s kamnom. Pokrivamo jih lahko na deske, planete, letve, poliuretan ali beton.

Na eni strani so bolj široki kot na drugi (spredaj so široki približno 20 cm, zadaj 15,4 cm), spredaj so visoki 9 cm, zadaj pa 6,7 cm, dolgi pa približno 40 cm, odvisno od vrste. Prvo plast obešamo na letve dimenzije 8/5cm, tako da leži konkavno, drugo pa konveksno.

Kritina iz betonskih strešnikov

Narejena je iz finega betona z dodatki različnih naravnih barv. Pokrivamo jih po istem postopku kot strešnike iz žgane gline, z upoštevanjem posebnosti finega betona in teže kritine.

Plastična in steklena kritina

Kadar želimo v prostorih pridobiti veliko svetlobe, je tovrstna kritina idealna izbira. Večinoma se uporablja za velike objekte, kot so športne dvorane, trgovski centri ali industrijske hale. Steklena kritina je ravne ali valovite oblike. Polagamo jo na strešno konstrukcijo. Uporablja se ornamentno, surovo, brazdato ali žičnato steklo. Lahko uporabimo tudi sintetična stekla, ki imajo vse pritrdilne elemente iz istega materiala kot steklo in prevzamejo vlogo ravne strehe.

Vlaknocementne kritine – ravne in valovite

Imajo manjše ali večje valove in so ravne. Pokrivanje je odvisno od naklona strehe. Za zaključke se uporabljajo še slemenjaki in grebenjaki. Pokriva se lahko strehe do nagiba 45°. Za podkonstrukcijo uporabimo letve 8 x 5 cm ali deske 2,4 cm. Z v barvo natopljeno vrvico si na letve označimo pravokotne linije. Plošče pritrdimo z vroče cinkanimi vijaki 120/6 mm in tesnilno podložko. Pokrivamo z desne proti levi.

Kritina iz kovinskih malo- in velikoformatnih profiliranih plošč

Narejene so iz različnih kovin, kot so baker, aluminij, svinec in cink. Poznamo valovite in prizmatične oblike. V današnjih časih pa posnemajo oblike klasične kritine iz žgane gline.

(22)

.

Kritina iz kovinskih malo- in velikoformatnih profiliranih plošč s toplotno izolacijo

Osnova je ista kot pri predhodno omenjenih ploščah. Običajno so troslojne, kar pomeni, da so sestavljene iz profilirane pločevine, toplotne izolacije (poliuretan, stiropor, mineralna volna) in kaširane kovinske folije. Pri odkapu mora biti izolacija obvezno zaprta.

Kritine iz bitumenskih ravnih in valovitih kritin

V glavnem se uporablja za zamenjavo azbestne kritine. Podkonstrukcija je enaka kot pri vlaknocementnih kritinah, le da kritino vijačimo. Novejše kritine so kaširane z bakreno ali aluminijasto folijo.

Kritina iz ravnih bituminiziranih, plastičnih trakov in zelene strehe

Kritina je namenjena ravnim streham, trakovi so različnih širin, lepljeni ali vroče valjani, tako da dobimo homogeno vodotesno površino. Zelene strehe so stare tisočletja, vendar se v današnjih časih vse več uporabljajo v mestih za ohranjanje zelenih površin in izboljšanje bivanja. [7]

3 KROVSKA DELA

3.1 SPLOŠNO O KROVSKIH DELIH

Potek krovskih del se razlikuje, če se izvaja sanacija strehe ali če gre za novogradnjo. Pri običajni sanaciji strehe se najprej razkrije staro kritino, odstrani ostale elemente (kot so letve, kontraletve, deske, žlebove, razne obrobe itd.), če so slabo ohranjeni ali se tako odloči investitor. Nato se vgradi nov material na streho. Pri novogradnji začnemo takoj z vgrajevanjem novih materialov. Naloga krovca je, da postavi podkosntrukcijo (deske, letve, kontraletve, folijo) za montažo kritine. Za podkonstrukcijo je veliko različnih elementov; lahko vključuje vse elemente ali se kakšnega ne izvede. Če delamo garažo ali hlev, lahko za podkonstrukcijo vgradimo samo letve in vodonepropustno folijo za cenejšo izvedbo.

Načinov izvedbe sistemov je zelo veliko, kakor tudi veliko različnih materialov za podkonstrukcijo in kritino. Krovska dela pa se prepletajo s tesarskimi in kleparskimi deli. Vse več obrtnikov delajo vse sami:

naredijo strešno konstrukcijo (tesarska dela), nato podkonstrukcijo in pokrijejo streho (krovska dela) in na koncu vse potrebne zaključke (kleparska dela). Namesto ročnih orodij uporabljajo pnevmatske pištole za zabijanje različnih dimenzij žebljev in druga orodja. Zelo pripomorejo tudi različna dvigala, kot so teleskopski viličarji ali avtodvigala, ki pripomorejo k hitrosti in varnosti dela. Edina slabost je, če ni dostopa do mehanizacije.

3.1.1 Obračun krovskih del

Med krovska dela neposredno štejemo vse vrste pokrivanja strešin z različnimi opečnimi strešniki ali žlebaki, deskami, betonskimi strešniki, ploščami iz raznih materialov, bituminiziranimi ploščami ali trakovi in drugimi naravnimi materiali, ter pokrivanje grebenov, slemen in žlot ter zidnih vencev. [4]

Osnovna razdelitev postavk krovskih del po vrstah kritin

- Pokrivanje poševnih površin z opečno-keramičnimi strešniki:

 z ravnimi strešniki

 enozarezniki ali dvozarezniki

 žlebaki ali korci

(23)

.

- Pokrivanje z lesnimi materiali (deske, plošče, skodle) - Pokrivanje z naravnim kamnom (skril)

- Pokrivanje s cementno-betonskimi elementi (betonski strešnik, eternit) - Pokrivanje z bituminiziranimi trakovi in plastičnimi folijami, voali, tkaninami - Pokrivanje s pločevinami (baker, aluminij, pocinkana pločevina)

- Pokrivanje z naravnimi materiali (slama, trstika) - Pokrivanje ovalnih in krožnih površin (kupole)

- Pokrivanje požarnih zidov, nadzidakov, zidcev, vencev in okenskih polic - Pokrivanje žlot in grebenov ter slemen streh

- Pokrivanje dilatacij, kotov in robov izolacij

- Izdelava obrob prehodov, dimnikov, ventilacij, svetlobnikov in svetlobnih kupol, strešnih oken in dostopnih odprtin

- (Izdelava), montaža strešnih žlebov, odtočnih cevi, zbirnih kotličkov - (Izdelava), montaža točkovnih snegolovov, fazonskih kosov

- (Izdelava), montaža prezračevalnih kanalov

- Zaščita strešnih površin z betonskimi ploščami, prodcem itd.

- Izdelava ozelenjenih streh

Obračunamo vsa krovska dela po kvadratnih metrih (m²) po zunanjih robovih kritine, kar je od roba na kapu do grebena, slemena ali žlote v ravnini oziroma naklonu kritine. Če je žlota iz drugačnega materiala kot strešina, se obračunska površina odbije le, če je njena širina večja od 50 cm in skupna površina žlote večja od 3,00 m². Če je površina manjša kot 3,00 m², se je ne odbije od obračunske površine kritine, ampak se jo še ločeno obračuna po tekočem metru s pripadajočo razvito širino, tudi če je iz drugačnega materiala.

Pri pokrivanju grebenov, slemena, žlot, zidnih priključkov in posebnih strešnih prelomov in zaključkov (čelne obrobe, slemenjaki, komarniki, zračniki itd.) se merijo dejanske dolžine v obračunski enoti tekočega metra (m¹).

Pri pokrivanju ograjnih zidov z bobrovci ali podobnimi strešniki v eni ali dveh vrstah se merijo dejanske dolžine v obračunski enoti m¹. Pokrivanje slemena se ne meri posebej.

Vgrajevanje strešnih oken, snegolovov, stopal za dostop do dimnika, varovalnih sider ali zank, zračnih ali steklenih strešnikov, slemenskih ornamentov, konic, objemk za prehode zračnikov ter anten in podobno merimo v obračunski enoti kos. [4]

Slika 4: Prikaz primera obračuna nekaterih krovskih del (David Mihelič, 2021)

(24)

.

Na zgornji sliki je prikaz obračuna nekaterih krovskih elementov:

1. Pod številko ena je kritina, ki jo obračunamo v obračunski meri m²

2. Pod številko dve so strešna okna, ki jih obračunamo v obračunski meri kos 3. Pod številko tri je sleme, ki se ga obračuna v obračunski meri m¹

Odprtine strešnih oken, nadsvetlob, dimnikov in podobno se od obračunske površine kritine odbijejo v celoti samo, če so večje od 3,00 m²po kosu, oziroma se ne merijo.

Pokrivanje dimnikov, preseka 40 x 40 cm ali večji, z bobrovci ali podobnimi strešniki na dva kapa ali štirikapno se meri obračunska enota kos glede na število tuljav v obračunski enoti kos. Primer: dimnik s tremi tuljavami se obračuna po 3 kose.

Pri pokrivanju zidnih vencev z opeko v eni vrsti se meri najdaljša dolžina pokrivanja v obračunski enoti m . 1

Pri pokrivanju strešin s folijami, izolacijskimi ploščami ali tkaninami pod kritino se meri dejansko pokrita površina v obračunski enoti m²z opisom sloja lahko v ločeni postavki.

Če gre za pokrivanje s korci na vzdolžne letve, na deske oziroma malto, se podloga meri in upošteva skupaj z izdelano kritino. Ločeno v posebni postavki se meri in obračuna polaganje opečnih planet ali podobnih plošč in zaščita z obtežitvijo proti burji točkovno po celi površini ali z obtežitvijo napušča in čela dvokapnic. [4]

Pri pokrivanju strešin z naravnim skrilavcem se opisi ločijo na:

1. prosto pokrivanje s ploščami iz skrilavca širine 15−20 cm in dolžine 20−30cm (ali širine 20−40 cm in dolžine 30−50 cm);

2. gosto pokrivanje s ploščami širine 15−20 cm in dolžine 20−30 cm (ali širine 20−40 cm in dolžine 30−50 cm);

3. poševno ali diagonalno pokrivanje.

Sleme se pokriva z zamikom plošč čez rob preko slemena in se ne obračuna posebej.

3.2.2 Obračun zaključkov pri krovskih delih (kleparska dela)

Za kleparska dela štejemo vsevrste pokrivanj in izdelavo ter montažo obrob na strehah zrazličnimi pločevinami, izdelavo in montažo pločevinastih odvodnih in dovodnih ceviterkanalov, prehodov, obrob odprtin, obrob sten in drugih gradbenih elementov, izdelanih iz pločevine.[4]

Na spodnji sliki so prikazani in razloženi nekateri zaključki krovskih del oziroma kleparska dela:

- končna slemenska plošča (omogoča dodatno prezračevanje slemena in ščiti pred vdorom ptic), - odzračni element (namenjeni so odvodu oddušnih cevi skozi kritino, npr. WC),

- kolektor (proizvaja elektriko),

- slemensko-grebenski elementi (se montira na slemena in grebena), - slemenska sponka (se vstavi na slemenski element in privijači v letev),

- slemensko-grebenski trak (omogoča prezračevanje slemena in preprečuje vdor vetra, snega in vode),

- antenski elementi (namenjeni odvodu antenskih cevi skozi kritino),

(25)

.

- kapna rešetka (se montira v kapu in preprečuje vdor ptic),

- prezračevalni trak (se montira v kapu, kjer je vstop zraka v prezračevalni kanal pri prezračevanih strehah; preprečuje vdor ptic),

- strešna lina (dostop na streho).

Slika 5: Prikaz kleparskih elementov [6]

Spodnja slika prikazuje zaključke pri ravni strehi, gre za pločevinast material. Pri pločevini je veliko raznih obrob in ostalih zaključkov. Streho se načeloma zelo hitro pokrije, potem pa je potrebno vgraditi veliko zaključkov, kot so odkap, sleme, razne obrobe pri odprtinah ali pri oknih, obrobe ob steni itd.

(26)

.

Slika 6: Prikaz zaključkov pri ravni strehi iz pločevine [6]

Po vrstah delin izdelkov ločimo:

- pokrivanje ovalnih in krožnih površin (kupole) - pokrivanje ravnih horizontalnih in poševnih površin

- pokrivanje požarnih zidov, nadzidakov, zidcev, vencev in okenskih polic - pokrivanje žlot in grebenov ter slemen streh

- pokrivanje dilatacij, kotov in robov izolacij

- izdelava obrob prehodov, dimnikov, ventilacij, svetlobnikov in svetlobnih kupol, strešnih oken in dostopnih odprtin

- (izdelava), montaža strešnih žlebov, odtočnih cevi, zbirnih kotličkov - (izdelava), montaža točkovnih snegolovov

- (izdelava), montaža prezračevalnih kanalov.

Izdelki in kleparska dela, ki se izvajajo iz:

- pocinkanepločevine (ravne, valovite, profilirane) debeline 0,5mm do 1,0 mm - črne (železne) pločevine debeline 0,5mm do 1,0 mm

- nerjavne ali inox-pločevine debeline 0,5mm do 1,0 mm - cinkove pločevine debeline 0,5mm do 2,0 mm

- cinkotitne pločevine debeline 0,5mm do 2,0 mm - bakrene pločevine debeline 0,5mm do 2,0 mm

- pločevine iz aluminija in aluminijevih zlitin (nebarvane, barvane, plastificirane, ravne profilirane, valovite) debeline 0,5 mm do 1,5 mm

- svinčene pločevine debeline 0,5 mm do 3,0 mm

- plastičnih in podobnih plošč ter trakov debeline do 2,0 mm

(27)

.

Slika 7: Prikaz obračunskih dolžin pri kleparskih delih [6] (David Mihelič, 2021)

Zgornja slika prikazuje obračunske dolžine nekaterih kleparskih del:

- 1: montaža obrob okoli strešnega okna - 2: izvedba žlote se obračuna v tekočih metrih

- 3: montaža skritega žleba se obračuna v tekočih metrih

- 3: pri številki 3 se montira tudi odkapnapločevina, ki se prav tako obračuna v tekočih metrih.

Nadaljnja razvrstitevpostavk za kleparska delase nanašatudina vrstopodlog(deske, lesnein druge plošče, beton), na način pritrjevanja na podlago (vijaki, žeblji, kovic) ter na način spajanja (varjenje, zgibi, lotanje).

Pravila merjenja za obračun izvršenih del

Pri pokrivanju ravnih horizontalnih površin (nagib ravnine do 2 %) merimo dejanske dimenzije po obodu izvedene površine in obračunamo v obračunski meri m². Pri površinah, ki so večje od nagiba 2

%oziroma vpoševnini, pamerimo dimenzije po dejanskemnagibu in obračunamo vobračunskimeri m². Tudi pri ostalih oblikah (krožnih, stožičastih, kupolastih) merimo dejansko razvito površino in obračunamo v obračunski meri m². Spajanje pločevin s pregibi, letvami in podobnim razvito površino pregiba ne upoštevamo vrazvito obračunsko površino, ampakjo upoštevamo prioblikovanju ceneza enoto. Neobloženih površin do velikosti 0,5 m²za kos (dimniki, svetlobne kupole, prehodi) v obračunski površinine odštevamo. Večjih neobdelanih površin pa ne merimo oziroma jih izobračunske površine odštevamo v celoti.[4]

V tekočih metrih obračunamo m 1:

- kapnein čelne strešne obrobe terzidne vence (merimo jihpriodkapniku, prinadzidkih in drugih obrobah pa merimo dolžino po sredini obrobe);

- pripokrivanjupožarnih zidov, nadzidkov, zidcev, vencev, balkonskih obrobinokenskih polic (merimo dolžino pri odkapniku najdaljšestranice);

- pri pokrivanju žlot, globeli, grebenov in slemena strehe (merimodolžino po sredini);

- pri izdelavi obrob prehodov, zunanjih sten dimnikov, ventilacij, svetlobnikov in svetlobnih kupolterstenskih strešnih obrob (merimo dolžino obrobe ležečega kraka na zunanjidaljšistrani obrobe);

- obroba s pločevino, ki se namesti pod ležečim žlebom;

- izdelavo montažo in odstranitev strešnih žlebov (merimo dolžino po zunanjem robu žleba);

- izdelavo in montažo odtočnih cevi;

- izdelavo različnih dilatacij in dilatacijskih spojev.

(28)

16

4

.

V obračunski meri kos obračunamo:

- obrobe strešnih oken in dostopnih odprtin na streho;

- odkapnike, zbiralne kotličke, zidne prezračevalne rešetke, dimniške kape in podobne izdelke;

- lovilec nesnage v odtočni kotliček, lovilec meteorne vode iz odtočne cevi in podobne izdelke;

- za izdelavo ali dobavo točkovnih snegolovov, kotličkov za odtočne cevi, talnih kotličkov, žlebne priključke na odtočno cev, ventilacijske glave, stične podložke, lesene ali plastične podložke.

Izdelava popisov del

Popisi del so sestavni del projektne dokumentacije, ki jih izdela projektantsko podjetje. Vsebujejo podrobnosti o delih objekta, ki se ne dajo razbrati iz načrta in tehničnega poročila (standardi, vrsta materiala, kvaliteta materiala, pogoji izvedbe). S tem pridobimo razumljiv projekt, ki služi za določitev čim bolj natančne vrednosti projekta. Najbolj pregledno je, če je popis del razdeljen na poglavja, v katerih je predstavljen podprojekt ali objekt. Organizirani so po poglavjih, ki predstavljajo določeno vrsto del, kot so gradbena dela, obrtniška dela, strojne inštalacije, elektroinštalacije in oprema. [1], [2], [3], [10]

Izdelava popisa za gradbena dela se lahko naredi v skladu s standardnimi opisi del ali pa se povzame po gradbenihnormah. Razčlenimo jihpo pravilnemvrstnemredu. Gradbenenorme in standardiziraniopisi imajo splošna določila, s katerimiso za veliko postavkdoločeninačiniizvedbe, pravila za obračun in izračun količin izvedenih del. Če za posamezno delo ne obstaja pravilo za merjenje količin del, ga moramo določiti na osnovi dejanskih izvedenih del,porabljenega materiala in porabe časa delavcevter uporabe strojev, ki jih uporablja stroka. [1], [2], [3]

Običajen vrstnired del: zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, krovska, fasaderska in zunanjadela.

Pravilni vrsti red po gradbenih normah: zemeljska, betonska, armiranobetonska, zidarska, tesarska, fasaderska dela in kanalizacija. [1], [2], [3]

Ko naredimo razčlenitev del, razčlenimo še na predračunske postavke. Pri standardiziranih opisih označimo postavke s šiframi, v gradbenih normah pa so postavke označene s številkami. V vsaki postavki dodamo še mersko enoto. [1], [2], [3] Poznamo več predračunov, eden izmed njih je približni predračun. Osnova za približnipredračun vprvifaziprocesagraditve objekta je idejniprojekt(IPD)ali idejna zasnova (IDZ). Obstaja tudi projektantski predračun, ki je sestavni del projektne dokumentacije (posameznih projektov) za gradbene objekte in se izdela v drugi fazi procesa graditve objektov. In tretji je ponudbeni predračun. Gradbena podjetja določajo ponudbene cene gradbenim objektom s pomočjo ponudbenih predračunov. [4]

Isti postopek kot za gradbena dela se naredi za obrtniška dela, ki si sledijo običajno v tem vrstnem redu:

kleparska, ključavničarska, mizarska, cementninarska, kamnoseška, steklarska, keramičarska, pleskarska in tlakarska dela. [1], [2], [3]

Običajno so popisi del in predračuni narejeni skupaj za obrtniška in gradbena dela, ločeno pa se obravnava inštalacijska dela. Inštalacijska dela so sestavnidel projektov za inštalacijska dela. Vsako podjetje jih izdela drugače, saj ni standarda za popise del inštalacij. Med inštalacijska dela uvrščamo:

električne inštalacije, vodovodne inštalacije, ogrevanje, plin, prezračevanje ipd. [1], [2], [3]

Potreben del katerega koli projektantskega predračuna, ki sestavlja popis del s količinami, bi morale biti tudipredizmere. Predizmere praviloma ni potrebno delati, zato nastaneproblemprikontrolah količin,

(29)

.

saj ni jasno, ali je izdelovalecpopisadelkoličine samo ocenil ali jih je dejansko izračunal. Moral pa bi vsako količino jasno označiti, kje v objektu se nahaja. [10]

4.1 Predizmere za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela

Tudi gradbene predizmere izdela projektantsko podjetje in so del projektne dokumentacije (posameznih PZR ali PZI), če je tako zahtevano v projektni dokumentaciji. Izdela se ločeno za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela. Četako zahteva projektna dokumentacija, je potrebno ločeno po projektih narediti predizmere za opremo gradbenega objekta in vse naprave.

Predizmero se narediza vsako predračunsko postavkotako, da seizračuna količino za enoto mere po vrstnem redu, kot ga zahtevajo popisi. Izračuna se jih v skladu s pravili po gradbenih normah in po pravilih za merjenje količin inštalacijskih del. Normative za gradbena delanajdemo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Na spodnjisliki je tloris ostrešja nekega objekta. Zelo priporočljivo je kpredizmeramdodajatislike za lažjo predstavo in lažji izračun količin. [2]

Slika 8: Tloris ostrešja (David Mihelič, 2021)

Vir: https://www.mojmojster.net/clanek/882/Les_za_ostresje_hise

Primer izračuna za montažo strešnih žlebov:

8,92 * 2 + 0,2 (na vsako stran še 5cm stran od konca strehe pri običajnih objektih)= 18,04 m¹

(30)

18

5

.

PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA

V Sloveniji je zelo malo primerov popisov del ali podobnih dokumentov, ki bi nam lahko bili v pomoč pri izdelavi popisa del. Pregledali smo cenik Obrtne zbornice Slovenije in popis del od proizvajalca Tondach. Obrtna zbornica ima zelo na splošno narejen cenikin bi bilo potrebno kar veliko dela pri pretvorbi v popis del. Tondach ima sicer dobro opredeljene postavke za izdelavo projektantskega popisa del, vendar se nanašaizključno na njihove proizvode.

5.1 Obrtna zbornica

Pri obrtni zbornici so skupaj s proizvajalci kleparsko-krovskih materialov in izdelkov izdali normative in pravila za kleparsko-krovska dela. Normativi in pravila so nastali na podlagi dolgoletnih izkušenj, pridobljenih s prakso in z upoštevanjem tako starega kot tudi najsodobnejšega znanja. Vsebina je namenjena krovcem in kleparjem za določitev cen. Namenjena je tudi projektantom, nadzornikom in investitorjem, bodisiza izdelavo predračunaalipreverjanje cene. Služikotpomoč za lažje oblikovanje ponudbe, preverbo poštenosti cene in kvalitete izdelka.

Za krovska dela vsebuje 15 poglavij, in sicer krovska dela, obračunska pravila, zunajnormativne aktivnosti, pokrivanje s strešno lepenko, pokrivanje z bobrovcem, pokrivanje s korci, pokrivanje z zarezniki, pokrivanje s škriljem in kamnom, pokrivanje z vlaknocementnimi ploščami, pokrivanje z betonskimi kritinami, pokrivanje z bitumenskimi kritinami, pokrivanje s slamo in lesenimi kritinami, maloformatne kovinske kritine, velikoformatne kovinske kritine in ravne strehe. Poglavja predstavljajo normative in pravila za posamezno kritino in so lahko tudi osnova za popise del.

V spodnji tabeli je prikazan primer izdelave normativov in pravil Obrtne zbornice. Gre za pokrivanje strehe z bobrovcem. V prvem stolpcu tabele je vrsta pokrivanja (enojno, dvojno itd), potem je merska enota, sledi delo in na koncu material. Material se deli na strešnik (vrsta: bobrovec, slemenjak), podaljšana malta, pritrdilo in podložni trak.[12]

Slika 9: Primer razčlenitve Obrtne zbornice [12]

(31)

.

5.2 Tondach postavke popisa del

Tondachima za svojo kritino že izdelanepopise del.Izdelanihima 16 primerov (za različne kritine) popisov del. V vsakem od primerov je različno število postavk, odvisno od kritine. Narejene popise dela ima za naslednjestrešnike:Saturn, Plan30,Figaro deluxe, Plan18,Bobrovec, Zareznibobrovec, Vlečni zareznik, Bravura, Jupiter, Wiener norma, Fidelio, Sulm, Venera, Mediteran plus in A11.

Popisje sestavljen izštevilapostavk, postavke in njenega opisa. Včetrtemstolpcu je količina, sledi cena in na koncu vrednost. Nekatere postavke so razdeljene na več možnosti (a, b ,c).

Slika 10: Tondachov popis dela [11]

Pri Obrtni zbornici je za posamezen izdelek zapisano in opisano bolj splošnokot pri Tondachovem popisu del, ki je prilagojen samo njihovim izdelkom in po njihovih zahtevah. Pri Obrtni zbornici imajo razdeljeno na več različnih pokrivanj z različnimi pritrdilnimi sredstvi in vključenimi zaključki pri različnem izdelku, ki potem definirajo ceno izdelka. Upoštevajo tudi delo človeka in njegovega pomočnika. Razdeljenaimajo tudirazlična pokrivanjazizdelkom. PriTondachu paimajo narejenpopis za vsako različno pokrivanje posebej, pravtako za zaključke in vseostalo. Priobrtnizborniciupoštevajo večparametrov skupaj v tabeli, ki potem definirajo ceno, pri Tondachu pa vsak parameter posebej in mu določijo ceno.

(32)

20

6

.

KONCEPT PARAMETRIZACIJE POPISOV DEL

Standardizacija popisa del pomeni postavitev pravil, ki se jih morajo držati njihovi izdelovalci. Zelo pomembno je narediti kakovosten popis del in predračun, da od končne cene čim manj odstopamo.

Pomembno je, da zajamemo vsa področja in količine, ki so zahtevana v projektu objekta. S kakovostnim popisom del prikažemo investitorju natančen opis del, potrebnih za gradnjo objekta. S suverenim popisom del lažje dobimo posel. Pri slabem popisu del lahko nastane problem z naročnikom, saj mu je treba zaračunatiprevečalipremalo, karje zelo slabo za nas. Projektantskipopis delzajema obrtniška in gradbena dela, kot so zemeljska dela, tesarska dela ali krovska dela. [8], [9]

Poznamo tri različna določila pravila standardizacije:

- vsebinska, - organizacijska in - sistemska.

Obliko popisov del zaradi izmenjave podatkov določajo sistemska pravila, strukturo popisov del določajo organizacijska pravila, vsebinska pravila pa določajo, kakšna vsebina in kateri podatki naj bodo v postavkah popisa.

Poznamo dva koncepta, ki opišeta vsebinska pravila, in sicer novi − »tabele parametrov« − in obstoječi

−»seznamstandardnih postavk«. Prvi koncept oblikujemo tako, da za vsako vrsto del oblikujemo tabelo, v kateri so standardni zapisi postavk. Drugi pa je končni seznam postavk, pri katerih so opisani dogovorjeni parametri. [8], [9]

6.1 Tabele parametrov

Opredeljene so po vrstah del, kot so krovska dela, kleparska dela, zemeljska dela itd. Sestavljene pa so tako, da so vvrsticah navedenipodrobnejšipostopkioziroma tehnologije dela (npr. izdelava opaža AB- temeljev, AB-plošče, AB-stene), iz katerih tvorimo postavke. Parametre postavk vpišemo v stolpec (npr.

geometrija, material, transport). V vsakem stolpcu je lahko samo en parameter. Pomemben je tudi vrstni red parametrov, saj so pomembni za opis. Poznamo nujne in pojasnjevalne parametre. Pojasnjevalni določajo tehnologijo in so nujniza natančno določitevcene. Nujniso odvisniod tehnologije, kijo izbere ponudnik. Izdelovalec popisa predvidi tudi tehnologijo, saj vpliva na ceno. Vpisati moramo vse parametre, sajlahko tako naročnik za lažjo odločitevprimerja ponudbe med sabo. Cene standardnih postavk iz različnih projektov se ne da medsebojno primerjati brez pojasnjevalnih parametrov. Na primer, če pri pokrivanju strehe ni omogočen dostop s teleskopskim viličarjem ali avtodvigalom, v drugem primeru pa je omogočen, bo cena različna, saj bodo brez dostopa mehanizacije morali nositi strešnike ročno in bopokrivanje trajalo dlje časa,tudiče gre za isti naklon in kvadraturo strehe. Tabela je sestavljena tako, da ima strukturo stolpcev in vrstic, ki je organizirana, da daje informacije v horizontalni smeri, od leve proti desni, uporabnik izbira vrednosti parametrov. Vrednosti parametrov je treba določiti za vsak parameter, tako se popisovalcu vnaprej določijo možnosti izbire. Popisovalec za vsak parameter izbere vrednost izbranega parametra. To pomeni standardizacijo vsebine popisov. [9], [10]

(33)

.

Spodnja tabela prikazuje grob primer parametrov za krovska dela. Sestavljena je iz osmih stolpcev, kar pomeni osem parametrov. Tako dobimo sestavljen popis del iz tabele parametrov. Ta tabela je bolj usmerjena na proizvajalce kritin in njihove medsebojne razlike, kako izbrati ustrezno kritino za svoj objekt.

Preglednica 1:Primer razdelitve parametrov za ravno streho(David Mihelič, 2021)

6.2 Seznam standardnih postavk

Seznamstandardnih postavkje izpeljan iztabele parametrov. Tukajimamo že izdelano idejo končnih parametrov. Je najbolj razširjen seznam v Sloveniji. Postavke so neomejene, saj spreminjamo samo po en parameter. Šibkostseznama standardnih postavkje nepregledno in zahtevno vzdrževanje, sajimamo za določene postavke zelo veliko parametrov, kar je velik obseg, in ko je potrebno dodati ali spremeniti kakšnega od parametrov, hitro nastane problem. Največji problem je obseg parametrov, vendar če zmanjšamo njihovo število, ses temzmanjšatudinatančnost, prigradbenihprojektihpa potrebujemo čim bolj natančen popis del.

Seznam standardnih postavk je namenjen uporabnikom, ki niso iz gradbene stroke, za lažjo predstavo o ceni določenega gradbenega dela. Za najbolj optimalno ceno potrebujemo izkušenega strokovnjaka s področjastroškovnega inženiringa, ki ima projektna in tehnološka znanja.Strokovnjaku predstavimo vse parametre, vključno z dopolnilnimi, saj so ključni za določitev končne cene. Za tak primer je bolj primerna tabela parametrov. [9], [10]

Seznam standardnih postavk lahko opremimo z okvirnimi cenami. Določimo samo najvišjo in najnižjo ceno, sajvmesnih ne moremo določiti, kerso za to potrebni dopolnilni parametri.Tako lahko naročnik primerja le ti dve ceni.

(34)

22

7

.

Slika 11 : Seznam standardnih postavk [9]

PRIMER POSKUSA PARAMETRIZACIJE POSTAVK ZA KROVSKA DELA

Ko smo spoznali teoretični del parametrizacije postavk, smo se lotili raziskovalnega dela diplomske naloge. Za določeno postavko smo določili parametre njihove vrednosti.

Vsaka postavka ima različne in različno število parametrov, ki jo opredeljujejo. Sestavne dele postavk moramo izbrati premišljeno in v pravilnem vrstnem redu, da tvorijo strokovno in smiselno postavko.

Osredotočili smo se izključno na krovska dela in zaključke krovskih del (kleparska dela). Upoštevali smo nekaj parametrov, ki vplivajo na ceno izdelka in opisujejo izdelek. Ker je zelo malo popisov del za krovska dela in si z njimi nismo mogli veliko pomagati, smo se postavili v vlogo projektanta, ki na enostaven načinrazložiin pokažepostavke investitorju. Nismo upoštevali vseh parametrov, saj bi bil prevelik obseg za to diplomsko nalogo. Izdelali smo postavke za ravne strehe, položne strehe in strme strehe. Pri vsaki od teh smo izbrali tri proizvajalce kritin in iz njih naredili popise del.

(35)

.

Preglednica 2: Parametri, ki vplivajo na ceno (David Mihelič, 2021)

Krovni

material Proizvajalec Proizvodi Barve Opis

kritine Uporaba Zaključki

Osredotočili smo se na spodaj naštete parametre, ki vplivajo na ceno kritine. Parametri se razlikujejo pri vsakem proizvajalcu. Predstavili smo primer za ravno streho od proizvajalca Sika:

- krovni material (npr. PVC-folija), - proizvajalec (npr. Sika),

- proizvodi (izdelki, ki jih ponujajo) - barve,

- opis kritine (pozitivne lastnosti in razlika od ostalih sistemov).

- vgradnja/uporaba (kako je sistem pritrjen), - zaključki(kleparska dela v večini),

7.1 Določitev parametrov

Parametre smo določili na podlagi teorije izprvega dela diplomske naloge in s pomočjo izkušenega krovskega delavca. Spodaj je primer preglednice, ki smo ji določili parametre ter njihove vrednosti.

Preglednica 3: Primer parametrizacije za PVC-folije (BAUDER) (David Mihelič, 2021)

Tako izgleda primer poskusa za parametrizacijo pri krovskih delih za ravno streho. Ta konkretni primer se nanaša na Bouder-folijo (pvc-folije). Kot vidimo, ima Bouder tri različne sisteme, ki se med seboj razlikujejo v tem, da je v nekaterih primerih folija armirana s sintetično tkanino, ali je odporna na vraščanje korenin ali je bolj raztegljiva in primerna za zaključke. Naslednji parameter je barva, ki se prav tako razlikuje; v nekaterih sistemih lahko izbiramo poljubno barvo, v nekaterih je na voljo samo ena barva; barva prav tako vpliva na ceno. Sledi debelina, ki zelo vpliva na ceno izdelka. Na voljo je v različnih debelinah za različne nosilnosti ali različne namene. Opis sistemov nam pove, v čem se razlikujejo sistemiin čemu so namenjeni. Uporabanampove, s čimpritrdimo folijo. Na koncu sledijo še zaključki.