VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ BIOLOGIJE 2017

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

MARKO VRBEC

VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ BIOLOGIJE 2017

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJA IN KEMIJA

MARKO VRBEC

Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR

VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ BIOLOGIJE 2017

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(4)

(5)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar za nudenje vsebinskih in oblikovnih napotkov pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem svojim bližnjim, ki so mi stali ob strani v vseh letih študija.

(6)

(7)

POVZETEK

Preverjanje in ocenjevanje znanja nas spremljata na vsakem koraku izobraževanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja v šoli lahko razdelimo na notranje (interno) in zunanje (eksterno) preverjanje in ocenjevanje znanja.

Področje naravoslovja in biologije v osnovni šoli in prvem letniku srednje šole pokrivajo tri zunanja preverjanja znanja: nacionalno preverjanje znanja (NPZ), program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev (PISA) in mednarodna raziskava trendov matematične in naravoslovne pismenosti (TIMSS). Raziskava PISA je raziskava o matematični, bralni in naravoslovni pismenosti učencev, raziskava TIMSS pa raziskuje trende znanja matematike in naravoslovja. NPZ je oblika zunanjega preverjanja znanja, ki se izvaja na vseh slovenskih osnovnih šolah. Namen NPZ v osnovnih šolah je ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti šolskega dela. NPZ daje povratne informacije o doseganju učnih ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, učencem, staršem, učiteljem, ravnateljem, ostalim strokovnim sodelavcem šole in strokovnjakom na nacionalni ravni ter tako omogoča boljšo organizacijo in izboljšavo pedagoškega dela.

V okviru diplomskega dela nas je zanimalo, katere so značilne pomanjkljivosti oziroma tipični nepravilni odgovori, ki se pojavljajo v odgovorih učencev pri NPZ iz biologije leta 2017, in katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo, učenci ne obvladajo zadovoljivo. V ta namen smo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom (RIC) pridobili dostop do 276 rešenih preizkusov učencev, kar je predstavljalo vzorec za našo raziskavo. Nato smo iz vsake pole našega vzorca izpisali vse odgovore ter določili frekvence posameznih odgovorov. Zbrane odgovore učencev smo vsebinsko analizirali.

Analiza odgovorov učencev na NPZ iz biologije 2017 je pokazala, da imajo učenci na koncu osnovnošolskega izobraževanja pri biologiji težave pri: razumevanju procesov fotosinteze in celičnega dihanja ter transporta snovi po rastlinah, pri razumevanju zgradbe semena in nespolnega razmnoževanja pri rastlinah, pri razumevanju izmenjave snovi pri enoceličarjih, načrtovanju poskusov, poznavanju zgradbe DNA in poznavanju zgradbe posameznih organskih sistemov pri človeku. Težave se pojavljajo tudi pri razlikovanju med fenotipom in genotipom, pri razumevanju biotehnoloških postopkov in pri razumevanju vpliva genetske raznolikosti populacije na njeno izumrtje.

Ključne besede: zunanje preverjanje znanja, nacionalno preverjanje znanja, biologija, osnovna šola.

(8)

ABSTRACT

Checking and assessing the knowledge are regular companions at every step of education.

Checking and assessing the knowledge at school can be divided into internal and external checking and assessing the knowledge.

The field of natural sciences and biology in primary school and the first year of secondary school is covered by three external knowledge tests: National Checking of Knowledge (NPZ), Programme for International Student Assessment (PISA) and Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS). PISA research is a study on mathematical, reading and science literacy among pupils, while the TIMSS research explores trends in mathematics and science literacy. NPZ is a form of external checking of knowledge, which is carried out in all Slovenian primary schools. The purpose of NPZ in primary schools is to identify and ensure the quality of schoolwork. NPZ provides feedback on the achievement of the learning objectives and standards of knowledge defined in curricula, to students, parents, teachers, school principals, other professional staff members and experts at the national level, thus facilitating better organization and improvement of pedagogical work.

In the course of the diploma thesis we were interested in what are the typical deficiencies or incorrect answers that occur in pupils’ answers in Biology NPZ in 2017, and what topics covered in the operational objectives of the curricula for natural sciences and biology are not satisfactorily mastered by the pupils. For this purpose, we cooperated with the National Examination Center (RIC) and gained access to 276 completed pupils' tests, which represented a sample for our research. From every pole of our sample, we wrote out all the answers and set the frequencies of individual answers. Then we analysed the collected pupils' answers.

The analysis of pupils' answers in Biology NPZ 2017 showed that pupils at the end of primary education in biology have difficulties in: understanding the processes of photosynthesis and cellular respiration and transport of substances in plants, understanding the structure of the seed and the asexual reproduction in plants, understanding the exchange of substances in unicellular organisms, planning experiments, knowing the DNA structure, and knowing the structure of individual organ systems in humans. Problems also arise in distinguishing between phenotype and genotype, in understanding biotechnological processes and in understanding the impact of the genetic diversity of the population on its extinction.

(9)

Keywords: external checking of knowledge, national checking of knowledge, biology, primary school.

(10)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 2

2.1 UČNI NAČRTI ZA BIOLOŠKE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI ... 2

2.1.1 Učni načrt za naravoslovje v šestem in sedmem razredu osnovne šole ... 2

2.1.1.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta ... 2

2.1.1.2 Vsebinski sklopi, učne teme in operativni učni cilji ... 2

2.1.1.3 Standardi znanja ... 3

2.1.1.4 Didaktična priporočila ... 3

2.1.2 Učni načrt za biologijo v osmem in devetem razredu osnovne šole ... 4

2.1.2.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta ... 4

2.1.2.2 Vsebinski sklopi, koncepti in operativni učni cilji ... 4

2.1.2.3 Standardi znanja ... 6

2.1.2.4 Didaktična priporočila ... 6

2.2 RAZLIČNE OBLIKE ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA V SLOVENIJI ... 7

2.2.1 PISA 2015 ... 8

2.2.1.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi PISA 2015 ... 9

2.2.2 TIMSS 2015 ... 11

2.2.2.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi TIMSS 2015... 12

2.3 NACIONALNO PRERJANJE ZNANJA ... 14

2.3.1 O nacionalnem preverjanju znanja ... 14

2.3.2 Cilji nacionalnega preverjanja znanja ... 15

2.3.3 Načela nacionalnega preverjanja znanja ... 16

2.3.4 Sestavljanje nacionalnih preizkusov znanja ... 17

2.3.4.1 Naloge v nacionalnem preverjanju znanja ... 18

2.3.5 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli ... 18

2.3.5.1 Priprava na izvedbo nacionalnega preverjanja znanja ... 18

2.3.5.2 Potek nacionalnega preverjanja znanja ... 19

2.3.5.3 Vrednotenje preizkusov znanja in vpogledi v ovrednotene preizkuse znanja 20 2.3.6 Struktura nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017 ... 20

(11)

2.3.6.1 Izhodišča in zasnova preizkusa znanja iz biologije 2017... 20

2.3.6.2 Analiza dosežkov ... 21

2.3.7 Opisi dosežkov učencev devetega razreda na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017 (porazdelitev točk) ... 21

2.3.8 Indeks težavnosti in diskriminativnosti ... 23

2.3.8.1 Indeks težavnosti ... 23

2.3.8.2 Indeks diskriminativnosti ... 24

3 EMPIRIČNI DEL ... 25

3.1 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 25

3.1.1 Cilji ... 25

3.1.2 Raziskovalna vprašanja ... 25

3.2 METODE DELA ... 25

3.3 REZULTATI ... 26

3.3.1 NALOGE IZBIRNEGA TIPA ... 26

3.3.1.1 Naloga 1 ... 26

3.3.1.2 Naloga 2 ... 27

3.3.1.3 Naloga 3 ... 29

3.3.1.4 Naloga 4 ... 30

3.3.1.5 Naloga 5 ... 32

3.3.1.6 Naloga 6 ... 33

3.3.1.7 Naloga 7 ... 35

3.3.1.8 Naloga 8 ... 37

3.3.1.9 Naloga 9 ... 38

3.3.1.10Naloga 10 ... 40

3.3.1.11Naloga 11 ... 41

3.3.1.12Naloga 12 ... 43

3.3.1.13Naloga 13 ... 45

3.3.2 STRUKTURIRANE NALOGE ... 46

3.3.2.1 Naloga 14 ... 47

(12)

3.3.2.1.1 Naloga 14 a ... 47

3.3.2.1.2 Naloga 14 b ... 48

3.3.2.2 Naloga 15 ... 51

3.3.2.2.1 Naloga 15 a ... 51

3.3.2.2.2 Naloga 15 b ... 53

3.3.2.3 Naloga 16 ... 54

3.3.2.3.1 Naloga 16 a ... 55

3.3.2.3.2 Naloga 16 b ... 56

3.3.2.4 Naloga 17 ... 59

3.3.2.4.1 Naloga 17 a ... 59

3.3.2.4.2 Naloga 17 b ... 61

3.3.2.5 Naloga 18 ... 63

3.3.2.5.1 Naloga 18 a ... 63

3.3.2.5.2 Naloga 18 b ... 65

3.3.2.6 Naloga 19 ... 67

3.3.2.6.1 Naloga 19 a ... 67

3.3.2.6.2 Naloga 19 b ... 69

3.3.2.7 Naloga 20 ... 71

3.3.2.7.1 Naloga 20 a ... 72

3.3.2.7.2 Naloga 20 b ... 73

3.3.2.8 Naloga 21 ... 74

3.3.2.8.1 Naloga 21 a ... 74

3.3.2.8.2 Naloga 21 b ... 75

3.3.2.9 Naloga 22 ... 78

3.3.2.9.1 Naloga 22 a ... 78

3.3.2.9.2 Naloga 22 b ... 79

3.3.2.10Naloga 23 ... 82

(13)

3.3.2.10.1Naloga 23 a ... 82

3.3.2.10.2Naloga 23 b ... 83

3.3.2.11Naloga 24 ... 85

3.3.2.11.1Naloga 24 a ... 85

3.3.2.11.2Naloga 24 b ... 86

4 RAZPRAVA ... 89

5 SKLEP ... 96

6 VIRI IN LITERATURA ... 98

7 PRILOGE ... 100

KAZALO SLIK Slika 1: Shema glavnih povezav med vsebinami (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 30) ... 7

Slika 2: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti pri teh dosežkih (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 26–27) ... 9

Slika 3: Odstotki učencev in učenk po ravneh naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2015 (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 33) ... 10

Slika 4: Porazdelitev dosežkov pri naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015 (Timss 2015, b. d.) ... 12

Slika 5: Dosežki slovenskih učencev pri vsebinskem področju biologija (del preglednice) (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 270) ... 13

Slika 6: Osnovni statistični podatki o nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017, str. 312) ... 21

Slika 7: Porazdelitev točk pri predmetu biologija (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo …, 2017) ... 21

Slika 8: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str. 181) ... 23

Slika 9: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str. 181) ... 24 Slika 10: Naloga 1 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 26 Slika 11: Naloga 2 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 27 Slika 12: Naloga 3 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 29 Slika 13: Naloga 4 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5) 30

(14)

Slika 14: Naloga 5 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5) 32 Slika 15: Naloga 6 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5) 33 Slika 16: Naloga 7 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 6) 35 Slika 17: Naloga 8 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 6) 37 Slika 18: Naloga 9 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7) 38 Slika 19: Naloga 10 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7) ... 40 Slika 20: Naloga 11 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7) ... 41 Slika 21: Naloga 12 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 8) ... 43 Slika 22: Naloga 13 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 8) ... 45 Slika 23: Naloga 14 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 9) ... 47 Slika 24: Naloga 15 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 10) ... 51 Slika 25: Naloga 16 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 11) ... 54 Slika 26: Naloga 17 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 12) ... 59 Slika 27: Naloga 18 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 13) ... 63 Slika 28: Naloga 19 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 14) ... 67 Slika 29: Naloga 20 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 15) ... 71 Slika 30: Naloga 21 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 16) ... 74 Slika 31: Naloga 22 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 17) ... 78 Slika 32: Naloga 23 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 18) ... 82

(15)

Slika 33: Naloga 24 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 19)

... 85

KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled vsebinskih sklopov pri biologiji v osmem in devetem razredu osnovne šole (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011) ... 5

Tabela 2: Pregled vsebin, ki jih zajemajo posamezna področja biologije v raziskavi TIMSS 2015 (Mednarodna raziskava …, 2013) ... 11

Tabela 3: Pregled faz sestavljanja pisnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja. Napotki …, b. d.) ... 17

KAZALO GRAFOV Graf 1: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 1 ... 27

Graf 2: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 2 ... 28

Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 14 a ... 48

Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 14 b ... 50

Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 16 b ... 57

Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 16 b (utemeljitev) ... 58

(16)

Graf 23: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 18 a... 64

Graf 24: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 18 a (utemeljitev) ... 65

(17)

1

1 UVOD

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je ena izmed oblik zunanjega preverjanja znanja, ki jih izvajamo v Sloveniji. Poleg nacionalnega preverjanja znanja poznamo še maturo, program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev (PISA), ki je raziskava o matematični, bralni in naravoslovni pismenosti učencev, ter mednarodno raziskavo trendov matematične in naravoslovne pismenosti (TIMSS). NPZ izvajamo na vseh slovenskih osnovnih šolah, da bi ugotovili in zagotovili kakovost šolskega dela. NPZ daje učencem, staršem, učiteljem, ravnateljem, ostalim strokovnim sodelavcem šole in strokovnjakom na nacionalni ravni povratne informacije o doseganju učnih ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, in je tako izhodišče za načrtovanje nadaljnjega pedagoškega dela.

Nacionalno preverjanje znanja v devetem razredu osnovne šole obsega tri predmete, in sicer matematiko, slovenščino oziroma materni jezik in tretji predmet. Tretji predmet določi minister za šolstvo, tako da določi štiri možne tretje predmete, posamezni osnovni šoli pa je nato dodeljen eden od njih. V šolskem letu 2016/2017 je bil eden izmed tretjih predmetov tudi biologija.

V diplomskem delu smo vsebinsko analizirali odgovore izbranih devetošolcev na NPZ iz biologije leta 2017. Na podlagi analize smo ugotovili, kakšno je znanje učencev pri posamezni biološki temi, kaj učenci znajo dobro in kaj slabo ter o čem imajo najpogosteje napačne predstave.

(18)

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 UČNI NAČRTI ZA BIOLOŠKE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI

Posodobljena učna načrta za naravoslovje in biologijo v osnovni šoli sta bila izdana leta 2011 (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011; Učni načrt. Program osnovna šola.

Naravoslovje, 2011). Nova učna načrta sta prinesla nekaj sprememb, ki naj bi izboljšale znanje učencev. Naravoslovje je predmet šestega in sedmega razreda osnovne šole in poleg bioloških zajema tudi fizikalne in kemijske vsebine. Biologija pa je samostojen predmet osmega in devetega razreda osnovne šole.

2.1.1 Učni načrt za naravoslovje v šestem in sedmem razredu osnovne šole 2.1.1.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta

Posodobljeni učni načrt za naravoslovje poudarja uporabo različnih spoznavnih postopkov za razumevanje naravoslovnih pojmov in zakonitosti, kar je podlaga za razumevanje pojavov v naravi in ugotavljanje povezanosti med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih sistemov v okolju. Pri predmetu naravoslovje učenci spoznajo pomen naravoslovnih znanosti in oblikujejo odnos do sebe, okolja in narave. Pouk naravoslovja naj bi bil praktičen, poudarjena je uporaba eksperimentalno-raziskovalnih veščin in spretnosti ter raziskovalno delo (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

Splošni cilji, ki jih morajo učenci doseči pri pouku naravoslovja, so: poznavanje in razumevanje temeljih naravoslovnih konceptov ter njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju; uporaba osnovnega strokovnega izrazoslovja pri opisovanju predmetov, pojavov, procesov in zakonitosti; pridobivanje, uporaba in vrednotenje podatkov iz različnih virov; razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja; razvijanje stališč in odnosov (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

2.1.1.2 Vsebinski sklopi, učne teme in operativni učni cilji

Učne teme in operativni učni cilji so v učnem načrtu za naravoslovje opredeljeni v štirih vsebinskih sklopih, in sicer: snovi, energija, živa narava in vplivi človeka na okolje. Vsi štirje vsebinski sklopi veljajo tako v šestem kot v sedmem razredu, le da v vsakem razredu vključujejo druge učne teme. Operativne učne cilje v učnem načrtu ločimo na obvezne in izbirne. Obvezni učni cilji so napisani s pokončnim, izbirni pa z ležečim tiskom. Posebej so opredeljeni še cilji, ki se nanašajo na naravoslovne postopke in spretnosti, ki jih učenci usvojijo v okviru vseh vsebinskih sklopov (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,

(19)

3 2011). V nadaljevanju se bomo osredotočili na vsebinska sklopa, ki sta povezana z biološkimi vsebinami pri pouku naravoslovja, torej na vsebinska sklopa živa narava in vplivi človeka na okolje.

V šestem razredu osnovne šole se pri predmetu naravoslovje v okviru vsebinskega sklopa živa narava obravnavajo naslednje učne teme: celica; fotosinteza in celično dihanje; zgradba in delovanje rastlin; razmnoževanje, rast in razvoj rastlin; razvrščanje rastlin; neživi dejavniki okolja; prilagoditve rastlin na okolje ter pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka. V okviru vsebinskega sklopa vplivi človeka na okolje pa sta obravnavani učni temi: pomen učinkovitega izkoriščanja naravnih virov, surovin in energije ter gospodarjenje z odpadki (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

V sedmem razredu osnovne šole se pri predmetu naravoslovje v okviru vsebinskega sklopa živa narava obravnavajo naslednje učne teme: celica; zgradba in delovanje bakterij in gliv;

zgradba in delovanje živali; razmnoževanje, rast in osebni razvoj živali; razvrščanje živali;

zgradba in delovanje ekosistemov ter primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov.

V okviru vsebinskega sklopa vplivi človeka na okolje pa sta obravnavani učni temi: človek spreminja ekosisteme ter človek onesnažuje zrak, vodo in tla (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

2.1.1.3 Standardi znanja

»Standardi znanja izhajajo iz operativnih učnih ciljev in vsebin predmeta in opredeljujejo kakovost določenega vidika znanja, spretnosti in veščin s področja naravoslovja, ki naj bi jo učenci izkazali na koncu 6. in 7. razreda« (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011, str. 21). Minimalni standardi znanja so tisti standardi znanja, ki jih mora učenec doseči za pozitivno oceno oziroma za napredovanje v višji razred. V učnem načrtu so minimalni standardi zapisani skupaj z drugimi standardi, le da so zapisani v poudarjenem tisku (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

2.1.1.4 Didaktična priporočila

Standardom znanja v učnem načrtu za naravoslovje sledijo še didaktična priporočila, ki vključujejo napotke za uresničevanje ciljev predmeta (učne metode in oblike; napotki za načrtovanje in izvajanje dejavnosti učencev ter didaktični napotki za dosego ciljev posameznih vsebinskih sklopov), napotke za individualizacijo in diferenciacijo pouka, napotke za medpredmetne povezave ter za preverjanje in ocenjevanje znanja (Učni načrt.

Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

(20)

4 2.1.2 Učni načrt za biologijo v osmem in devetem razredu osnovne šole

2.1.2.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta

V opredelitvi predmeta je biologija opredeljena kot »naravoslovna veda, ki obravnava soodvisnost zgradbe in delovanja živih bitij, njihov razvoj, medsebojno odvisnost in procese v živi naravi od molekularne ravni do biosfere« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str. 5). Namen predmeta je, da učenci celostno razumejo principe delovanja živega;

poznajo zgradbo, delovanje in razvoj živih sistemov; razumejo, da je človek del biosfere ter da s svojo dejavnostjo vpliva na žive sisteme in okolje. Pouk biologije mora biti naravnan tako, da razvija analitični in racionalni način razmišljanja ter vzbuja zanimanje za naravoslovje in odgovorno ravnanje z naravo ter ohranjanje biodiverzitete. Učenci pri pouku biologije spoznavajo različne metode (opazovanje, eksperimentiranje, interpretacija podatkov), ki jih pripeljejo do različnih spoznanj. Ker so biološki sistemi kompleksni, učenci probleme obravnavajo iz različnih zornih kotov in tako razvijajo tudi kompetence, ki se nanašajo na splošne cilje izobraževanja, kot so reševanje problemov, kritična presoja in argumentirana razprava (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

V splošnih ciljih učnega načrta za biologijo je definirano, da je treba pri učencih razvijati razumevanje naslednjega: glavnih zakonitosti žive narave, temeljnih bioloških konceptov in povezav med njimi; pretoka energije in kroženja snovi skozi ekosisteme; medsebojne povezanosti živih sistemov; zgradbe in delovanja organizmov na različnih ravneh; vplivov dednosti, okolja in evolucije na prilagoditve na različne življenjske prostore; pomena biodiverzitete ter pomena odgovornega odnosa do narave idr. Prav tako je treba pri učencih razviti sposobnosti za: reševanje kompleksnih problemov; učenje na podlagi opazovanj in poskusov; načrtovanje in izvajanje preprostih bioloških raziskav ter uporabo pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju idr. (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

2.1.2.2 Vsebinski sklopi, koncepti in operativni učni cilji

Učni načrt za biologijo v osnovni šoli vsebinsko nadgrajuje in poglablja vsebine, usvojene pri naravoslovju v 6. in 7. razredu osnovne šole. Učni načrt za biologijo obsega vsebinske sklope, koncepte in cilje (tabela 1). Vsak vsebinski sklop zajema enega ali več konceptov, vsak izmed konceptov pa je razdeljen na operativne učne cilje. Vsebinski sklopi so v učnem načrtu za biologijo označeni z veliki tiskanimi črkami (npr. A), koncepti znotraj vsebinskih sklopov pa z veliko tiskano črko in številko (npr. A1). Posamezni učni cilji, ki spadajo v posamezen koncept, pa so označeni z arabskimi številkami. Učni načrt za biologijo za razliko od večine

(21)

5 učnih načrtov znanj ne deli na obvezna in izbirna, ampak ima učitelj avtonomijo, da se v obsegu do 20 % pouka sam odloči, katere vsebine bo poglobljeno obravnaval glede na aktualne teme in probleme v okolju (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

Tabela 1: Pregled vsebinskih sklopov pri biologiji v osmem in devetem razredu osnovne šole (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011)

OSMI RAZRED DEVETI RAZRED

Vsebinski sklop

Koncept Vsebinski

sklop

Koncept A.

Biologija kot veda

A1: Biologija je naravoslovna veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost.

E.

Biologija in družba

E1: Biološko znanje je vse bolj

pomembno kot temelj za razne družbene dejavnosti in sprejemanje utemeljenih osebnih in družbenih odločitev.

B. Razisko- vanje in poskusi

B1: Znanstevni napredek temelji na zastavljanju smiselnih vprašanj in izvajanju dobro načrtovanih raziskav.

F. Razisko- vanje in

poskusi

Učenci nadgradijo znanje sklopa B.

C. Celica in dedovanje

C1: Vsi organizmi so zgrajeni iz celic. Število celic v organizmu sega od ene celice do več tisoč milijard celic. Celice imajo zapleteno notranjo zgradbo, ki jo lahko opazujemo z mikroskopom.

G. Kemija živih sistemov

G1: Delovanje živih sistemov temelji na kemijskih in fizikalnih načelih.

H.

Dedovanje

H1: Lastnosti organizmov določajo beljakovine, zgradba beljakovin pa je zapisana v genih.

D. Zgradba in delovanje

človeka

D1: Kakor druge živali ima tudi človek strukture za opravljanje osnovnih življenskih funkcij:

sprejemanje snovi iz okolja in prebavo hrane, dihanje, transport snovi, izločanje odpadnih snovi, gibanje, zaznavanje stanja okolja, nadzor nad delovanjem telesa in razmnoževanje.

D2: Bolezen je motnja v zgradbi ali delovanju organizma. Nekatere bolezni so posledica notranjih okvar ali poškodb, nekatere pa posledica okužbe.

D3: Prebavni sistem pretvori nekatere velike molekule v majhne molekule, ki jih posamezne telesne celice lahko uporabijo za pridobivanje energije in kot gradnike za nastanek snovi, ki jih potrebujejo ali jih začasno

skladiščijo.

D4: Delovanje organizma je odvisno od sistemov, ki oskrbujejo celice s kisikom in odnašajo ogljikov dioksid.

D5: Delovanje organizma je odvisno od transportnih sistemov, ki oskrbujejo celice s hranilnimi snovmi in kisikom ter odnašajo odpadne snovi.

D6: Izločala imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju notranjega okolja in izločanju celičnih odpadnih snovi iz krvi.

D7: Komuniciranje med celicami je

I.

Biotehnolo- gija

I1: Človek z biotehehnologijo (genskim inženirstvom) pridobiva nove

biomedicinske, kmetijske in druge proizvode.

J.

Evolucija

J1: Na našem planetu živijo milijoni vrst živali, rastlin, gliv, bakterij. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega živega postane očitna ob upoštevanju notranje zgradbe in podobnosti kemijskih procesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim izvorom.

Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge generacije.

K. Razvr- ščanje organizmov

K1: Zaradi lažjega opisovanja in proučevanja biotske pestrosti posamezne vrste poimenujemo. Na podlagi

sorodnosi vrste združujemo v večje skupine, ki jih tudi poimenujemo.

Skupine organizmov uvrstimo v sistem, ki ima hierarhično zgradbo in kaže sorodnost med organizmi.

L. Biotska pestrost

L1: Biotska pestrost je temelj za delovanje ekosistemov.

M. Biomi in biosfera

M1: Različni ekosistemi so med seboj povezani prek vplivanja na globalne procese. Celoten planet deluje kot povezana celota.

N. Vpliv človeka na

naravo in

N1: Človekove dejavnosti lahko vključujejo tveganje s potencialno škodljivimi učinki na človeka in naravo.

Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba

(22)

6

nujno za usklajeno delovaje telesa.

Pri nadzoru sodelujeta živčni (hitra regulacija) in hormonski sistem (počasna regulacija), ki posredujeta signale med deli organizma.

D8: Čutila skupaj z živčnim sistemom skrbijo za obveščanje osrednjega živčnega sistema o spremembah v okolju in telesu.

D9: Mišično-skeletni sistem deluje skupaj z drugimi sistemi pri opori telesa in gibanju.

D10: Koža je meja med zunanjim in notranjim okoljem organizma.

D11: Razmnoževanje je značilnost vseh organizmov. Ker noben osebek ne živi večno, je ramnoževanje temelj za nadaljevanje vsake vrste.

okolje naravnih virov, pridobivanje surovin, rast mest, sprememba uporabe zemljišč in ravnanje z odpadki.

2.1.2.3 Standardi znanja

»Standardi znanja izhajajo iz zapisanih ciljev, vsebinskih konceptov in kompetenc. Za to, da učenec doseže cilje, poskrbita tako učitelj z načrtovanjem in izvedbo pouka kot učenec s svojim delom in odgovornostjo v skladu s svojimi sposobnostmi« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str. 20). Standardi znanja so v učnem načrtu za biologijo ločeni na standarde znanja 8. razreda in standarde znanja 9. razreda. Standardi znanja 9. razreda temeljijo na razumevanju in povezovanju temeljnih bioloških konceptov. Posebej so zapisani še standardi procesnih znanj 9. razreda, to so tisti standardi znanja, ki jih morajo učenci dosegati na koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Minimalni standardi znanja so navedeni na koncu poglavja o standardih znanja in so tisti standardi, ki so pogoj za napredovanje v višji razred oziroma zaključek šolanja (Učni načrt. Program osnovna šola.

Biologija, 2011).

2.1.2.4 Didaktična priporočila

Poglavje Didaktična priporočila je v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli razdeljeno na pet podpoglavij, in sicer: Uresničevanje ciljev predmeta, Individualizacija in diferenciacija, Medpredmetne povezave, Preverjanje in ocenjevanje znanja ter Informacijska tehnologija.

Poudariti velja podpoglavje Uresničevanje ciljev predmeta, ki vključuje naslednje: vsebinsko vertikalo znanja pri poučevanju bioloških vsebin; glavne povezave med biološkimi vsebinami (slika 1); napotke za celostno razumevanje bioloških konceptov; napotke za celostni pristop k poučevanju biologije ter napotke o napačnih predstavah, uporabi modelov pri pouku biologije, spodbujanju zanimanja za učenje biologije, časovni organizaciji pouka, eksperimentalnem in terenskem delu in druge (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

(23)

7 Slika 1: Shema glavnih povezav med vsebinami (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 30)

2.2 RAZLIČNE OBLIKE ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA V SLOVENIJI V Sloveniji izvajamo tri večja zunanja (eksterna) preverjanja znanja, in sicer nacionalno preverjanje znanja (NPZ), program mednarodne primerjave dosežkov (PISA) in mednarodno raziskavo trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS). Glede na temo diplomskega dela se bomo v obeh mednarodnih preverjanjih znanja osredotočili na naravoslovno področje, natančneje biologijo. Pogledali si bomo rezultate raziskav PISA 2015 in TIMSS 2015.

(24)

8 2.2.1 PISA 2015

»Program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah« (Mlekuž, 2016, str. 1). Raziskavo PISA izvajajo od leta 2000, v Sloveniji pa od leta 2006 (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016). V raziskavi PISA je leta 2015 sodelovalo 72 držav (Mlekuž, 2016). Vanjo so vključeni učenke in učenci, stari od 15 let in treh mesecev do 16 let in dveh mesecev, ne glede na razred ali vrsto izobraževalne ustanove, ki jo obiskujejo (večinoma gre za dijake 1. letnika srednjih šol). Ta starost omogoča primerjavo dosežkov učenk in učencev na koncu obveznega izobraževanja (PISA 2015.

Nacionalno poročilo, 2016). V raziskavi v vsaki od vključenih držav sodeluje med 4500 in 10.000 učencev. Raziskava PISA pokriva področja naravoslovne, matematične in bralne pismenosti, vendar ni toliko usmerjena v znanja, določena v učnem načrtu, ampak v znanja in spretnosti, ki jih posameznik potrebuje v odraslem življenju (Repež, Bačnik in Štraus, 2008).

Raziskava PISA je pomembna, saj pojasnjuje tako razlike v dosežkih učencev med državami kot tudi znotraj držav. Izvaja se na tri leta, torej v triletnih ciklih. V vsakem od ciklov je raziskava osredotočena na poglobljeno zbiranje podatkov o enem izmed področij pismenosti.

V raziskavi PISA 2015 je bilo poudarjeno področje naravoslovne pismenosti (PISA 2015.

Nacionalno poročilo, 2016). »Naravoslovna pismenost je opredeljena kot znanja in spretnosti za naslavljanje naravoslovno-znanstvenih vprašanj in zamisli kot razmišljujoč posameznik.

Naravoslovno pismen posameznik se je pripravljen vključevati v argumentirano razpravo o naravoslovju in tehnologiji, kar zahteva kompetence znanstvenega razlaganja pojavov, evalviranja in načrtovanja naravoslovnih raziskav ter znanstvenega interpretiranja naravoslovnih podatkov in dokazov« (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 9).

Naravoslovne naloge vključujejo tri naravoslovne kompetence (znanstveno razlaganje pojavov, evalviranje in snovanje naravoslovno-znanstvenih raziskav, znanstveno interpretiranje podatkov in rezultatov), zajemajo tri vsebinska področja (fizikalni sistemi, živi sistemi, sistemi Zemlje in vesolja) ter preverjajo tri vrste znanja (vsebinsko, procesno in epistemološko) (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016). Naravoslovne naloge so v raziskavi PISA porazdeljene na lestvici dosežkov tako, da opredeljujejo posamezne ravni na lestvici.

Na lestvici je šest ravni zahtevnosti (slika 2), šesta raven pomeni najtežje naloge, raven 1 b pa najlažje naloge. Temeljna raven dosežkov je 2. raven, ki nekako razmejuje med naravoslovno pismenostjo in nepismenostjo (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).

(25)

9 Slika 2: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti pri teh dosežkih (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 26–27)

2.2.1.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi PISA 2015

Povprečni dosežek držav članic OECD pri naravoslovni pismenosti je bil v raziskavi PISA 2015 493 točk. Povprečni dosežek, ki so ga v raziskavi PISA 2015 pri naravoslovni pismenosti dosegli slovenski učenci, je 513 točk, kar je 20 točk višje od povprečja OECD. Ta rezultat Slovenijo uvršča na 13. mesto med 72 državami, ki so sodelovale v raziskavi. Višje rezultate od Slovenije so dosegle azijske države (Singapur, Japonska, Tajvan, Macao, Vietnam, Hongkong, Kitajska in Južna Koreja), Nova Zelandija in Kanada, od evropskih držav pa samo Estonija in Finska. Za Slovenijo velja še, da so trendi naravoslovne pismenosti stabilni, dosežki pa pri naravoslovni pismenosti vsaka tri leta približno enaki (PISA 2015.

Nacionalno poročilo, 2016).

V Sloveniji vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti dosega vsaj 85 % učenk in učencev.

V primerjavi s povprečjem OECD je odstotek doseganja temeljne ravni naravoslovne

(26)

10 pismenosti višji. V Sloveniji je najpogosteje zastopana 3. raven na lestvici naravoslovne pismenosti (29 % učenk in učencev), temu sledi 2. raven (23 %) in 4. raven (22 %). Ti rezultati so primerljivi s povprečjem OECD. Učenk in učencev z visokimi rezultati (na 5. in 6.

ravni) je v Sloveniji 10,6 %, kar je precej nad povprečjem OECD, kjer ta vrednost znaša 7,7 %. Trendi kažejo tudi, da se je delež učencev z najvišjimi rezultati v zadnjih letih zvišal. V Sloveniji je učencev z zelo slabimi naravoslovnimi kompetencami, torej učencev, katerih dosežki so na ravni 1 a in 1 b ali pod 1. ravnjo, 15 % (slika 3). Delež teh učencev se tekom let ni spremenil (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).

Slika 3: Odstotki učencev in učenk po ravneh naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2015 (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 33)

Če pogledamo dosežke slovenskih učencev z vidika naravoslovnih kompetenc, vidimo, da je dosežek slovenskih učencev pri znanstvenem razlaganju pojavov ter evalvaciji in načrtovanju raziskav višji od povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti, pri znanstvenem interpretiranju podatkov in dokazov pa precej nižji od povprečnega dosežka pri naravoslovni

(27)

11 pismenosti (506 točk). Če pa pogledamo povprečni dosežek na lestvicah vrste znanja, vidimo, da je dosežek slovenskih učencev pri vsebinskih znanjih precej višji od povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti, pri procesnih in epistemoloških znanjih pa precej nižji od povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).

Dosežki torej kažejo, da je znanje slovenskih učencev močno pri razlaganju pojavov in evalvaciji ter načrtovanju raziskav, šibko pa pri interpretaciji podatkov in dokazov. Slovenski učenci tudi dobro poznajo naravoslovne vsebine, slabši pa so pri uporabi naravoslovnega znanja.

2.2.2 TIMSS 2015

Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) je mednarodno merjenje znanja matematike in naravoslovja med učenci četrtega in osmega razreda osnovne šole, ki poteka vsaka štiri leta, vse od leta 1995. Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo 57 držav (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016). Naloge, ki jih zajema preizkus TIMSS, so s področij matematike in naravoslovja. V osmem razredu osnovne šole zajemajo naloge iz naravoslovja naslednja vsebinska področja:

biologija, kemija, fizika in vede o Zemlji, pri čemer je področje biologije med vsemi najbolj zastopano (35 % nalog). Področja biologije, ki jih preverja TIMSS, pa so: značilnosti in življenjski procesi organizmov; celice in njihove funkcije; življenjski cikli, razmnoževanje in dednost; raznolikost, prilagajanje in naravna selekcija; ekosistemi; zdravje človeka (tabela 2) (Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015. Izhodišča raziskave TIMSS 2015, 2013).

Tabela 2: Pregled vsebin, ki jih zajemajo posamezna področja biologije v raziskavi TIMSS 2015 (Mednarodna raziskava …, 2013)

PODROČJE BIOLOGIJE VSEBINA PODROČJA

Značilnosti in življenjski procesi organizmov

Razlike med večjimi taksonomskimi skupinami organizmov;

zgradba in delovanje večjih organskih sistemov; fiziološki procesi živali.

Celice in njihove funkcije Zgradba in funkcija celic; procesi fotosinteze in celično dihanje Življenjski cikli,

razmnoževanje in dednost

Življenjski cikli in vzorci razvoja; spolno razmnoževanje in dedovanje rastlin in živali.

Raznolikost, prilagajanje in naravna selekcija

Razlike kot osnova za naravno selekcijo; fosili kot dokaz za spremembe življenja na Zemlji skozi čas.

Ekosistemi Tok energije v sistemih; kroženje hranil v ekosistemih;

soodvisnost populacij organizmov v ekosistemu; dejavniki, ki vplivajo na velikost populacije v ekosistemu.

Zdravje človeka Vzroki, prenos, preprečevanje in odpornost na bolezni;

pomembnost prehrane, gibanja in načina življenja za vzdrževanje zdravja.

(28)

12 Naravoslovne naloge v raziskavi TIMSS so razdeljene na tri kognitivna področja, in sicer:

poznavanje dejstev in postopkov; uporaba znanja; sklepanje. Področje poznavanja dejstev in postopkov se nanaša na priklic, prepoznavanje in opis dejstev, pojmov in postopkov, ki so pomembni v naravoslovju. Področje uporabe znanja se nanaša na uporabo znanja pri splošnih razlagah in reševanju praktičnih primerov. Področje sklepanja pa od učencev zahteva naravoslovno razumevanje za analizo, sintezo, uporabo znanja v neznanih situacijah in reševanje kompleksnejših problemov. Navedena kognitivna področja se pojavljajo tako v četrtem kot osmem razredu, le da je v osmem razredu več nalog s področja sklepanja kot v četrtem (Mednarodna raziskava …, 2013).

Najpomembnejši rezultat raziskave TIMSS je primerjava dosežkov učencev med različnimi državami. Raziskava TIMSS omogoča državam, ki v raziskavi sodelujejo, da izmerijo, koliko znanja imajo njihovi učenci na posameznih področjih preverjanja ter kaj je v šolskem sistemu posamezne države dobro in kaj ne, in v skladu s tem stanje izboljšajo (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

2.2.2.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi TIMSS 2015

Možnih točk, ki jih učenci lahko v raziskavi TIMSS osvojijo, je 1000, povprečje raziskave TIMSS pa znaša 500 točk. Slovenski učenci so v raziskavi TIMSS 2015 dosegli povprečno 551 točk, kar je 51 točk nad povprečjem TIMSS (slika 4). Ta rezultat nas uvršča med sedem držav z visokim dosežkom, in sicer na peto mesto (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

Slika 4: Porazdelitev dosežkov pri naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015 (Timss 2015, b. d.)

(29)

13 Rezultati raziskave TIMSS 2015 kažejo, da je v Sloveniji prišlo do napredka v znanju osmošolcev iz naravoslovja. Slovenija je med redkimi državami, ki od leta 1995 dalje niso zabeležile nobenega statistično pomembnega padca v znanju učencev iz naravoslovja. Prav tako velja, da je znanje slovenskih osmošolcev pri naravoslovju nadpovprečno (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

»Vsebinsko znanja učencev, ki dosežejo več ali manj točk na preizkusu znanja TIMSS, v mednarodnih raziskavah opišemo s pomočjo mejnikov znanja. Lestvice dosežkov imajo povprečje 500 točk in standardni odklon 100 točk« (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 175).

Glede na določene intervale dosežkov lahko znanje učencev razdelimo na osnovno, srednje, visoko ali najvišje znanje, mejne vrednosti med intervali pa imenujemo mejniki znanja. V Sloveniji je vsaj osnovno znanje naravoslovja izkazalo 97 % osmošolcev, najvišje naravoslovno znanja pa kar 15 % osmošolcev. Delež slovenskih osmošolcev z najvišjim naravoslovnim znanjem se je od leta 2011 povečal kar za 4 % (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

Če analiziramo dosežke slovenskih učencev osmega razreda pri naravoslovnih nalogah na vsebinskih in kognitivnih področjih, ugotovimo, da so slovenski osmošolci na področju biologije dosegli nekoliko nižji dosežek od povprečnega dosežka preizkusa TIMSS 2015, vendar pa je dosežek primerljiv z dosežki iz preteklih let (slika 5) (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

Slika 5: Dosežki slovenskih učencev pri vsebinskem področju biologija (del preglednice) (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 270)

(30)

14 Če pogledamo dosežke slovenskih učencev osmega razreda na posameznih kognitivnih področjih, ugotovimo, da so dosežki slovenskih osmošolcev pri naravoslovnih nalogah, ki zahtevajo poznavanje dejstev in postopkov, precej (558 točk) nad skupnim naravoslovnim dosežkom slovenskih osmošolcev (551 točk). Pri naravoslovnih nalogah, ki zahtevajo uporabo znanja, pa opazimo, da je dosežek slovenskih osmošolcev precej nižji (547 točk) od povprečnega naravoslovnega dosežka. Dosežek slovenskih osmošolcev pri reševanju naravoslovnih nalog, ki zahtevajo sklepanje (550 točk), pa je primerljiv s povprečnim naravoslovnim dosežkom. Lahko zaključimo, da so slovenski osmošolci močni pri reševanju nalog, ki od njih zahtevajo poznavanje dejstev in postopkov, ter nekoliko šibki pri reševanju nalog, ki od njih zahtevajo uporabo znanja (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

2.3 NACIONALNO PRERJANJE ZNANJA 2.3.1 O nacionalnem preverjanju znanja

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je ena izmed oblik zunanjega preverjanja znanja, ki jo izvajamo v Sloveniji. V slovenskem šolskem sistemu je NPZ pomemben element za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti šolskega dela. Glavni namen NPZ je, da tako učenci kot starši, učitelji, strokovni delavci šole in tudi strokovnjaki na področju šolstva na nacionalni ravni preverijo, kako uspešni so učenci pri doseganju učnih ciljev in standardov znanja, ki so določeni z učnimi načrti. Poleg tega ugotovijo, katera so močna področja učencev pri posameznih predmetih in kje se kažejo primanjkljaji ter tako načrtujejo učenje in pouk v bodoče (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije za učence in starše, 2016). NPZ je v šolskem sistemu nepogrešljiva oblika ovrednotenja znanja in napredka učencev, hkrati pa podlaga za svetovanje in nudenje ustrezne pomoči (Medveš, 2001). Dosežki pri NPZ ne vplivajo na končno oceno pri preverjanih predmetih, ne na uspešen zaključek osnovne šole niti se z dosežki ne meri kakovost posamezne šole in učiteljevega dela. Prav tako NPZ ni merilo za prehod na srednješolsko izobraževanje, razen ob omejitvi vpisa (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije …, 2016).

NPZ je poseben postopek, ki je izpeljan tako, da vsi učenci v državi na isti dan rešujejo enake preizkuse znanja pod enakimi pogoji. Naloge za posamezni predmet sestavijo učitelji skupaj s strokovnjaki za posamezne predmete in strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja. NPZ preverja le znanja, ki so določena z učnimi načrti (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije

…, 2016). Dejstvo, da vsi učenci pišejo enake preizkuse znanja, pa je slabo s stališča prilagajanja učencu. Tako sestavljeni preizkusi znanja namreč ne upoštevajo posebnosti

(31)

15 vsakega učenca (Razdevšek Pučko, 2003). NPZ je razčlenjeno tudi na ravni zahtevanega znanja, zajema tako naloge na nižjih kognitivnih stopnjah (poznavanje) kot tudi naloge na višjih kognitivnih stopnjah (razumevanje in uporaba, samostojno reševanje novih problemov in vrednotenje) (Razdevšek Pučko, 2002).

Vsako nacionalno preverjanje znanja se mora držati tudi vseh pomembnih merskih karakteristik, in sicer mora biti veljavno, zanesljivo in občutljivo do vseh učencev (Senčar, 2000).

NPZ opravljajo učenci na koncu 6. in 9. razreda osnovne šole in je obvezno za vse učence. Na koncu 6. razreda se preverja znanje slovenščine (na dvojezičnih območjih iz italijanščine oziroma madžarščine), matematike in tujega jezika (nemščine ali angleščine), na koncu 9.

razreda pa znanje slovenščine (na dvojezičnih območjih iz italijanščine oziroma madžarščine), matematike ter tretjega predmeta, ki ga vsako leto določi minister, pristojen za šolstvo (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije …, 2016). Minister, pristojen za šolstvo, vsako leto določi nabor predmetov, ki se lahko v tistem letu preverijo kot tretji predmet. V nabor so vključeni štirje predmeti, kateri predmet iz nabora predmetov se bo izvajal na posamezni osnovni šoli, pa je določeno naključno (Cankar, 2014). Izbrani predmeti v naboru predmetov za tretji predmet so bili v šolskem letu 2016/2017 geografija, biologija, tuji jezik in šport (Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predmeta, 2016).

NPZ se izvaja tudi v številnih drugih evropskih državah, kjer je po funkciji lahko podobno ali drugačno od slovenskega. NPZ se v Evropi uporablja za: selekcijo med učenci (dosežki učencev vplivajo na nadaljnjo izobraževalno pot); primerjavo dela med šolami in zagotavljanje izhodišč za ukrepanje; spremljanje kakovosti šolskega sistema ter za podporo učnim procesom (prilaganje poučevanja glede na dosežke učencev) (Slavec Gornik, 2010).

2.3.2 Cilji nacionalnega preverjanja znanja

Eden izmed ključnih ciljev NPZ je dodatna informacija o znanju učencev, ki je namenjena učencem, njihovim staršem, učiteljem, šolam in šolskemu sistemu na nacionalni ravni. Učenci (in njihovi starši) dobijo s tem dodatno informacijo o doseženem znanju v nekem obdobju oziroma na koncu osnovne šole. Učitelji dobijo dodatno informacijo o znanju svojih učencev in njihovem doseganju standardov, določenih z učnimi načrti, kar naj bi uporabili za kritično ovrednotenje svojega dela. Šole s strokovno analizo dosežkov svojih učencev in primerjavo s povprečnimi dosežki okolja dobijo informacijo, ki jim pomaga ovrednotiti kakovost njihovega dela. Ugotavljajo lahko razloge, zakaj prihaja do odstopanj od zastavljenih ciljev, in iščejo

(32)

16 možnosti izboljšanja stanja. Dosežki NPZ so zato pomemben element razvoja šole. Šolski sistem na nacionalni ravni (strokovne institucije) informacije o dosežkih učencev na NPZ uporablja za ugotavljanje kakovosti izobraževalnega sistema, sprejemanje odločitev o razvoju izobraževalnega sistema na nacionalni ravni, ugotavljanje doseganja standardov znanja učnih načrtov ter evalvacijo in razvoj učnih načrtov (Nacionalno preverjanje znanja: Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, 2005).

2.3.3 Načela nacionalnega preverjanja znanja

V izhodiščih nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli je navedenih deset načel, ki so pomembna za sestavljanje in vrednotenje nacionalnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja: Izhodišča …, 2005):

1. Namen in pogoji preverjanja znanja morajo biti vselej jasno izraženi. Ključno je, da je namen jasno opredeljen; jasnost opredelitve namreč zagotavlja razumljivost in verodostojnost preverjanja. Poleg namena morajo biti vnaprej znani tudi pogoji preverjanja znanja.

2. Preverjanje mora biti vselej v korist učencev. Dosežki NPZ dajejo učencem informacijo o njihovem znanju. Na podlagi dosežkov se lahko učenci skupaj s starši odločijo, kako bodo izboljšali svoje znanje.

3. Z NPZ preverjamo standarde, zapisane v učnih načrtih. Z NPZ lahko preverjamo samo tiste standarde znanja, ki so zapisani v učnih načrtih, drugi standardi ne smejo biti del NPZ.

4. Preverjanje znanja z NPZ mora biti veljavno, zanesljivo, občutljivo in objektivno. Samo preverjanje znanja, ki zajema vse naštete merske karakteristike, verodostojno izrazi izide izobraževalnega procesa.

5. Preverjanje znanja z NPZ mora biti nepristransko do vseh učencev. Vsebine preizkusov znanja morajo biti takšne, da ne dajejo prednosti nekaterim skupinam učencev, to pomeni, da morajo imeti vsi učenci enake možnosti pri reševanju nalog.

6. NPZ mora učencem omogočati, da pokažejo različne vrste in ravni znanja.

Preverjanje znanja mora vključevati različne naloge, s katerimi se preverjajo različne vrste in ravni znanja. Ključno je, da je NPZ čim bolj podobno učiteljevim preverjanjem znanja.

7. Učitelje je treba čim bolj vključiti v proces nacionalnega preverjanja znanja.

Učitelji morajo biti čim bolj vključeni v pripravo nalog in izdelavo meril za vrednotenje pisnih izdelkov.

(33)

17 8. Preverjanje znanja z NPZ mora dati uporabne informacije. Dosežki NPZ morajo biti vključeni v proces izboljšanja sistema, informacije, izpeljane iz dosežkov, morajo biti uporabne za tiste, ki so jim namenjene (učenci, starši, učitelji, šole in upravljavci sistema). Ključno je tudi, da je učiteljem zagotovljena ustrezna interpretacija dosežkov, ki jim pomaga pri izboljšanju učenja in poučevanja.

9. Dosežke NPZ je dovoljeno uporabiti samo za namene, za katere jih je možno veljavno uporabiti. Dosežki NPZ se ne smejo uporabljati za razvrščanje šol po dosežkih.

10. Potrebna je nenehna evalvacija NPZ. NPZ ima številne negativne vplive, npr.

naravnavanje poučevanja na preverjanje znanja, zožitev poučevanih vsebin (zaradi tega, ker se določene vsebine pogosteje pojavljajo na NPZ). Zaradi tega je treba ves čas evalvirati skladnost NPZ s cilji in standardi v učnih načrtih.

2.3.4 Sestavljanje nacionalnih preizkusov znanja

Ena izmed bistvenih dejavnosti v okviru NPZ v osnovni šoli je sestava pisnih preizkusov, saj je od njihove kakovosti odvisno, ali bomo dosegli cilje, ki so zakonsko določeni in opredeljeni v Izhodiščih nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. Postopek sestavljanja pisnih preizkusov znanja lahko razdelimo v pet faz (tabela 3) (Nacionalno preverjanje znanja.

Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli., b. d.).

Tabela 3: Pregled faz sestavljanja pisnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja.

Napotki …, b. d.)

FAZA OPIS

1. Določitev učnih ciljev in standardov znanja, ki jih bomo preverjali s preizkusom znanja, ter določitev števila nalog v okviru vsakega cilja in določene vsebine (mrežni diagram)

Pri določanju učnih ciljev in standardov je pomembno, da upoštevamo njihove taksonomske ravni (npr. po Bloomu), za število nalog pa se odločimo na podlagi pomembnosti učnih ciljev in učnih vsebin. Pri tem nujno izhajamo iz učnega načrta, s čimer poskrbimo, da je preizkus znanja vsebinsko veljaven.

2. Določitev deleža različnih taksonomskih ravni

30 % nalog mora biti na prvi taksonomski stopnji (poznavanje), 35 % na drugi (razumevanje in uporaba) in 35 % na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija in vrednotenje).

3. Določitev tipa nalog Tip nalog izberemo vedno glede na učne cilje in standarde znanja, ki jih bomo preverjali. Nek tip nalog je primernejši za preverjanje določenih učnih ciljev in standardov, spet nek drug tip nalog za preverjanje drugih učnih ciljev in standardov.

4. Analiza nalog V tej fazi ugotavljamo, kakšna je težavnost nalog, njihova

diskriminativnost ter kakšna je privlačnost posameznih odgovorov.

Analiza nalog je vedno mogoča šele po izvedbi preverjanja, vendar pa so rezultati analize sestavljavcem v pomoč pri sestavi preizkusov znanja v bodoče. Težavnost ugotavljamo tako, da izračunamo, kolikšen delež učencev je pravilno rešil nalogo. Čim višji je ta odstotek, tem lažja je ta naloga. Pri diskriminativnosti nas zanima, kako naloge rešujejo učenci z višjimi dosežki v primerjavi z učenci z nižjimi dosežki. Naloga je

(34)

18

diskriminativna, če jo bolj uspešno rešijo učenci z višjimi dosežki kot učenci z nižjimi dosežki. Privlačnost odgovorov pri posamezni nalogi pa presodimo na podlagi odstotka učencev, ki so izbrali nek odgovor.

5. Preverjanje merskih

karakteristik preizkusa znanja

Najpomembnejše merske karakteristike, ki jih imajo vsi dobri preizkusi znanja, so: veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost. Kar se tiče veljavnosti, je najpomembnejša vsebinska veljavnost. Preizkus znanja je vsebinsko veljaven, če preverja učne cilje in standarde znanja, ki so določeni z učnim načrtom. Preizkus znanja je zanesljiv, če ob vnovični izvedbi preizkusa znanja po določenem času dobimo primerljive dosežke. Preizkus znanja je objektiven, če mu isto število točk pripišejo različni ocenjevalci. Preizkus znanja je občutljiv, če vsebuje različno težke naloge, od tistih, ki jih pravilno rešijo skoraj vsi učenci, do tistih, ki jih pravilno rešijo le najboljši.

2.3.4.1 Naloge v nacionalnem preverjanju znanja

Naloge v preizkusu znanja morajo biti razvrščene po težavnosti. Na začetku preizkusa morajo biti lažje, na koncu pa težje naloge (to vpliva na motivacijo učencev pri reševanju), prav tako morajo biti naloge v preizkusu znanja razvrščene po tipih in ne po vsebini. Ključno je, da preizkus znanja ne vsebuje preveč različnih tipov nalog, saj to pomeni, da bodo morali učenci bolj razmišljati o načinih reševanja kot o vsebini nalog.

Naloge izbirnega tipa so objektivne, saj je možen enoznačen odgovor. Za naloge izbirnega tipa velja, da ne smejo biti na izbiro manj kot trije (možnost ugibanja) in več kot pet odgovorov (težave s koncentracijo). Vsi odgovori morajo biti približno enako besedilno obsežni, kar pomeni, da pravilni odgovor ne sme biti najdaljši, saj si učenci to zapomnijo in vedo, da je najdaljši odgovor tisti, ki je pravilen. Odgovori morajo biti vedno naključno razporejeni (da ni pravilni odgovor npr. vedno na začetku). Naloge izbirnega tipa niso primerne za preverjanje zelo zahtevnih učnih ciljev niti za preverjanje lahko dosegljivih učnih ciljev. Pri strukturiranih nalogah morajo biti besedilo, skice in slike vedno pred vprašanji.

Učenci na vprašanja nato odgovarjajo s kratkimi odgovori. Vprašanja so vedno postavljena v trdilni obliki, mesto za odgovor pa je običajno označeno s prazno črto. Pri nalogah povezovanja mora biti v enem stolpcu več postavk kot v drugem, da zmanjšamo možnost ugibanja (Nacionalno preverjanje znanja. Napotki …, b. d.).

2.3.5 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2.3.5.1 Priprava na izvedbo nacionalnega preverjanja znanja

Nacionalno preverjanje znanje poteka v sedmih temeljnih korakih (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2016/2017, 2016):

(35)

19 1. Oblikovanje skupine učencev. Učenci opravljajo NPZ v skupinah z največ 15 učenci. Skupine učencev so oblikovane po abecednem redu priimkov, vsakemu učencu po vnaprej oblikovanem sedežnem redu pripada določeno mesto v učilnici.

2. Določitev nadzornih učiteljev. Potek NPZ v razredu nadzoruje en nadzorni učitelj, drugi pa je na šolskem hodniku, kjer skrbi za red (zapuščanje učilnice, odhod na stranišče itd.).

3. Objava razporeda učencev in nadzornih učiteljev. Razpored učencev in nadzornih učiteljev po učilnicah se objavi eno uro pred začetkom NPZ na oglasni deski šole, sedežni red v učilnici pa je objavljen na vratih posamezne učilnice.

4. Dovoljeni pripomočki pri NPZ. Dovoljeni pripomočki pri NPZ iz določenega predmeta so zapisani na naslovnici preizkusa znanja iz tega predmeta. Pri NPZ iz biologije je dovoljeni pripomoček samo črn ali moder kemični svinčnik ali nalivno pero.

5. Ureditev učilnice. Učilnica mora biti urejena tako, da ima vsak učenec svojo mizo, mize morajo gledati v isto smer, razmiki med mizami morajo biti taki, da ni mogoče prepisovanje. V učilnici mora biti tudi miza, kamor učenci odložijo osebne predmete.

6. Kršitev navodil. V primeru prepisovanja ali uporabe nedovoljenih pripomočkov se učencu, ki to počne, prepove nadaljnje opravljanje NPZ. Nadzorni učitelj mu vzame preizkus znanja. Šola o dogodku obvesti Državni izpitni center in preizkus znanja se ovrednoti z nič točkami.

7. Hišni red med preverjanjem. Med pisanjem preizkusov je treba na šoli zagotoviti red in tišino.

2.3.5.2 Potek nacionalnega preverjanja znanja

Nadzorni učitelj 15 minut pred začetkom pisanja odklene učilnico in vstopi skupaj z učenci.

Učenci ob vstopu v učilnico izklopijo svoje mobilne telefone in jih skupaj z drugimi predmeti (vse razen dovoljenih pripomočkov) odložijo na mizo za odlaganje predmetov. Učitelj učence usmeri na mesta, določena s sedežnim redom, in preveri navzočnost učencev. Učitelj nato učencem razdeli liste s šiframi in zatem preizkuse znanja. Potem učitelj učencem prebere navodila z naslovnice in v nadaljevanju poskrbi, da jih upoštevajo. Nato preveri, ali imajo učenci pri sebi zgolj dovoljene pripomočke. Ob 8.30 učitelj napove začetek reševanja, na tablo napiše uro začetka in uro konca reševanja nalog. Nadzorni učitelj nato spremlja potek pisanja in praviloma ne daje dodatnih pojasnil. Med pisanjem lahko učilnico istočasno zapusti največ en učenec, prvih dvajset in zadnjih deset minut pisanja pa velja, da praviloma nihče ne

(36)

20 zapušča učilnice. Na koncu pisanja nadzorni učitelj izpolni zapisnik o poteku NPZ, na katerem poleg zahtevanih podatkov navede tudi morebitne posebnosti pri pisanju (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za …, 2016).

2.3.5.3 Vrednotenje preizkusov znanja in vpogledi v ovrednotene preizkuse znanja

Potem ko pisni preizkusi prispejo na Državni izpitni center, jih optično preberejo in naložijo v sistem za e-vrednotenje. Temu sledi moderacija navodil za vrednotenje (ki so bila pripravljena že pred izvedbo preizkusa). To pomeni, da člani predmetne komisije in pomočniki glavnega ocenjevalca pregledajo vzorec rešenih preizkusov in pripravijo moderirano različico navodil za vrednotenje, v kateri so vključeni tudi tisti pravilni odgovori učencev, ki v osnovni različici niso bili predvideni. Temu sledi e-vrednotenje preizkusov znanja. Ko so preizkusi znanja ovrednoteni, lahko učenci in njihovi starši ter šole dostopajo do elektronsko ovrednotenih preizkusov znanja in dosežkov. Nato so na šoli možni vpogledi v preizkuse znanja. V primeru nestrinjanja učencev in staršev z ovrednotenjem preizkusa znanja, pri čemer se učitelj za posamezno predmetno področje strinja, da je preizkus neustrezno ovrednoten, ravnatelj opravi poizvedbo (prek e-obrazca obrazložen zahtevek pošlje RIC-u). Preizkus znanja, ki je v postopku poizvedbe, vnovič pregledata glavni ocenjevalec in njegov pomočnik in v primeru upravičenosti poizvedbe nalogo znova ovrednotita in popravita število točk (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za …, 2016).

2.3.6 Struktura nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017 2.3.6.1 Izhodišča in zasnova preizkusa znanja iz biologije 2017

Izhodišče preizkusa znanja iz biologije je učni načrt za naravoslovje v 6. razredu (vsebinski sklop živa narava) in 7. razredu (vsebinska sklopa živa narava in vpliv človeka na okolje) ter učni načrt za biologijo, pri čemer se v 8. razredu preverjajo vsi vsebinski sklopi, v 9. razredu pa vsi vsebinski sklopi razen sklopov biotska pestrost, biomi in biosfera ter vpliv človeka na okolje. Preizkus znanja iz biologije leta 2017 je vseboval 24 nalog, od tega 13 nalog izbirnega tipa in 11 strukturiranih. Vsaka strukturirana naloga je vsebovala dve podnalogi. Skupno število (pod)nalog v preizkusu znanja je bilo tako 35. Ker je bila vsaka (pod)naloga ovrednotena z eno točko je imel preizkus 35 možnih točk (Nacionalno preverjanje znanja.

Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017, 2017). V preizkusu znanja iz biologije 2017 je bilo na prvi taksonomski stopnji (znanje in poznavanje) 30 % vseh nalog, na drugi taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba) je bilo 35 % nalog in na tretji taksonomski

(37)

21 stopnji (samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, vrednotenje) 35 % nalog (Nacionalno preverjanje znanja. Struktura NPZ iz biologije, b. d.).

2.3.6.2 Analiza dosežkov

Biologija je bila leta 2017 petič tretji predmet na NPZ. Dosežek leta 2017 (50,92 odstotne točke; slika 6) je bil višji kot dosežka leta 2014 (48,02 odstotne točke) in leta 2011 (47,46 odstotne točke) (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).

Slika 6: Osnovni statistični podatki o nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017, str. 312)

2.3.7 Opisi dosežkov učencev devetega razreda na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017 (porazdelitev točk)

Dosežki učencev 9. razreda, ki so pisali NPZ iz biologije 2017, so razvrščeni od najnižjega do najvišjega. Na sliki 7 je prikazano, koliko učencev je doseglo določeno število točk na NPZ iz biologije 2017 (točke so preračunane v odstotke) (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo za javnost. Nacionalno preverjanje znanja 2017, 2017).

Slika 7: Porazdelitev točk pri predmetu biologija (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo

…, 2017)