Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik
Prispevke so pripravili:
Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete - Ministrstvo za finance*, Jasna Kondža (Javne finance)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
* Besedilo avtorice izraža njeno osebno stališče in ni uradno stališča institucije, kjer je zaposlena Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman
Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič
Tisk:
Naklada: 170 izvodov
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8
Trg dela ...15
Cene ...18
Plačilna bilanca ...21
Finančni trgi ...23
Javne finance ...25
Statistična priloga ...37
Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v četrtem četrtletju 2009 in v celem letu 2009 ... 9
Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin ... 13
Okvir 3: Anketa o delovni sili – 4. četrtletje ... 17
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Aktualno
V zadnjem četrtletju leta 2009 se je gospodarska rast v evrskem območju umirila, Evropska komisija v vmesni napovedi ni spreminjala svoje jesenske napovedi za gospodarsko rast letos. BDP v evrskem območju
se je v četrtem četrtletju lani desezonirano povečal za 0,1 %, na medletni ravni pa je bil padec pričakovano manjši (‑2,1 %). Podatki o rasti v zadnjem četrtletju v ključnih trgovinskih partnericah (z izjemo Francije) so bili nekoliko slabši od jesenskih napovedi Evropske komisije. Ta je v vmesni napovedi za leto 2010, ki jo je objavila konec februarja letos, ohranila nespremenjene napovedi gospodarske rasti v ključnih državah in povprečju evrskega območja , so pa po njihovem mnenju tveganja bolj uravnotežena kot jeseni. Med negativnimi prevladuje dvom glede sposobnosti odplačevanja dolga nekaterih držav članic, kar je tudi v veliki meri prispevalo k znižanju vrednosti evra do ameriškega dolarja in ostalih pomembnejših svetovnih valut v zadnjih treh mesecih.. Med tveganji, da bi bila lahko rast višja od napovedane pa izpostavljajo hitrejše okrevanje svetovnih trgovinskih tokov od pričakovanj.
Tudi v Sloveniji se je rast BDP v zadnjem četrtletju 2009 glede na predhodno četrtletje umirila, kar kaže, da je okrevanje postopno in nestabilno. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2009 (desezonirano 0,1 %) je bila
skromnejša kot v predhodnih dveh četrtletjih, njeno umiritev pa so nakazovali že tekoči kazalniki. Ob nadaljnjem okrevanju izvoza je k nižji rasti prispevalo predvsem nadaljnje poslabšanje gradbene aktivnosti in tudi proizvodnje predvsem na domači trg usmerjenih predelovalnih dejavnosti ter trgovine in storitev. Medletno je bil upad BDP precej manjši, kar je posledica tega, da se je gospodarska aktivnost začela zniževati že ob koncu leta 2008 (učinek nizke osnove). Ob pozitivnem prispevku salda menjave s tujino k spremembi BDP je k medletnemu upadu ponovno pomembno prispevala sprememba zalog in nadaljnji upad bruto investicij v osnovna sredstva. Nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta sta bili tudi potrošnja gospodinjstev in države. V celem letu 2009 je BDP upadel za 7,8 %, kar je v okviru pričakovanj Jesenske napovedi gospodarskih gibanj (‑7,3 %). Tudi na ravni celotnega leta se je najbolj znižala investicijska aktivnost, kjer je pri gradbenih investicijah padec posledica pričakovanih nižjih investicij v infrastrukturo, nižje investicije v stroje in opremo so predvsem posledica nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, manjša pa je bila tudi potreba po nakupu transportne opreme. Negativno je na nižje investicije v vseh segmentih vplival tudi otežen dostop do finančnih sredstev. Ob poslabšanju razmer na trgu dela je lani upadla tudi zasebna potrošnja, tako da je rast zabeležila le državna potrošnja. Prispevek salda menjave s tujino je bil pozitiven, kar pa je bila posledica večjega upada uvoza od izvoza. Podobno kot v ostalih državah je sprememba zalog lani pomembno prispevala k znižanju BDP. Ob občutnem padcu tujega in domačega povpraševanja je bil padec dodane vrednosti največji v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, padec v ostalih tržnih storitvah pa je bil manjši. Dodana vrednost se je povečala le v finančnem posredništvi in javnih storitvah.
Število formalno delovno aktivnih se je zmanjšalo tudi decembra; januarja in februarja se je nadaljevala rast števila registrirano brezposelnih oseb, vendar nekoliko počasneje kot v predhodnih mesecih. Na zmanjšanje
števila delovno aktivnih decembra je vplival vsakoleten pojav, ko podjetja ne podaljšujejo pogodb o zaposlitvi za določen čas, poleg tega pa se decembra zaključujejo javna dela. Sicer je bilo znižanje števila delovno aktivnih decembra po desezoniranih podatkih 0,3‑odstotno, kar je podobno znižanje kot v večini ostalih mesecev lanskega leta. Po področjih dejavnosti se število delovno aktivnih še naprej najbolj znižuje v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. V povprečju leta 2009 je bilo število delovno aktivnih za 2,4 % manjše kot leto prej. Število registriranih brezposelnih oseb je konec februarja doseglo 99.784, povečanje januarja in februarja pa je bilo po desezoniranih podatkih manjše kot v predhodnih mesecih. Po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih v zadnjem četrtletju lani za 1,9 % nižje kot v enakem obdobju predhodnega leta, število brezposelnih oseb (67 tisoč) pa je bilo za 48,9 % višje.
Povprečna bruto plača se je decembra sezonsko znižala, njena medletna rast pa se je v povprečju zadnjega četrtletja 2009 še upočasnila. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je znižala nominalno za 5,2 % glede na
november, v zadnjem četrtletju leta pa je bila za 1,7 % višja kot v enakem obdobju leta 2008. V zadnjem četrtletju je
bila medletna rast povprečne plače v zasebnem sektorju (1,5 %) višja kot v javnem (0,8 %). V povprečju leta 2009 je
rast povprečne bruto plače znašala 3,4 %, kar je precej manj kot leto prej (8,3 %).
Cene življenjskih potrebščin so se februarja povišale za 0,4%, medletna inflacija pa se je znižala (1,3 %).
Februarsko znižanje medletne inflacije je odraz skromne gospodarske aktivnosti in vedno manjšega vpliva preteklih gibanj cen nafte. V zadnjih mesecih pomembno na višino inflacijo vplivajo cene komunalnih storitev, ki so se v Sloveniji v letu 2009 povečale najbolj v celotnem evrskem območju. Na to je po naši oceni vplivala sprememba v načinu njihovega določanja, saj je vlada julija lani prenesla pristojnost za spreminjanje teh cen na raven lokalnih skupnosti.
Kreditna aktivnost domačih bank se je januarja nekoliko okrepila, za razliko od predhodnih štirih mesecev pa je velik del neto tokov predstavljalo neto zadolževanje podjetij in NFI. Kljub pozitivnemu januarskemu
neto toku kreditov podjetjem in NFI (69,7 mio EUR) je ta predstavljal le dobro tretjino vrednosti iz januarja 2009, hkrati pa je bil obseg kreditov prvič, odkar so razpoložljivi podatki, negativen na medletni ravni. Neto tokovi kreditov prebivalstvu so bili pod ravnjo iz preteklih mesecev. Banke so še naprej neto odplačevale tuje kredite, decembra večinoma kratkoročne. Skupaj so banke v letu 2009 odplačale tuje kredite v višini 3,0 mrd EUR. Neto priliv tujih vlog je bil že drugi mesec zapored na razmeroma visoki ravni, prav tako so se ohranili na visoki ravni tudi prilivi vlog prebivalstva. Januarja so se z novo izdajo državnih obveznic ponovno okrepili prilivi depozitov države.
Po podatkih konsolidirane bilance MF so bili javnofinančni prihodki v enajstih mesecih leta 2009 medletno nižji za 6,2 %, odhodki pa večji za 7,6 %. Medletna rast odhodkov se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko upočasnila
in je bila nižja kot v enakem obdobju 2008. Po enajstih mesecih je konsolidirana bilanca izkazala primanjkljaj v višini
1.564 mio EUR. Po januarskih podatkih o vplačilu davkov in prispevkov so bili ti za 0,3 % medletno nižji, pri čemer
so bili višji le prihodki od trošarin, ki se oblikujejo po višjih stopnjah kot lani ter od davka na dodano vrednost, kjer je
rast posledica nizke osnove in časovne neusklajenosti vplačil.
tek oč a gosp odarsk
Slika 1: Rast BDP v izbranih pomembnejših trgovinskih partnericah
Mednarodno okolje
V zadnjem četrtletju leta 2009 je BDP v evrskem območju stagniral, na medletni ravni pa je bil padec precej manjši kot v predhodnih četrtletjih. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju leta 2009 glede na predhodno četrtletje zvišal za 0,1 %, na medletni ravni pa je bil nižji za 2,1 %. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila rast BDP v zadnjem četrtletju preteklega leta pozitivna v Franciji in Avstriji, v Nemčiji se BDP ni spremenil, v Italiji pa se je ponovno znižal. Podatki o rasti v četrtem četrtletju lani v ključnih trgovinskih partnericah so bili slabši od jesenskih napovedi EK in decembrskih napovedi Consensusa. Februarja je Evropska komisija objavila vmesno napoved gospodarskih gibanj, kjer pa ni spreminjala svoje jesenske napovedi za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju in EU, nespremenjena pa je tudi napoved za Nemčijo, Francijo in Italijo. Po mnenju EK so tveganja bolj uravnotežena kot
-4,0 -3,5 -3,0 -2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5
EMU Nemčija Francija Italija Zdr.
kraljestvo ZDA
Četrtletna rast, v %
Vir: Eurostat, napoved EK (oktober 2009).
Q4 09 Q3 09 Q2 09 Q1 09 Q4 09 napoved
Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast
2009 2010 2011
UMAR
sep 09 IMF
jan 10 UMAR
sep 09 OECD
nov 09 IMF
jan 10 CONS
feb 10 EK
feb 10 UMAR
sep 09 OECD
nov 09 IMF
jan 10 CONS feb 10
EMU -3,9 -3,9 0,4 0,9 1,0 1,3 0,7 1,6 1,7 1,6 1,5
EU -4,2 -4,0 0,2 n.p. 1,0 1,1 0,7 1,6 n.p. 1,9 1,7
DE -4,8 -4,8 0,9 1,4 1,5 1,7 1,2 1,5 1,9 1,9 1,6
IT -5,2 -4,8 -0,2 1,1 1,0 0,8 0,7 0,9 1,5 1,3 1,1
AT -3,5 n.p. 0,0 0,9 n.p. 1,1 n.p. 1,6 2,2 n.p. 1,6
FR -2,1 -2,3 0,6 1,4 1,4 1,4 1,2 1,7 1,7 1,7 1,6
UK -4,7 -4,8 -0,3 1,2 1,3 1,4 0,6 1,8 2,2 2,7 2,2
ZDA -2,8 -2,5 0,9 2,5 2,7 3,1 n.p. 3,0 2,8 2,4 3,0
Vir: UMAR jesenska napoved (september 2009), OECD Economic Outlook 2/2009 (november 2009), IMF World Economic Outlook Update (januar 2010), European Commission Interim Forecast (februar 2010), Consensus Forecasts (februarr 2010).
jeseni. Med negativnimi tveganji prevladuje dvom glede sposobnosti odplačevanja dolga nekaterih držav članic, med tveganji, da bi lahko bila rast višja od napovedane, pa hitrejše okrevanje svetovne trgovine, predvsem zaradi hitrega oživljanja gospodarstev azijskih držav.
Obrestne mere ostajajo na zelo nizkih ravneh. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se še znižuje in je februarja znašala 0,66 %. Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so tudi februarja ostale nespremenjene (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Ob okrevanju gospodarstva v ZDA pa je FED februarja dvignil diskontno obrestno mero1 z 0,5 % na 0,75 %. Po drugi strani je zaradi ponovnega zmanjšanja zaupanja v stabilnost evrskega območja, ki je posledica slabega stanja javnih financ in visokega dolga v nekaterih članicah, ECB napovedala, da bo še nekaj časa obdržala ključne obrestne mere na rekordno nizki ravni. Kljub temu pa namerava skladno z napovedmi postopoma umikati nekatere izredne ukrepe za podporo finančnemu sistemu.
Slika 2: Gibanje tečaja USD/EUR
1,20 1,25 1,30 1,35 1,40 1,45 1,50 1,55 1,60
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
USD/EUR
Vir: ECB.
2010 2009 2008
1 Gre za obrestno mero, po kateri si banke izposojajo kratkoročni denar neposredno pri FED.
Slika 3: Cene soda nafte Brent
2 Več o delovanju učinka osnove Ekonomsko ogledalo, december 2009, Okvir 1.
Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji
Februarja se je vrednost evra v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami znižala. Povprečni tečaj ameriškega dolarja glede na evro se je v zadnjih treh mesecih precej okrepil, in sicer za 8,2 % (februarja za 4,1 % glede na januar) in je v povprečju februarja znašal 1,3686 USD za 1 EUR.
Nadaljeval se je padec vrednosti evra tudi do japonskega jena (za 5,3 % na 123,45 JPY za 1 EUR), britanskega funta (za 0,8 % na 0,8760 GBP za 1 EUR) in švicarskega franka (za 0,6 % na 1,4671 CHF za 1 EUR).
Po nekaj mesecih naraščanja so se februarja cene nafte Brent znižale. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je februarja znižala za 3,7 % na 73,35 USD/sod, izraženo v EUR pa za 0,9 % na 54,49 EUR/sod. Medletno je bila povprečna mesečna cena nafte, izražena v USD, višja za 69,3 %, izražena v EUR pa za 57,6 %.
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
USD/sod
Vir: EIA.
2010 2009 2008
Gospodarska gibanja v Sloveniji
V zadnjem četrtletju leta 2009 se je med kratkoročnimi kazalniki gospodarske aktivnosti povečala vrednost izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednost ostalih kazalnikov pa se je nadalje znižala. Po nekajmesečni rasti se je decembra nominalni izvoz blaga po desezoniranih podatkih sicer znižal, a je bila v povprečju četrtega četrtletja tretjič zapored zabeležena rahla rast. Podobno velja za obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki pa se je tudi decembra po desezoniranih podatkih rahlo povečal. Po drugi strani se je padec vrednosti opravljenih gradbenih del nadaljeval tudi decembra, zabeležen pa je bil tudi v povprečju četrtega četrtletja, kar se je zgodilo tretje četrtletje zapored. Skupni prihodek v trgovini na drobno je decembra in v povprečju četrtega četrtletja ostal na podobni ravni kot v predhodnem mesecu, medtem ko sta se prihodek v trgovini na debelo in v gostinstvu znižala decembra in v povprečju zadnjega četrtletja leta.
Ob koncu leta 2009 so se padci vrednosti kazalnikov na
-32 -28 -24 -20 -16 -12 -8 -4 0 4 8 12 16
60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115 120
feb. 08 maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 avg. 09 nov. 09 feb. 10 Vrednost kazalnika, desezonirano
Desezoniran bazni indeks 2008=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz blaga (nom.) Ind. proiz. predeloval. dej.
Vredn. opr. del v gradben. Sk. prihod. v trg. na drobno Prihodek v trgov. na debelo Prihodek v gostinstvu Kaz. gospod. klime (desna os)
medletni ravni začeli zmanjševati oz. so bile vrednosti nekaterih že pozitivne, kar pa je bolj kot odraz tekočega izboljšanja posledica nižje primerjalne osnove, saj so se njihove vrednosti začele pospešeno zniževati ob koncu leta 2008.
Decembra se je izvoz blaga znižal, prvič po oktobru 2008 pa je bil višji kot v enakem mesecu predhodnega leta.
Blagovni izvoz, ki se je od marca lani po desezoniranih podatkih večinoma povečeval je decembra nominalno precej upadel (-2,7 %), na medletni ravni pa je bil prvič po začetku krize višji kot v enakem mesecu predhodnega leta (3,1 %). Kljub decembrskemu padcu se je izvoz blaga v povprečju zadnjega četrtletja lani povečal (1,5 %), in sicer tretje četrtletje zapored, predvsem zaradi učinka osnove je bil padec tudi medletno manjši (-7,5 %)2. Glede na prevladujoči delež držav članic EU v našem blagovnem izvozu (približno 70 %) je gibanje vrednosti slovenskega blagovnega izvoza podobno gibanju gospodarske aktivnosti v EU. V celotnem letu 2009 se je izvoz blaga nominalno znižal za 19,0 %.
Uvoz blaga se je znižal tudi decembra in še ne kaže znakov okrevanja. Uvoz blaga se je po desezoniranih podatkih decembra znižal (-1,5 %) in na mesečni ravni še vedno niha precej bolj od izvoza. Medletno je bil padec decembra drugič zapored precej nižji (-10,6 %), kar je predvsem posledica učinka osnove, saj se je uvoz začel vidneje zniževati novembra 2008. Na uvoz poleg izvoznih tokov vpliva predvsem domače povpraševanje, predvsem investicijsko (nižji uvoz proizvodov za investije) ter padec cen energentov in ostalih primarnih surovin. V letu 2009 se je blagovni uvoz nominalno znižal za 26,4 %.
Okvir 1: Gospodarska rast v četrtem četrtletju 2009 in v celem letu 2009
V zadnjem četrtletju lani se je BDP v Sloveniji v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,1 %, na medletni ravni pa je bil padec pričakovano manjši (‑5,5 %). Rast BDP v zadnjem četrtletju lani je bila skromnejša kot v predhodnih dveh četrtletjih, umiritev četrtletne rasti pa so nakazovali že tekoči kazalniki. Ob siceršnjem nadaljnjem rahlem okrevanju izvoza je k nižji rasti prispevalo predvsem nadaljnje poslabšanje gradbene aktivnosti in tudi proizvodnje na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine in gostinstva. Relativno skromna gospodarska rast v zadnjem četrtletju kaže, da je okrevanje slovenskega gospodarstva, ki se je sicer začelo v drugem četrtletju lanskega leta, postopno in nestabilno. Medletno je bil upad BDP precej manjši kot v predhodnih četrtletjih, saj se je gospodarska aktivnost pod vplivom krize začela hitro zniževati že v zadnjem četrtletju leta 2008 (učinek nižje osnove). Ob pozitivnem prispevku salda menjave s tujino h gospodarski rasti je k medletnemu upadu BDP ponovno pomembno prispevala sprememba zalog in nadaljnji velik upad bruto investicij v osnovna sredstva. V zadnjem četrtletju je bila na medletni ravni nižja potrošnja države, ponovno pa tudi potrošnja gospodinjstev. Po dodani vrednosti je največji medletni upad beležilo gradbeništvo, sledijo mu trgovina s popravili motornih vozil, promet, skladiščenje in zveze ter nepremičnine, najem in poslovne storitve, medletni upad dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih pa je bil precej manjši kot v predhodnih četrtletjih. Slednje je predvsem posledica nižje primerjalne osnove, saj je dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih začela pospešeno upadati že v zadnjem četrtletju leta 2008. Medletna rast dodane vrednosti je bila ponovno zabeležena le v javnih storitvah in finančnem posredništvu.
V celem letu 2009 je BDP realno upadel za 7,8 %, kar je v okviru pričakovanj naše Jesenske napovedi (‑7,3 %), pa tudi v sami strukturi upada ni bistvenih odstopanj od napovedi. V celem letu 2009 je najbolj upadla investicijska aktivnost (-21,6 %), pri čemer je do upada prišlo v vseh segmentih. Pri gradbenih investicijah je padec posledica pričakovanih nižjih investicij v infrastrukturo, pri investicijah v opremo in stroje pa je ob padcu povpraševanju prišlo do precej nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti kot v preteklih letih, manjša pa je bila tudi potreba po nakupu transportne opreme. Negativno so na nižje investicije v obeh segmentih vplivale tudi zaostrene finančne razmere in posledično otežen dostop do finančnih sredstev. Ob poslabšanju razmer na trgu dela je lani upadla tudi zasebna potrošnja (-1,4 %), tako da se je med agregati potrošnje povečala le državna potrošnja (3,1 %). Prispevek salda menjave s tujino je bil sicer pozitiven, kar je bila posledica večjega upada uvoza od izvoza. Podobno kot v ostalih državah je sprememba zalog lani pomembno prispevala k znižanju BDP (-3,5 o. t.). Ob občutnem padcu tujega in domačega povpraševanja je bil padec dodane vrednosti lani največji v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, padec v ostalih tržnih storitvah pa je bil manjši. Dodana vrednost se je lani povečala le v finančnem posredništvi in javnih storitvah.
-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10
-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25
Q1 07 Q1 08 Q1 09 Realna rast BDP, v %
Prispevki k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS.
Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.
Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.
Realna rast BDP (desna os)
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
Q1 07 Q1 08 Q1 09
Prispevki k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS. Opomba: glej seznam kratic.
Predelovalne dejavnosti (D) Tržne storitve (G-K) Javne storitve (L-P) Ostalo (A,B,C,E) Gradbeništvo (G)
Slika 5: Izdatkovna struktura rasti BDP Slika 6: Proizvodna struktura BDP
3 Pri tem je pri storitveni menjavi zajet tako izvoz kot uvoz storitev in pri blagovni menjavi tako izvoz kot uvoz blaga.
Slika 7: Rast slovenskega blagovnega izvoza in gospodarska rast v EU
Slika 8: Storitvena menjava dejavnosti
-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Medletna realna rast, v %
Medletna realna rast, v %
Vir: SURS, Eurostat.
Blagovni izvoz (leva os) BDP v EU (desna os)
Padec vrednosti storitvene menjave se je v zadnjem četrtletju leta 2009 še okrepil, a je bil podobno kot v predhodnih četrtletjih manjši od padca vrednosti blagovne menjave. V primerjavi z blagovno menjavo je vrednost storitvene menjave začela upadati kasneje, in sicer s četrtletnim zamikom. Zato je tudi do vpliva nižje primerjalne osnove na medletne stopnje rasti prišlo kasneje kot pri blagovni menjavi. V četrtem četrtletju leta 2009 se je medletni padec storitvene menjave tako okrepil (-9,8 %), a je vseeno ostal manjši kot padec blagovne menjave (-12,7 %)3. Na izvozni strani se je medletni padec v primerjavi s tretjim četrtletjem (-13,7 %) v četrtem četrtletju lani še nekoliko okrepil (-14,4 %), k padcu pa je največ prispeval izvoz potovanj, gradbenih storitev, kot so gradnja in montaža v tujinim, ter izvoz cestnega
-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09
Medletna nominalna rast, v %
Vir: BS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
transporta. V zadnjem četrtletju lani se je v primerjavi s tretjim četrtletjem (-2,4%) okrepil tudi medletni padec uvoza storitev (-5,1 %). K temu je največ prispeval nižji uvoz različnih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev, pomorskega transporta ter gradbenih storitev, padanje pa je blažil predvsem višji uvoz računalniških in informacijskih storitev, licenc, patentov in avtorskih pravic ter uvoz državnih storitev. V celem letu 2009 je bil izvoz storitev nižji za 15,4 %, uvoz storitev pa za 5,8 %.
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2008 XII 09/
XI 09 XII 09/
XII 08 I-XII 09/
I-XII 08
Izvoz1 4,8 -10,7 0,0 -18,4
-blago 1,3 -15,9 2,9 -19,2
-storitve 21,6 14,2 -8,8 -14,9
Uvoz1 6,4 -6,3 -9,4 -23,6
-blago 5,7 -10,9 -10,0 -26,3
-storitve 10,8 21,2 -6,6 -5,8
Industrijska proizvodnja 2,5 -1,32 2,73 -17,43 -v predelovalnih dejavnostih 2,6 0,32 3,63 -18,53 Gradbeništvo-vrednost
opravljenih gradbenih del 15,7 -8,12 -18,83 -21,63 Trgovina–skupni realni
prihodek v trgovini na drobno 10,4 -0,12 -7,73 -13,13 Gostinstvo–skupni realni
prihodek v gostinstvu -2,7 -1,52 -14,23 -11,73 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki.
Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je decembra 2009 ohranil na ravni predhodnega meseca, medletno pa je bil višji. Obseg proizvodnje, ki je imel v drugi polovici leta tendenco rasti, je bil decembra na podobni ravni kot v predhodnem mesecu (0,3 % desezonirano), v primerjavi z decembrom 2008 pa je bil višji za 3,6 % (delovnim dnem prilagojeno). Medletni padec obsega proizvodnje je bil v zadnjem četrtletju leta 2009 (-8,0 % delovnim dnem prilagojeno) manjši kot v predhodnih treh četrtletjih, kar je tudi posledica učinka osnove, saj se je obseg proizvodnje v zadnjem četrtletju leta 2008 že močno skrčil.4 Ob krepitvi proizvodnje v drugi polovici leta se je zaostanek za obsegom proizvodnje iz leta 2008 zmanjšal, a je bila v povprečju leta 2009 vseeno za 18,5 % nižja kot v predhodnem letu (delovnim dnem prilagojeno).
V EU-27, kjer je bila krepitev proizvodne aktivnosti v drugi polovici leta sicer skromnejša kot pri nas, je bil letni padec proizvodnje manjši (14,8 % delovnim dnem prilagojeno) zaradi manjšega padca v prvih treh četrtletjih lanskega leta.
Medletni padec obsega proizvodnje v zadnjem četrtletju lani je bil v povprečju največji v oddelkih predelovalnih dejavnosti, ki so usmerjene predvsem na domači trg.
Prihodki od prodaje, ki so konec leta 2008 v podobnem obsegu padli na domačem in tujem trgu, se na domačem
4 Več o delovanju učinka osnove Ekonomsko ogledalo, december 2009, Okvir 1.
Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti
Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po izvozni usmerjenosti in prihodki od prodaje
-28 -24 -20 -16 -12 -8 -4 0 4 8 12
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09
Rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Medletna Desezonirana medčetrtletna
trgu še niso pričeli krepiti in so bili v zadnjem lanskem četrtletju medletno še za desetino manjši. Prihodki od prodaje na tujem trgu, ki se krepijo od drugega četrtletja, pa so bili konec leta že nekoliko višji. Proizvodna aktivnost vseh predvsem na domači trg usmerjenih predelovalnih dejavnosti je tako tudi v lanskem zadnjem četrtletju ostala medletno šibkejša. Izboljšanje v zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panogah je bilo večje, na kar je vplival tudi močnejši učinek osnove. Učinek nizke osnove je bil najmočnejši v proizvodnji vozil in plovil, kjer je bila medletna rast proizvodnje tudi zaradi spodbud v številnih evropskih državah največja. K manjšemu medletnemu padcu skupne proizvodnje v zadnjem četrtletju je prispevala tudi rast proizvodnje električnih naprav. Sicer je v celem letu 2009 k padanju proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti skupaj s tekstilno, kovinsko, strojno in pohištveno industrijo, kjer je bil padec
-24 -21 -18 -15 -12 -9 -6 -3 0 3
Izrazito izvozno usmerjene
panoge
Zmerno izvozno usmerjene
panoge
Pretežno na domači trg usmerjene panoge
Domači trg Tuji trg
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q3 09 Q4 09
Obseg proizvodnje Prihodki od prodaje
proizvodnje tudi v zadnjem četrtletju med največjimi, prispevala največ.
Padec števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjem četrtletju lani še poglobil. Zaposlenih je bilo 27.399 manj (-12,5 %) kot v zadnjem četrtletju leta 2008.
Znova je število zaposlenih padlo najmanj v predvsem na domači trg usmerjenih panogah (za 4.874), kjer je največ zaposlenih delo izgubilo v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (17,6 % oz. 1.730 delavcev). V zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panogah, kjer je bilo 22.552 manj zaposlenih, so k padcu največ prispevale tekstilna in kovinska industrija ter proizvodnja IKT in električnih naprav (skupaj 13.678). Na gibanje zaposlenosti pomembno vplivata ukrepa subvencioniranega delovnega časa in delnega povračila nadomestila plače, v katera je bila konec leta 2009 vključena okoli tretjina zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Večina je bila vključena v shemo subvencioniranega delovnega časa, največ v dejavnostih, kjer je bil upad proizvodnje lani med največjimi (tekstilna, kovinska, električna, strojna industrija, proizvodnja IKT). Upad števila zaposlenih v teh dejavnostih je bil lani podoben (z izjemo tekstilne industrije) kot v povprečju predelovalnih dejavnosti (10,1 %).
Slika 11: Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih
-16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0
Izrazito izvozno usmerjene
Zmerno izvozno usmerjene
Predvsem na domači trg usmerjene
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q1 09 Q2 09 Q3 09 Q4 09
Kazalniki stanj in pričakovanj v predelovalnih dejavnostih se februarja niso izboljšali, kazalnik zaupanja pa se je ohranil na ravni preteklega meseca. V primerjavi z januarjem se je med kazalniki stanj izboljšal le kazalnik proizvodnje, pričakovanja podjetij za prihodnje tri mesece pa so nekoliko boljša le glede pričakovanih cen. Najbolj se je poslabšal kazalnik pričakovane proizvodnje, ki je negativno vplival tudi na pričakovanja glede zaposlovanja v prihodnjih treh mesecih, glede katerega podjetja ostajajo najbolj pesimistična.
Gradbena aktivnost se je decembra lani ponovno znižala (‑8,4 % desezonirano) in dosegla povprečno raven iz leta
Slika 12: Vrednost opravljenih del v gradbeništvu
Slika 13: Površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji
2005. Aktivnost se je najbolj znižala v gradnji stanovanj5 (glede na november za 44,0 %, glede na december 2008 za 51,0 %), znižala se je tudi v gradnji inženirskih objektov, v gradnji nestanovanjskih stavb pa je ostala na podobni ravni kot v predhodnem mesecu. V zadnjem četrtletju 2009 je bil padec aktivnosti v gradbeništvu tako podoben kot v predhodnih dveh četrtletjih, aktivnost se je po desezoniranih podatkih znižala za 8,6 % in bila za 22,8 % nižja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Tako je prišlo do močnega krčenja gradbene aktivnosti tudi v povprečju leta 2009 (-21,6 %). Padec je bil v povprečju leta sicer podoben v vseh treh segmentih gradbeništva, a dinamika je bila različna. V gradnji nestanovanjskih stavb in inženirskih objektov je aktivnost dosegla vrh v prvem četrtletju 2008 in se potem postopoma zniževala do konca 2009, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je aktivnost ohranjala na visoki ravni celo leto 2008 in v prvem četrtletju 2009 dosegla najvišjo raven, potem pa se je v naslednjih treh četrtletjih močno znižala (anualizirano za več kot 50 %).
80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09
Indeks 2005=100
Vir: SURS, preračuni UMAR Gradbeništvo - SKUPAJ Stavbe - skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti
Tabela 3: Površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji - struktura in rast
Delež v letu 2009
Indeksi rasti
2007 2008 2009
1 Stavbe - SKUPAJ 101,5 77,9 79,4
11 Stanovanjske stavbe 56,7 122,1 80,0 75,1 111 Enostanovanjske
stavbe 38,3 96,3 91,6 90,8
112 Večstanovanjske
stavbe 17,1 161,1 71,9 53,3
113 Stanovanjske stavbe za
posebne namene 1,3 200,9 34,6 100,5
12 Nestanovanjske stavbe 43,3 82,0 74,9 86,0
121 Gostinske stavbe 4,5 130,1 36,8 98,6
122 Upravne in pisarniške
stavbe 4,9 137,8 94,4 77,8
123 Trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti 6,1 68,1 71,0 61,5
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij 7,1 74,9 83,4 263,0 125 Industrijske stavbe in
skladišča 7,9 74,8 80,9 52,3
126 Stavbe splošnega
družbenega pomena 5,8 86,4 102,1 93,3
127 Druge nestanovanjske
stavbe 7,0 56,8 90,7 125,5
Vir: SURS, preračuni UMAR.
V zadnjem četrtletju 2009 se je z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvidena površina stavb ponovno znižala.
Glede na enako obdobje predhodnega leta je bila nižja za 19,7 %. Skupna predvidena površina stanovanjskih stavb je bila nižja kar za 39,2 %, površina nestanovanjskih pa je bila višja za 18,1 %. Pri nestanovanjskih stavbah se je več kot podeseterila skupna površina garažnih stavb, od ostalih kategorij pa je bila površina industrijskih stavb večja za 27,1 %, površina trgovskih stavb pa nižja za 20,6 %. V letu 2009 se je predvidena površina stavb znižala podobno kot v predhodnem letu. Znižala se je površina stanovanjskih stavb (drugo leto zapored) in nestanovanjskih stavb (tretje leto zapored). Največ so k znižanju prispevale večstanovanjske stavbe, industrijske stavbe in skladišča ter trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti.
Januarja sta se proizvodnja in poraba električne energije nekoliko povečali. Proizvodnja elektrike je bila januarja medletno večja za 2,5 %. Najbolj se je povečala proizvodnja hidroelektrarn (8,7 %), višja je bila tudi proizvodnja termoelektrarn (4,8 %), v nuklearki pa je bila nižja za 2,5 %. V zadnjih enajstih letih je januarja izmed različnih vrst proizvodnje elektrike najbolj nihala proizvodnja hidroelektrarn, ki se ji je zlasti v prvi polovici desetletja prilagajala proizvodnja termoelektrarn. Slednja pa je v zadnjih nekaj letih bolj enakomerna, kar pomeni,
5 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.
0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 900.000 1.000.000 1.100.000
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09
V m2
VIR: SURS, preračuni UMAR
Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe
7 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le- teh (47+45).
Slika 15: Januarska proizvodnja elektrike v zadnjih 11-ih letih
Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin
Število evidentiranih tržnih prodaj stanovanj se je v četrtem četrtletju 2009 povečalo, kar je se je zgodilo drugič zapored.
Podatek o rasti prodaje stanovanj izhaja iz dveh neodvisnih virov, in velja tako za rabljena stanovanja, ki jih spremlja GURS, kot za novozgrajena stanovanja, ki jih anketno spremlja SURS. Število evidentiranih tržnih transakcij6 s stanovanji je v zadnjem četrtletju 2009 preseglo 1.900 in se je glede na predhodno četrtletje povečalo za 21,9 %, medletno pa je bilo za dve tretjini višje. Glede na dno, doseženo v prvem četrtletju 2009 se je skoraj podvojilo, vendar še zmeraj dosega le dve tretjini transakcij iz vrha, ki je bil dosežen v tretjem četrtletju 2007. Res pa je, da število evidentiranih transakcij drugih vrst nepremičnin rasti transakcij s stanovanji ne sledi, pri kmetijskih in stavbnih zemljiščih pa se je v zadnjem četrtletju število transakcij celo znižalo, tako da trenutno oživljanje trga še spremljajo znamenja nestabilnosti.
Cene prodanih rabljenih stanovanj in tudi cene novozgrajenih stanovanj so v zadnjem četrtletju 2009 ostale skoraj nespremenjene. Cene so po vseh treh razpoložljivih kazalnikih v četrtem četrtletju sicer rahlo narasle, a vztrajajo približno na ravni, ki je bila dosežena po občutnem padcu v prvem četrtletju
2009, in ki je približno tudi raven iz začetka njihovega spremljanja v prvem četrtletju 2007. Medletno v zadnjem četrtletju 2009 indeks cen rabljenih stanovanj, ki ga izračunava SURS sicer izkazuje 5-odstotni padec, ki pa je precej manjši kot v predhodnih dveh četrtletjih. Glede na najvišjo raven cen, doseženo v tretjem četrtletju 2008 so cene rabljenih stanovanj nižje za 8,8 %, novozgrajenih pa kar za 17,4 %. Statistično evidentirana relativna stabilnost cen v zadnjem četrtletju 2009 pa se lahko kljub rasti števila transakcij spremeni v ponovni padec, predvsem zaradi velike zaloge neprodanih stanovanj.
Mešani so tudi signali o cenovnih gibanjih drugih vrst nepremičnin, saj so se npr. povprečne vrednosti prodanih hiš, ki jih izkazuje GURS, v zadnjem četrtletju nekoliko povečale, pri stavbnih zemljiščih pa zmanjšale.
6 Ta serija, ki jo spremlja GURS in javno objavlja le v grafični obliki je še najboljši indikator gibanja obsega trga in jo zato tudi edino prikazujemo v grafu. Te številke zajemajo večje število transakcij kot tri serije prečiščenih transakcij, ki so bile uporabljene za izračun treh vrst prikazanih indeksov cen. Vendar je ta podatek začasen in se z upoštevanjem naknadno sporočenih transakcij številke običajno še nekoliko povečajo. Vključuje predvsem rabljena stanovanja in le manjši del novozgrajenih.
Slika 14: Gibanje cen rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcij rabljenih stanovanj
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130
Q1 07 Q1 08 Q1 09
Indeksi Q1 2007=100
Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR.
Cene SURS rabljena Cene SURS nova
Cene GURS Evid. transakcije
da gredo presežki energije v mednarodno menjavo. Ta se je od januarja 2000 do januarja 2010 močno povečala, in sicer izvoz s 122 GWh na 782 GWh (vključen tudi izvoz polovice proizvodnje nuklearke na Hrvaško), uvoz pa z 71 GWh na 600 GWh. Poraba elektrike je bila januarja medletno višja za 2,4 %. Odjem z distribucijskega omrežja je bil višji za 0,9 %, neposredni odjemalci (proizvodnja aluminija in jekla) pa so porabili za 11,5 % več elektrike.
Medtem ko je bila distribucijska poraba v zadnjih petih letih januarja na zelo podobni ravni (okoli 960 GWh), se je poraba neposrednih odjemalcev z okoli 220 GWh sredi desetletja znižala na manj kot 170 GWh v januarju 2008, lani pa le na 96 GWh. Če v izračunu ne upoštevamo hrvaškega dela proizvodnje nuklearke, moramo januarja običajno elektriko neto uvažati. V januarju 2010 je tako neto uvoz predstavljal 6,6 % porabe elektrike.
Decembra se je skupni realni prihodek v trgovini na drobno7 ohranil približno na ravni preteklega meseca (desezonirano), medletno pa se je upad realnega prihodka v četrtem četrtletju umiril. Medletno zniževanje prihodka
100 150 200 250 300 350 400 450 500 550
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V GWh
Vir: ELES.
Proizvodnja hidroelektrarn Proizvodnja termoelektrarn Proizvodnja nuklearke
Slika 17:Tuje turistične prenočitve v Sloveniji po državah, iz katerih prihajajo turisti
8 Kot pomembnejše države smo šteli države, iz katerih turisti so ustvarili vsaj 1 % vseh tujih prenočitev v Sloveniji.
9 Zaposleni pri pravnih osebah in samozaposleni.
10 Gospodarsko stanje v prihodnjih 12 mesecih, finančno stanje v prihodnjih 12 mesecih, raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih in varčevanje v prihodnjih 12 mesecih.
Slika 16: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh
v trgovini na drobno se je decembra umirilo, in sicer v trgovini z motornimi gorivi in v trgovini z neživili, v trgovini z živili, pijačami in tobakom pa je bil prihodek prvič po aprilu višji. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je bil medletno decembra le še malenkost nižji, kar je bila predvsem posledica večje prodaje osebnih avtov. Upad prihodka se je medletno umiril v vseh večjih panogah tudi v povprečju četrtega četrtletja, največji upad pa je bil še vedno zabeležen v prodajalnah z motornimi gorivi (-28,6 %). V celotni trgovini na drobno so rast prihodka v četrtem četrtletju 2009 ustvarili le v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, katerih prihodek se je z izjemo drugega četrtletja leta 2007 medletno povečeval od prvega četrtletja 2001. V letu 2009 je bil skupni prihodek v trgovini na drobno medletno nižji za 13,0 %, največji upad prihodka smo zabeležili v trgovini z motornimi gorivi (za četrtino) ter v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (za dobro petino).
-30 -20 -10 0 10 20 30 40 50
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09
Medletna rast, v %
Vir. SURS, preračuni UMAR.
Trgovina na drobno - skupaj Motorna goriva Živila, pijače, tob. izd. Neživila Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr.
Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je decembra še poglobil (desezonirano), medletno pa se je upad realnega prihodka v četrtem četrtletju občutneje umiril. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je decembra in v celotnem četrtem četrtletju medletno umiril (za dobrih 8 o. t. na 18,6 %), tako da je bil prihodek v letu 2009 za slabo petino nižji kot leta 2008.
V gostinstvu se je zniževanje realnega prihodka nadaljevalo tudi decembra (desezonirano), medletno se je upad realnega prihodka v četrtem četrtletju še poglobil. Medletni upad realnega prihodka v gostinstvu se je tako decembra kot tudi v celotnem četrtem četrtletju še poglobil, tako da je bil prihodek v letu 2009 za 12,6 % nižji kot leta 2008.
Nižji gostinski prihodek v 2009 je bil po naši oceni v večji meri posledica neturističnega dela gostinstva (hrana in pijača prebivalstva), saj je število prenočitev ostalo skoraj na ravni predhodnega leta, na kar pa je vplivalo
predvsem povečano število prenočitev domačih turistov.
Število domačih turistov je v letu 2009 prvič preseglo mejo enega milijona in je bilo za 5,9 % večje kot v letu 2008, tuji turisti pa so v Sloveniji opravili za 6,5 % manj nočitev. Izmed pomembnejših držav8 za naš turizem so se povečale le prenočitve turistov iz Japonske (14,3 %), Srbije (9,8 %) in Italije (3,7 %). Precej pa so se zmanjšale prenočitve turistov iz ZDA in Združenega kraljestva (iz vsake za približno četrtino), iz Bosne in Belgije (iz vsake za približno petino) ter iz Hrvaške, Španije, Nemčije, Izraela in Poljske (iz vsake za približno desetino).
-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22
IT AT DE HR NL UK RU HU RS FR CZ BE US IL PL BA JP CH ES Medletna rast prenočitev, v %
Delež v %
Vir. SURS, preračuni UMAR.
Tuji turisti (leva os) Rast prenočitev (desna os)
Potrošnja gospodinjstev je bila v zadnjem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta skromnejša. Medletno se je masa izplačanih plač zmanjšala bolj (za 4,0 %) kot v tretjem četrtletju, pri čemer je bila rast povprečne neto plače (1,6 %) skoraj pol manjša kot v predhodnem četrtletju, število zaposlenih9 pa se je zmanjšalo za skoraj 5,0 %. V zadnjem četrtletju leta je bil ponovno nižji prihodek v trgovini na drobno (-11,3 %), medtem ko je bilo število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb po petih četrtletjih zmanjševanja rahlo višje (2,3 %). Za skoraj polovico višji kot v enakem obdobju pred enim letom je bil neto tok posojil gospodinjstvom, a manjši kot v predhodnem četrtletju. Nekoliko nižji kot pred enim letom pa je bil še vedno tudi optimizem potrošnikov. Trošenje rezidentov v tujini bilo nominalno vse leto 2009 višje kot v predhodnem letu.
Januarja in februarja je bil optimizem potrošnikov večji kot v enakih mesecih lani. Potrošniki so vidno bolje ocenili vse podkazalnike kazalnika zaupanja10, ki je bil za 15 o. t.
Slika 19: Poslovne tendence
Slika 20: Rast števila delovno aktivnih po področjih dejavnosti
Slika 18: Kazalniki potrošnje gospodinjstev
višji kot pred letom dni. Fizične osebe so v prvih dveh mesecih leta 2010 registrirale za petino več osebnih vozil kot v enakem obdobju lani, januarja je bil medletno višji tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili, in sicer za desetino.11 Prihodek v trgovini na drobno pa je bil januarja medletno še za 3,3 % nižji.
Po januarskem povečanju se je desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime februarja rahlo znižala, a ostala višja kot v vseh mesecih predhodnega leta. Na znižanje je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Vrednosti kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in kazalnika zaupanja potrošnikov sta se rahlo izboljšali, nespremenjeni pa sta ostali vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja v gradbeništvu.
11 Gre za začasne podatke, objavljene le za nekaj segmentov trgovine na drobno.
-42 -36 -30 -24 -18 -12 -6 0
-24 -18 -12 -6 0 6 12 18
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Ravnotežje v o. t.
Medletna rast, %
Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: * preračunano na mesec izplačila.
**Podatki od marca 2006. *** SKD 2008.
Masa neto izplačanih plač (realno)*
Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb **
Prihodek v trgovini na drobno (realno)***
Potrošnja gospodinjstev (realno)
Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os)
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
feb. 08 maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj.09 avg.09 nov.09 feb.10
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Potrošniki
Storitvene dej. Gradbeništvo
Vrednost slednjega tako ostaja na najnižji ravni doslej, ki jo je sicer dosegla že v sredini lanskega leta.
Trg dela
Neugodna gibanja kazalnikov zaposlenosti so se nadaljevala tudi decembra. Število formalno delovno aktivnih12 se je zmanjšalo tudi decembra (za 5.361, desezonirano za 0,3 %), medletno pa je bilo za 4,0 % nižje, kar pa je podoben medletni padec kot oktobra in novembra.13 Zmanjšanje zaposlenosti decembra je sicer reden sezonski pojav, saj podjetja vsako leto pred božično-novoletnimi prazniki ne podaljšujejo pogodb o zaposlitvi za določen čas. Število tovrstnih prekinitev delovnih razmerij je bilo decembra 2009 nekoliko nižje kot pred letom dni, a še vedno za približno 8 % nad dolgoletnim povprečjem. Poleg tega je na znižanje zaposlenosti decembra vplivalo tudi zaključevanje programov javnih del, kar je običajen decembrski pojav.
Število delovno aktivnih se je decembra zmanjšalo na skoraj vseh področjih dejavnosti, najbolj pa ponovno v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Manjše povečanje je bilo zabeleženo le na področju kulturnih, rekreacijskih in razvedrilnih dejavnosti. Število potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev se je januarja v primerjavi z decembrom sicer nekoliko povečalo, vendar ostaja za okrog 10 % nižje kot pred enim letom oz. okrog 40 % nižje kot pred dvema letoma.
Povprečno število formalno delovno aktivnih v letu 2009 je bilo za 2,4 % manjše kot leto prej. Povprečno število formalno delovno aktivnih v letu 2009 je znašalo 858.171 in je bilo za 21.086 manjše kot leto prej. Število zaposlenih (oseb v delovnem razmerju) je bilo manjše za 2,8 %, število samozaposlenih pa za 1,6 % večje kot v letu 2008.
-14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6
Skupaj Predelovalne dej.avnosti Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve Ostalo
Medletna rast v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q1 09 Q2 09 Q3 09 Q4 09
12 Zaposlenih in samozaposlenih.
13 Več o delovanju učinka osnove Ekonomsko ogledalo, december 2009, Okvir 1.
