0%
20%
40%
60%
80%
100%
1. RAZRED 2. RAZRED 3. RAZRED
Želja po udeležbi na seminarju o bralni pismenosti
DA NE
44
Učitelje smo prosili, da svojo željo po udeležbi/neudeležbi utemeljijo.
Utemeljitve anketirancev, ki se izobraževanja želijo udeležiti, smo razdelili v tri skupine. V prvi skupini (35) so učitelji izrazili željo po udeležbi predvsem zaradi novega znanja ali pa zaradi obnovitve starega znanja (npr. pomembno bi bilo osvežiti znanje in se seznaniti z novostmi; vedno se je potrebno izobraževati; vedno dobrodošla nova znanja; nikoli ne veš vsega; nič ni narobe s stalnim izobraževanjem; taka izobraževanja bi morala biti OBVEZNA – brez njih učitelji ne bi smeli napredovati …). V drugi skupini so učitelji (17), ki iščejo predvsem nove ideje/primere dobre prakse (npr. vselej so dobrodošle nove ideje; več praktičnih primerov;
nove ideje in pristopi; vsaka ideja in nasvet pride prav; potrebovala bi več idej …). V tretji skupini pa so učitelji (10), ki potrebujejo specifična znanja (npr. kako delati z učenci, ki imajo pri branju težave; seznanitev s strategijami; kako prilagajati branje posamezniku; spoznavanje novih, zanimivih metod; motivacijski pristopi; strategije …).
Tudi utemeljitve učiteljev, ki se ne želijo udeležiti izobraževanja o bralni pismenosti smo razvrstili v tri skupine. V teh treh skupinah pa nismo upoštevali anket z neizpolnjeno utemeljitvijo (3). V prvi skupini sta učiteljici, ki se bosta kmalu upokojili. V drugi skupini so učitelji (5), ki menijo, da imajo na tem področju že veliko izkušenj ter znanja, zato novega ne potrebujejo (npr. imam kar precej izkušenj; veliko poznam in uporabljam; o tem že veliko vem
…). V tretji skupini pa so učitelji (3), ki se samoizobražujejo (npr. sproti sledim literaturi, veliko preberem tudi v revijah; mislim, da je dosti vsega v literaturi …).
Da se želi velika večina učiteljev udeležiti nadaljnjega izobraževanja je vsekakor vzpodbudno.
Kakovostno izobraženi učitelji namreč bistveno pripomorejo k dvigu bralne pismenosti (Nolimal, 2013).
b) Z anketnim vprašalnikom smo preverjali kako pogosto učitelji diferencirajo pouk (prilagajajo načine za razvijanje bralne pismenosti). Izbirali so lahko med naslednjimi odgovori: vsak dan, dvakrat tedensko, enkrat tedensko, dvakrat mesečno, enkrat mesečno, nekajkrat na leto in drugo. 29 (40 %) učiteljev diferencira pouk vsak dan, 21 (29 %) učiteljev diferencira pouk dvakrat tedensko, 10 (14 %) učiteljev diferencira pouk enkrat tedensko, 2 (3 %) diferencirata dvakrat mesečno, 3 (4 %) enkrat mesečno in 1 (1 %) nekajkrat na leto. 7 (9 %) učiteljev je pri odgovoru izbralo možnost drugo. Navajam njihove utemeljitve:
»Po občutku. Odvisno od tematike. Včasih vsako uro, včasih ni potrebe.«
»Po potrebi – glede na obravnavano tematiko.«
»Vsakič, ko se ukvarjamo z bralno pismenostjo.«
»Večkrat tedensko.«
»Ko je potreba.«
»Po potrebi.«
»Različno, odvisno od otrok in besedil.«
Poleg pogostosti diferenciacije nas je zanimalo tudi, na kakšen način to počnejo. Odgovore smo razporedili v osem skupin. Zaradi boljše preglednosti jih navajamo po alinejah.
45
− V 1. skupini so učitelji (5 učiteljev 1. razreda, 4 učitelji 2. razreda in 13 učiteljev 3.
razreda), ki učencem prilagajajo obseg in zahtevnost besedila (npr. obseg prebranega;
bralno šibkejši otroci berejo manj; različno zahtevna besedila; težavnost besedil; branje različno dolgih besedil; krajša besedila ali del besedila …).
− V 2. skupini so učitelji (12 učiteljev 1. razreda, 6 učiteljev 2. razreda in 5 učiteljev 3.
razreda), ki učencem prilagajajo (tudi) naloge (npr. različne naloge po branju; več stopenj težavnosti pri nalogah; različen nivo poustvarjalnih nalog; naloge izbirnega tipa, naloge odprtega tipa, kreativne naloge; zapis, slikopis, piktogram; zahtevnejše naloge nadarjenim …).
− V 3. skupini so učitelji (4 učitelji 1. razreda in 3 učitelji 2. razreda, ki v glavnem prilagajajo navodila učencem in njihovemu razumevanjem (npr. sami berejo navodilo; preprosta kratka navodila oz. kompleksnejša; dober bralec namesto mene prebere navodilo in razloži ostalim; samostojno branje navodil …).
− V 4. skupini so učitelji (2 učitelja 2. razreda in 2 učitelja 3. razreda), ki poleg zgoraj naštetih stvari, izpostavijo pomen motivacije (npr. uporabljam legokocke za dodatno motivacijo;
pripravim jim tudi drugačne naloge, da jih pritegnem; učenci, ki uspešno končajo nalogo, gredo lahko v bralni kotiček, kjer si izberejo čtivo po lastni izbiri; pripravim jim didaktične igre …).
− V 5. skupini so učitelji (4 učitelji 1. razreda in 1 učiteljica 2. razreda), ki poudarjajo pomen individualizacije in diferenciacije (npr. pripravim različno delo za učence glede na njihove individualne zmožnosti; individualno in skupinsko delo; posebej diferenciram delo s tujci
…).
− V 6. skupini sta 2 učiteljici 3. razreda, ki poleg zgoraj naštetega poudarita pomen bližnjega razvoja (npr. vsakemu po svoji zmožnosti z malenkost višjo zahtevnostjo načrtovane naloge; vsakemu po svojih zmožnostih in še čisto malo več).
− V 7. skupini so učitelji (2 učitelja 2. razreda in 2 učitelja 3. razreda), ki jih nisem mogla umestiti v nobeno drugo skupino (npr. preverjanje razumevanja pri vseh učencih;
podčrtamo posamezne besede v povedi; uporabljam različne bralne strategije, zapis besed, povedi, krajše zgodbice).
− V 8. skupini so učitelji (2 učitelja 1. razreda in 4 učitelji 2. razreda), ki na to vprašanje niso odgovorili.
Iz analize odgovorov lahko sklepamo, da največ učiteljev 1. razreda diferencira pouk tako, da prilagajajo (v glavnem) poleg obsega in zahtevnosti besedil tudi različne naloge. Nekaj manj jih prilagaja navodila in individualizira delo. V 2. razredu, podobno kot v prvem, največ učiteljev prilagaja naloge, obseg in zahtevnost besedila. Nekaj manj pa se jih ukvarja z motivacijo otrok in pripravlja naloge v območju bližnjega razvoja. V 3. razredu velika večina učiteljev prilagaja predvsem obseg in zahtevnost besedila, motivacijo in oblikovanje različno težkih nalog pa izpostavijo v manjši meri.
Čeprav je bralni interes (motivacija za branje) pomemben dejavnik pri razvijanju bralne pismenosti in po izsledkih mednarodnih raziskav (PISA) celo eden izmed ključnih dejavnikov (Saksida, 2016), zelo malo učiteljev izpostavi zanimanje zanj. Zelo verjetno zato, ker je motivacija za branje v prvem triletju še precej visoka.
46
c) Z analizo podatkov smo želeli ugotoviti ali obstaja povezava med udeležbo učiteljev na seminarju in pogostostjo diferenciacije pouka. Zaradi potreb analize smo odgovore drugo pri vprašanju Kako pogosto diferencirate pouk (prilagajate načine za razvijanje bralne pismenosti)? izločili. Podatki so prikazani v spodnjem grafu (slika 8).
Slika 8: Povezava v pogostosti diferenciacije pouka (prilagajanja načinov za razvijanje bralne