Primer diferenciacije novih nalog ob besedilu Moj dežnik je lahko balon (E

Peroci)

STOPNJA PO BLOOMU NIVO NALOGA

POZNAVANJE Nižja raven Opiši Jelko. Pomagaj si z ilustracijo v knjigi.

RAZUMEVANJE Nižja raven Povej, kako si doživel glavno junakinjo.

Kako se je počutila, ko so domači kazali na njo s prstom? Se tudi ti kdaj tako počutiš? Kaj narediš takrat? In če bi imel leteči dežnik, kam bi odpotoval?

UPORABA Srednja raven Z Jelkinim dežnikom se odpraviš na polet.

Letiš nad svojim mestom. Kaj vse vidiš?

Je mogoče kje v bližini čudežna dežela, ki bi jo rad obiskal? Kako izgleda?

ANALIZA Srednja raven Jelka s svojim dežnikom odleti v gozd, kjer sreča Muco copatarico. Kaj misliš, o čem sta se pogovarjali?

SINTEZA Višja raven Napiši nadaljevanje zgodbe. Je Jelka še kdaj poletela s svojim dežnikom? Kam?

VREDNOTENJE Višja raven Kako bi zgodbo pripovedovala Jelkina mama?

Opazovalni list

Opazovalni list je v pomoč učiteljem pri spremljanju učencev pri književnem pouku. Na podlagi ugotovitev po spremljanju, lahko učitelj predvidi potek naslednjih ur in jih oblikuje v skladu z interesi in zmožnostmi otrok.

60 Preglednica 16: Opazovalni list otroka

OPAZOVALNI LIST OTROKA

IME IN PRIIMEK:

MOTIVACIJA IZRAŽANJE DOŽIVETIJ, ANALIZA,

SINTEZA, VREDNOTENJE

o likovno ustvarjanje (risanje, lepljenje

…)

5 SKLEP

Z raziskavo, ki smo jo predstavili v magistrskem delu, smo dobili vpogled v stališča učiteljev do bralne pismenosti v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Raziskava je pokazala nekaj pozitivnih in malo manj pozitivnih dejstev.

Zelo dobro je, da se učitelji, ki so sodelovali v raziskavi zavedajo, da je razvijanje bralne pismenosti zelo pomembno, čeprav pojma bralna pismenost ne razumejo ravno najbolje.

Namreč, že dolgo ne velja več, da je bralna pismenost samo branje in razumevanje prebranega, temveč ta pojem vključuje tudi ostale sporazumevalne zmožnosti, zmožnost interpretacije in kritične presoje besedila, motivacijo … Kljub temu, vsaj iz podatkov analize, razumevanje pojma bralna pismenost ne vpliva na pogostost razvijanja bralne pismenosti pri predmetih v 1.

vzgojno-izobraževalnem obdobju kot tudi ne sodelovanje šole pri NPZ v 3. razredu. Razvijanje bralne pismenosti je precej pogosto predvsem pri slovenščini, matematiki in spoznavanju okolja. Pozitivno je tudi, da večina učiteljev meni, da so oni tisti, ki so najodgovornejši za razvijanje bralne pismenosti pri otrocih. Seveda odgovornost staršev ni zanemarljiva in je celo zelo pomembna. Prav tako pa je pomembno, da učitelji v največji možni meri sodelujejo s starši, se z njimi in otroci pogovarjajo o možnosti izboljšav pri razvijanju te zmožnosti, saj so oni tisti, ki so strokovno usposobljeni, zato menim, da učitelji, ki sebe ne vidijo kot najpomembnejši dejavnik, del svoje odgovornosti prelagajo na druge.

Do diferenciacije pouka (prilagajanje načinov za razvijanje bralne pismenosti) imajo učitelji pozitivno stališče in jo na splošno izvajajo pogosto, vendar pa je iz analize podatkov možno razbrati, da učitelji v 3. razredu prilagajajo predvsem obseg in zahtevnost besedil, ne prilagajajo pa nalog po branju. V tem razredu pa upade tudi pogostost diferenciacije pri potencialno nadarjenih otrocih v primerjavi s 1. in 2. razredom. To je bil povod, da smo za učitelje pripravili poustvarjalne naloge pri pouku književnosti v 3. razredu.

Z analizo podatkov smo ugotovili, da je najpogosteje uporabljena strategija NPBS. V 1.

vzgojno-izobraževalnem obdobju jo uporablja večina učiteljev (tudi glede na razred v katerem poučujejo). Razveseljuje pa dejstvo, da veliko učiteljev (predvsem 2. in 3. razreda) uporablja več kot eno strategijo.

Poseben sklop vprašanj je bil namenjen učiteljem na šolah, ki sodelujejo pri poskusnem preverjanju znanja. Ugotovili smo, da je večina učiteljev NPZ manj naklonjena oz. ni naklonjena, saj ga dojemajo kot stres, kot nekaj nepotrebnega tako zgodaj in se bojijo primerjav med šolami, učenci in učitelji. To seveda nikakor ni namen NPZ. Namen NPZ je, da učenci dobijo povratno informacijo o svojem znanju, učitelji pa vpogled v svoje delo. Na podlagi tega lahko sprejmejo smernice za nadaljnje delo, kar je razvidno tudi iz anketnih vprašalnikov – to je vsekakor vzpodbudno. Je pa analiza podatkov pokazala, da pogostost načrtnega razvijanja bralne pismenosti pri predmetih ni odvisna od udeležbe pri NPZ v 3. razredu – pri večini predmetov je celo nižja, z izjemo slovenščine.

Zelo pozitivno stališče pa imajo učitelji do nadaljnjega izobraževanja. Predvsem bi si radi izmenjali primere dobre prakse, pridobili novo znanje in osvežili staro. Glede na to, da je

kompetenten učitelj zelo pomemben dejavnik pri razvijanju bralne pismenosti, je pogostost udeležbe na izobraževanjih več kot dobrodošla.

In če sem že začela z Roaldom Dahlom, lahko z njim tudi zaključim.

»Pri Matildi je bilo prijetno, da bi jo lahko imeli – če bi jo po naključju srečali in govorili z njo – za povsem običajnega šestletnega otroka … In če ne bi začeli razpravljati z njo o književnosti ali matematiki, bi nikakor ne odkrili vsega razpona njenih možganov.«

Roald Dahl (Matilda)

6 VIRI IN LITERATURA

Andersen, H. C. (2003). Cesarjeva nova oblačila. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Bešter Turk. M. (2003). Sodobna pojmovanja pismenosti in pouk slovenskega jezika v šolah v republiki Sloveniji. V B. Krakar Vogel (ur.), Slovenski jezik, literatura in kultura v izobraževanju: Zbornik predavanj 39. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (str.

57−83). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Bešter Turk, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo, 56 (3−4), 111−130.

Bešter Turk, M. in Soršak Godec, L. (2016). Kaj spremeniti pri pouku za dvig bralne pismenosti. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, (str.

119−142). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Brečnik, S., Petek, T. in Devjak, T. (2016). Pogledi učiteljev na vlogo staršev pri spodbujanju bralne pismenosti. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, (str. 69−86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Cetnik, M., Medved Udovič, V. in Žagar Pernar, T. (2012). Nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ob koncu tretjega obdobja osnovne šole – analiza. Jezik in slovstvo 57 (1–2), 97–

109.

Dahl, R. (2016). Matilda. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Doupona Horvat, M. (2012). Šola naj bralno pismenost omogoči vsem in jo zahteva od vseh.

Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Zbornik konference, str. 146–153. Ljubljana:

Pedagoški inštitut.

Gejske, A., Ozola, A. (2008). Factors influencing reading literacy at the primary school level.

Problems of Education in the 21^st Century 6, 71–77.

Pridobljeno 12. 3. 2020 s http://www.scientiasocialis.lt/pec/node/files/pdf/Geske.pdf.

Grosman, M. (2005). Poti do višje pismenosti terjajo sistematično prizadevanje. V M.

Grosman, V. Gomivnik Thuma in J. Vintar (ur.), Kako naj šola razvija branje in širšo pismenost (str. 5−14). Zbornik bralnega društva Slovenije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Heacox, D. (2009). Diferenciacija za uspeh vseh. Ljubljana:Rokus Klett.

Hodnik Čadež, T., Turk Suka, K. in Škrbec, M. (2016). Bralna pismenost pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, (str. 177−194). Ljubljana: pedagoška fakulteta.

Highlights from the 1994–1998 IALS Survey. (b.d). Pridobljeno 20. 2. 2020 s https://nces.ed.gov/surveys/ials/results98.asp.

Houston, R. A. (2018). The Growth of Literacy in Western Europe from 1500-1800.

[Elektronski vir] Pridobljeno 27. 2. 2020 s https://brewminate.com/the-growth-of-literacy-in-western-europe-from-1500-to-1800/.

Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti odraslih [Elektronski vir]: metodologija in rezultati – na kratko. Pridobljeno 15. 2. 2020 s

http://piaac.acs.si/mediji/publikacije/Metodologija_rezultati_PIAAC_kratko/.

Jeager, E. L. (2006). Neogotiating Complexity: A Bioecological Systems Perspective on Literacy Development. Human Development 59(4), (163–198). Pridobljeno 1. 4. 2020 s https://www.karger.com/Article/FullText/449263.

Juriševič, M. (2008). Samopodoba na področju branja. Razredni pouk, 10 (1/2), 40−44.

Juriševič, M. (1012). Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Analiza ključnih dejavnikov zagotavljanja kakovosti znanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ljubljana: pedagoška fakulteta.

Juriševič, M. (2014). Kaj nadarjene učence motivira za šolsko učenje? Spodbudno učno okolje.

Ideje z nadarjenimi v osnovni šoli, (str. 15−28). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kerndel, M. (2013). Notranja učna diferenciacija in individualizacija pri pouku književnosti v heterogenih učnih skupinah tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Jezik in slovstvo, 3, 59−74.

Koncept (1999). Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Pridobljeno 18. 3. 2020 s https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf.

Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Kovič, K. (2005). Maček Muri. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. (2009). Socialni konteksti in ocenjevanje govorne kompetentnosti malčkov in malčic. Sodobna pedagogika, 60 (3), 18−39.

Možina, E. (2011). Mejniki v razvoju področja pismenosti odraslih v Sloveniji. V P. Javrh (ur.), Obrazi pismenosti (str. 15−35). Ljubljana: Andragoški center RS.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019−2030 (2019). Pridobljeno 25. 5. 2020 s https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/.

Nolimali, F. (2013). Razvoj pismenosti osnovnošolcev. V F. Nolimali in T. Novakovič (ur.), Bralna pismenost v vrtcu in šoli, (str. 15−48). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Pavček, T. (2001). Juri Muri v Afriki. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pečjak, S. (2005). Dejavnosti učiteljev za spodbujanje bralne motivacije učencev. V M.

Grosman, V. Gomivnik Thuma in J. Vintar (ur.), Kako naj šola razvija branje in širšo pismenost, (44−56). Zbornik bralnega društva Slovenije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: Od teorije k praksi. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta.

Pečjak, S. in Bucik, N. (2004). Bralna motivacija učencev v osnovni šoli. V Psihološka obzorja, 13 (4), 33−54.

Pečjak, S. in Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Peroci, E. (1994). Moj dežnik je lahko balon. Ljubljana: Mladinska knjiga.

PIRLS 2016. Mednarodna raziskava Bralne pismenosti 2016. Povzetek rezultatov, 2017.

Pridobljeno 3. 4. 2020 s https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/PIRLS_povzetek.pdf.

PISA 2018. Nacionalno poročilo s primeri nalog iz branja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Pridobljeno 26. 4. 2020 s

https://www.pei.si/wpcontent/uploads/2019/12/PISA2018_NacionalnoPorocilo.pdf.

Plut Pregelj, L. (2013). Bralna pismenost – temelj smiselnega znanja z razumevanjem. V F.

Nolimali in T. Novaković (ur.), Bralna pismenost v vrtcu in šoli, (str. 63−82). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Poročilo o poskusnem preverjanju znanja v 3. razredu osnovne šole iz slovenščine 2017/2018.

(2018). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 28. 4. 2020 s https://www.ric.si/mma/Porocilo%20o%20poskusnem%20preverjanju%20znanja%20v%203.

%20razredu%20osnovne%20%20%20ole%20v%20%20%20olskem%20letu%202017-18/2018100908261214/.

Poročilo o poskusnem preverjanju znanja v 3. razredu osnovne šole iz slovenščine 2018/2019.

(2019). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 28. 4. 2020 s https://www.ric.si/mma/Poro%20%20ilo%20o%20poskusnem%20preverjanju%20znanja%2 0v%203.%20razredu%20v%20%20%20olskem%20letu%202018-2019/2019092313112711/.

Puklek Levpušček, M., Podlesek, A. in Šterman Ivančič, K. (2012). Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Saksida, I. (1994). Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti: priročnik za književno vzgojo. Trzin: Different.

Saksida, I. (2005). Bralni izzivi mladinske književnosti. Domžale: Izolit.

Saksida, I. (2014). Nadarjeni (kritični) bralci in njihovi (ambiciozni) mentorji. V M. Juriševič (ur.), Spodbudno učno okolje. Delo z nadarjenimi v osnovni šoli, (str. 35−48). Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Saksida, I. (2016). Skupaj razvijamo bralno pismenost: očrt poti k dvigu pismenosti v osnovni šoli – akcijska raziskava. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, (str. 143−161). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Saksida, I. (2017). Estonska učna ura o bralni pismenosti za Slovenijo. Jezik in slovstvo, 62 (1), 17−31.

Skubic, D. (2010). Funkcionalna pismenost bodočih vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Jezik in slovstvo, 55 (1/2), 91−106.

Skubic, D., Gregorc, J.in Devjak, T. (2016). Razlike o mnenjih osnovnošolskih učiteljev o nekaterih pogledih na bralno pismenost. V Devjak, T. (ur.) in Saksida, I. (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, (str. 87−100). Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta.

Snow, C. (2012). Reading for Understanding: Toward and R&D Program in Reading Comprehension. Santa Monica, CA: RAND. Pridobljeno 21. 2. 2020 s https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=R1t9btYnK_EC&oi=fnd&pg=PR1&dq=rand+reading+s

tudy+group+in+snow&ots=EPvMYw1wDo&sig=wwpCqo8fV8b6zC_wRImU-qHre88&redir_esc=y#v=onepage&q=rand%20reading%20study%20group%20in%20snow&f=false.

Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi (2019). Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 18. 3. 2020 s https://www.zrss.si/pdf/strokovna_izhodisca_nadarjeni.pdf.

Suhodolčan, L. (2005). Piko dinozaver. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Učni načrt. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena umetnost. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport. Pridobljeno 8. 3. 2020 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_glasbena_vzgoja.pdf.

Učni načrt. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna umetnost. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport. Pridobljeno 8. 3. 2020 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf.

Učni načrt. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport. Pridobljeno 5. 3. 2020 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_matematika.pdf.

Učni načrt. (2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport. Pridobljeno 3. 3. 2020 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf.

Učni načrt. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport. Pridobljeno 7. 3. 2020 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf.

Učni načrt. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Šport. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport. Pridobljeno 8. 3. 2020 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf.

Žagar, D. (2006). Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli:

zakaj tako. V T. Bezić (ur.), Odkrivanje nadarjenih učencev in vzgojno-izobraževalno delo z njimi (str. 10−19). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Žakelj, A. (2013). Novosti in posodobitve učnega načrta za matematiko. V M. Suban in S.

Kmetič (ur.), Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi, Matematika (str. 17− 19).

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Žakelj, A. (2016). Jezikovna dimenzija matematike in pouk matematike. V T. Devjak in I.

Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, (str. 163−176). Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Župančič, O. (1982). Mehurčki in petdeset ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Wagner, D. A.(1999). Rationales, Debates and New Directions: An Introduction. V D. A.

Wagner, R. L. Venezky in B. V. Street (ur.), Literacy: An International handbook, (str.

1−11). Pridobljeno s https://www.questia.com/library/85679178/literacy-an-international-handbook.

7 PRILOGE

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani,

moje ime je Katarina Črnugelj. Zaključujem podiplomski študij Poučevanje na razredni stopnji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V svojem magistrskem delu želim raziskati stališča učiteljev prvega VIO v osnovni šoli do bralne pismenosti. Ta raziskava bo ena prvih, ki bo zajela samo učitelje v prvem triletju, zato je Vaše sodelovanje še toliko bolj pomembno.

Izpolnjevanje vprašalnika traja približno 15 min. Vprašalnik je anonimen in ni namenjen ocenjevanju konkretno Vašega dela, temveč širšemu vpogledu v delo učiteljev pri poučevanju in razvijanju bralne pismenosti.

Prosim Vas za sodelovanje.

1. Spol (ustrezno obkrožite):

a) Ž b) M

2. Leta zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja (ustrezno obkrožite):

a) 0−5 let b) 6−10 let c) 11−15 let d) 16−20 let e) Nad 20 let

3. Kateri razred trenutno poučujete?

a) 1. razred b) 2. razred c) 3. razred

4. Kdaj ste se prvič srečali s pojmom bralna pismenost?

a) Pred študijem b) V času študija

c) V času opravljanja poklica

d) Nisem se še srečal/-a s tem pojmom

5. Kaj je bralna pismenost?

_____________________________________________________________________

6. Kdo je po vašem mnenju najbolj odgovoren za razvijanje bralne pismenosti?

(Možen je samo en odgovor.)

a) Starši b) Učitelji c) Učenec sam

7. Ali je šola, na kateri poučujete, sodelovala pri NPZ za 3. razred?

a) Da b) Ne

Če ste pri sedmem vprašanju obkrožili odgovor b, nadaljujete pri vprašanju št. 11, v nasprotnem primeru odgovorite še na naslednja vprašanja.

8. Kako ste bili zadovoljni z rezultati pri slovenščini? (Označite s križcem. Možen je en odgovor.)

Zelo zadovoljen/-a Srednje zadovoljen/-a

Nisem

zadovoljen/-a

Nisem seznanjen/-a z rezultseznanjen/-ati

9. Ste o rezultatih razpravljali na ravni šole, v aktivu ali kako drugače?

a) Da b) Ne

10. Ste na podlagi rezultatov sprejeli smernice za nadaljnje delo (kje so potrebne izboljšave, kako jih boste dosegli …)?

a) Da b) Ne

11. Kako ste naklonjeni NPZ za 3. razred?

Zelo naklonjen/-a Naklonjen/-a Manj naklonjen/-a Nisem naklonjen/-a

Utemeljite:

_____________________________________________________________________

12. Kako pomembno se vam zdi, da pri otrocih v vašem razredu razvijate bralno pismenost? (Označite s križcem.)

Zelo pomembno Pomembno Manj pomembno Ni pomembno

Utemeljite:

_____________________________________________________________________

13. Ali uporabljate katero od naslednjih strategij za razvijanje bralnega razumevanja? (Označite s križcem. Možnih je več odgovorov.)

Strategija uporabe povezovalnih hipotez

1. Učenci najprej preberejo besedilo.

2. Učenci imajo predmete, ki se ponavljajo v

2. Razlaga novih besed.

3. Pred branjem tako

Če poleg zgoraj naštetih strategij uporabljate še katero drugo, jo napišite.

_____________________________________________________________________

14. Kako pogosto pri posameznem predmetu načrtno razvijate bralno pismenost?

Vsak dan

Dvakrat tedensko

Enkrat tedensko

Dvakrat mesečno

Enkrat mesečno

Nekajkrat na leto

Ne razvijam

SLO MAT SPO ŠPO GUM LUM

15. Kako pogosto diferencirate pouk (prilagajate načine za razvijanje bralne pismenosti)?

a) Vsak dan

b) Dvakrat tedensko c) Enkrat tedensko d) Dvakrat mesečno e) Enkrat mesečno f) Nekajkrat na leto g) Ne diferenciram

h) Drugo: ____________________________________

16. Na kakšen način diferencirate pouk (prilagajate načine za razvijanje bralne pismenosti)? (Navedite primer.)

_____________________________________________________________________

17. Ali imate v razredu potencialno nadarjenega učenca?

a) Da b) Ne

V primeru, da ste obkrožili črko a, odgovorite na spodnje vprašanje, sicer nadaljujete z vprašanjem št. 19.

18. Kako pogosto nadarjenim učencem prilagajate bralne vsebine?

Zelo pogosto Pogosto Občasno Nikoli

19. Ste se v zadnjih petih letih udeležili izobraževanja na temo bralne pismenosti?

a) Da b) Ne

Utemeljite:

_____________________________________________________________________

20. Čutite potrebo, da bi se (še) morali udeležiti izobraževanja na temo bralne pismenosti?

a) Da b) Ne Utemeljite:

_____________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje.

In document STALIŠČA UČITELJEV DO BRALNE PISMENOSTI V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU (Strani 60-0)