Nemčija 21%
Italija 11%
Hrvaška 9%
Nizozemska 8%
Poljska 8%
Madžarska 7%
Francija 5%
ostale države 32%
Vir podatkov: SURS, 2021h.
26 4.3.4. Sezonski potek turističnega obiska
Sezonska koncentracija turizma je posledica njegovih sezonskih variacij, ki so pogojene s podnebnimi razmerami, torej vezane na naravne atraktivnosti turistične ponudbe. Pri tistih vrstah turizma, kjer je osnovni motiv za potovanje in bivanje določena naravna dobrina, je sezonska variabilnost največja. Vezana je na podnebne značilnosti turistične destinacije, ki je za turiste najbolj privlačna v sezonskih mesecih (Mihalič, 2006).
Na sezonske spremembe turističnega povpraševanja močno vplivajo tudi čas dopustov in šolskih počitnic. V poletnih mesecih je turistično povpraševanje največje, saj so v tem času najugodnejše podnebne razmere za izkoristek dopusta, hkrati pa imajo v juliju in avgustu otroci šolske počitnice. Sezonska koncentracija negativno vpliva na turistično poslovanje. Sezonska nihanja vodijo do neenakomerne in nižje izrabe turističnih zmogljivosti, koncentracijo turističnega prometa, padec kakovosti storitev zaradi množice in povišanje cen zaradi povečanega povpraševanja (Čuček, 2011).
Slika 11: Število prihodov turistov v občini Kamnik leta 2019 po mesecih
Vir podatkov: SURS, 2021g.
Tako kot po celotni Sloveniji, se tudi v občini Kamnik spopadajo s problemom prevelike sezonskosti turističnega obiska, ki je skoncentriran v poletnih mesecih. Leta 2019 je bilo kar 32
% prihodov turistov v mesecih junij, julij in avgust. Zaradi zimske ponudbe na Veliki planini je opazen sekundarni višek v mesecu februarju. Kljub temu je bilo v letu 2019 najmanj prihodov turistov v zimskih mesecih (13 %), v pomladnih in jesenskih mesecih pa 16 % z izrazitim nižkom v mesecu novembru. Nekateri izmed dejavnikov, ki prispevajo k takšnemu rezultatu, so struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini, čas dopustov in šolskih počitnic, obisk tujih turistov v poletnih mesecih in kamniška turistična ponudba.
27
4.4. Glavni problemi kamniškega turizma
Glavni problemi, ki so jih prepoznali v okviru Strategije razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025 v turistični panogi, so premajhna zasedenost, premajhen obseg nočitev, prevelika sezonskost obiska in nejasno produktno pozicioniranje. O problemih turizma v Kamniku sem govorila tudi z zeleno koordinatorko Nino Irt, ki je zaposlena na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.
V intervjuju je Nina Irt izpostavila enake najpomembnejše probleme kamniškega turizma kot so zapisani v prej omenjeni strategiji. Posebej je izpostavila premajhen obseg nočitev in preveliko sezonskost obiska. Pred epidemijo covida-19 je Kamnik presegel cilje aktualne strategije razvoja in trženja turizma za število prenočitev. V letu 2019 so rekordno presegli cilje strategije z več kot 100.000 prenočitvami. Zaradi epidemije je v letu 2020 število prenočitev močno upadlo. V tem času je bil Kamnik vseeno uspešen pri privabljanju turistov, saj je se je uvrstil na 16. mesto med slovenskimi občinami po koriščenju turističnih bonov. V pogovoru je Irtova tudi povedala, da so v letih pred covidom-19 tudi intenzivno iskali rešitve za premagovanje izziva prevelike sezonskosti obiska. Na Veliki planini se ponudniki znajdejo npr.
s krpljanjem, nočnim sankanjem, obujanjem zimskih starih tradicij in z raznimi delavnicami, sezonskost pa v občini Kamnik najbolj rešujejo Terme Snovik s svojo wellness ponudbo in nastanitvijo v njihovih apartmajih. Sezonskost turističnega obiska je problem, ki se ne bo dal v celoti odpraviti, ker je Kamnik v svojem bistvu zelena aktivna destinacija, ki turiste privablja v toplejših mesecih (Irt, 2021b).
28
5. ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA
Trajnostni razvoj turizma je v zadnjih letih postal temeljna razvojna paradigma v Sloveniji, ki spodbuja turistične destinacije in ponudnike k sprejemanju razvojnih ukrepov usmerjenih v trajnostni turizem. Analiza stanja leta 2014 je pokazala, da je v Sloveniji premalo konkretne trajnostne ponudbe (ni kritične mase certificiranih ponudnikov, ki bi omogočila aktivnejše trženje zelene ponudbe) in da manjka sistem, ki bi na nacionalni ravni povezal prizadevanja, jih pospešil in deležnikom v procesu nudil orodja in podporo (STO, 2021a).
Namen oblikovanja Zelene sheme Slovenskega turizma je oblikovati shemo, ki bo predstavljala praktično in učinkovito orodje za uvajanje trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem ter obenem osnovo za trženje zelene ponudbe. Njen ključni strateški cilj je hitrejše uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem, tako na ravni turističnih ponudnikov kot destinacij.
Ostali cilji so (STO, 2021a):
• uvajanje trajnostnih poslovnih modelov na ravni posameznih najmanjših enot (občin), v skladu z načinom presoje trajnosti,
• presoja trajnosti celovitih, geografsko smiselno zaokroženih in razvojno skladnih turističnih destinacij (za dosego relevantnih rezultatov),
• redna implementacija ukrepov za izboljšanje področja trajnosti s strani obstoječih delujočih in funkcionalnih organizacijskih struktur,
• trženje zelene ponudbe slovenskega turizma na osnovi prepoznanih trajnostnih produktov posameznih turističnih destinacij in
• spodbuda turističnih destinacij k uvajanju modelov trajnostnega poslovanja na destinacijski ravni do točke, ko bo Slovenija 100 % zelena.
Slovenska turistična organizacija (STO) opredeljuje Zeleno shemo slovenskega turizma (v nadaljevanju ZSST) kot »sistem oziroma certifikacijsko shemo, ki pod krovno »marelo«
znamke Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira.« (STO, 2021a, str. 5) Shema, katere lastnik in upravitelj je Slovenska turistična organizacija, je namenjena tako destinacijam in zavarovanim območjem kot tudi ponudnikom turističnih nastanitev, turističnim agencijam in atrakcijam (STO, 2021a).
»Slovenia Green je znamka, s katero označujemo izpolnjevanje zahtev, ki jih za destinacije in ponudnike opredeljuje ZSST« (STO, 2021a, str. 5). Znamka je ključna za promocijo zelenih destinacij in ponudnikov, uporabljajo pa jo lahko tisti, ki so izpolnili pogoje za pridobitev znamke in vstopili v ZSST (STO, 2021a).
ZSST je zasnovana na dveh ravneh: na ravni destinacij in na ravni turističnih ponudnikov, ki sta med seboj povezani. Destinacija motivira ponudnike za trajnostno delovanje, saj je zelena destinacija lahko kredibilna samo, če ima kritično maso certificiranih ponudnikov. Raven destinacije predstavljajo občine in zavarovana območja, izjemoma tudi destinacija, ki pokriva več občin. S tem se želi narediti premik od obstoječih posameznih certificiranih ponudnikov k celostno zasnovanemu sistemu trajnostnega razvoja in certificiranja na destinacijski ravni.
Druga pomembna enota so zeleni turistični ponudniki med katere spadajo nastanitveni ponudniki, turistične agencije oz. organizatorji potovanj, turistične atrakcije, ponudniki gostinskih storitev in plaže (STO, 2021a).
29
5.1. Vključitev destinacije v Zeleno shemo slovenskega turizma
Za vstop destinacije v ZSST in pridobitev znaka Slovenia Green, mora ta že ob vključitvi dosegati določeno mero trajnosti in se hkrati zavezati, da bo stanje trajnosti v destinaciji ves čas izboljševala. Pred vstopom mora izvesti osem aktivnosti (STO, 2021a):
1. V prvem koraku mora izpolniti prijavnico za vstop v ZSST pri upravljavcu (STO).
2. V drugem koraku mora imenovati Zelenega koordinatorja. Zeleni koordinator je nekdo, ki je v organizaciji prijaviteljici zaposlen na področju (trajnostnega) turizma in v destinaciji skrbi za izvedbo celotnega projekta.
3. V tretjem koraku mora destinacija oblikovati Zeleno ekipo. Člani zelene ekipe so ključni deležniki, ki bodo sodelovali pri pridobivanju podatkov ter oblikovanju in uresničevanju razvojnih ukrepov in ciljev. To so predstavniki organizacij, podjetij in posameznikov iz destinacije, ki so vključeni v turistično industrijo in imajo v njej interes.
4. Četrti korak je osveščanje lokalne skupnosti in deležnikov. Pomembno je informiranje vseh deležnikov, od prebivalstva in turističnega gospodarstva do javnih institucij in služb. Cilj je pridobiti čim večjo podporo v destinaciji in skupaj stremeti k bolj zeleni destinaciji. To se doseže z spodbujanjem objav o vključitvi v ZSST na spletni strani organizacije in ključnih partnerjev (občina, lokalna skupnost) in promocijo v medijih in družbenih omrežjih.
5. V petem koraku mora župan podpisati Zeleno zavezo slovenskega turizma. Zelena zaveza slovenskega turizma opredeljuje temeljno zavezo slovenskega turizma, da deluje po trajnostnih načelih in da si nenehno prizadeva za izboljšave.
6. Šesti korak je anketiranje treh skupin deležnikov: turističnih podjetij, prebivalcev in obiskovalcev. Anketiranje služi kot povezovalni in osveščevalni element na eni ter kot orodje za pridobivanje podatkov na drugi strani.
7. V sedmem koraku mora zbrati podatke in dokazila v skladu s standardom Slovenia Green ter jih vnesti na spletno platformo. Z zbranimi podatki se nato oblikuje podoba trajnosti v destinaciji. Podatki se zbirajo po nizu meril Green Destination Standard, s 6 tematskih področij (Destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima in poslovanje turističnih podjetij).
8. V zadnjem, osmem koraku, se mora pripraviti kratko poročilo o izvedenih aktivnostih in zaprositi za uradno presojo. Na osnovi podatkov, vnesenih na platformo, destinacija prejme končno, mednarodno priznano oceno trajnosti po standardu Slovenia Green. Oceno izračuna mednarodni partner ZSST, organizacija Green Destinations, z uporabo mednarodno uveljavljenega algoritma. Izdana je v prej omenjenih šestih kategorijah na lestvici od 1 do 10. Glede na povprečno oceno teh kategorij se nato določi ali destinacija prejme platinasti, zlati, srebrni ali bronasti znak Slovenia Green Destination.
30