Površina občine 266 km2
Število naselij 102
Število krajevnih skupnosti 22
Število prebivalcev (2020) 29.925 Gostota poselitve (2020) 113 prebivalcev/km2
Povprečna starost (2020) 42 let
Indeks staranja (2020) 108,1
Selitveni prirast (2019) 193
Skupni prirast (2019) 232
Indeks delovne migracije (2019) 64,4
Vir podatkov: SURS, 2021a; SURS, 2021b; SURS, 2021c; SURS, 2021j; SURS, 2021k.
12
Po podatkih SURS-a v 102 naseljih občine živi 29.925 prebivalcev. Po številu prebivalcev se med slovenskimi občinami uvršča na 10. mesto. Najgosteje je poseljeno mesto Kamnik z nekaj manj kot 14.000 prebivalci, severni in vzhodni del občine pa sta izrazito redko naseljena.
Gostota prebivalstva je 113 prebivalcev na km2, kar je več od gostote prebivalstva celotne države, ki znaša 104 prebivalca na km2. Občina Kamnik sodi med mlade občine, saj je prebivalstvo s povprečno starostjo 42 let relativno mlajše kot je povprečje v Sloveniji oz. v Osrednjeslovenski statistični regiji.
»Selitveno gibanje prebivalstva v zadnjih desetletjih kaže, da je bila občina najbolj privlačna za priselitev med letoma 2003 in 2009, ko se je skupni selitveni prirast gibal od 140 prebivalcev leta 2004 do 567 leta 2007. Od leta 2010 dalje smo priče umirjanju priseljevanja oziroma celo negativnemu selitvenemu prirastu, kar se odraža tudi v stagnaciji oziroma počasnejšem naraščanju skupnega števila kamniškega prebivalstva« (Cigale, Lampič, 2019, str. 20). V zadnjih treh letih pa število prebivalstva spet močneje narašča, vendar porast prebivalstva ni značilen za vsa naselja občine. Nekateri podeželski deli občine zaradi primanjkljaja delovnih mest stagnirajo ali se celo praznijo (v višjih legah v hribovju, na Menini planini, v Tuhinjski dolini, dolini Črne in dolini Motnišnice) (LOCUS, 2013).
Za Občino Kamnik je značilen slab indeks zaposlitvenih možnosti, zaradi česar je skoraj polovica (45 %) delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega izven občine. Z indeksom delovne migracije 64,4 se uvršča med zmerno bivalne občine (SURS, 2021a). Na to je vplival propad industrije v Kamniku in bližina Ljubljane, v katero je usmerjen močan dnevni migracijski tok delovne sile. Gospodarstvo občine Kamnik sloni na sekundarnih in terciarnih dejavnostih. Ker se v mestu Kamnik meša stanovanjska in poslovno-industrijska dejavnost, se vseskozi spopada z okoljskimi problemi. Kovinska, prehrambna, tekstilna, kemična, lesna in gradbena industrija so v Kamniku tradicionalno prisotne in zagotavljajo njegovim prebivalcem vir prihodkov in identiteto (LOCUS, 2013).
Slika 2: Mesto Kamnik
Avtorica: Kaja Lorbek, 2021.
13
4. TURIZEM V OBČINI KAMNIK
Turizem postaja v zadnjih letih ena ključnih gospodarskih panog v občini. Pod okriljem Občine Kamnik deluje Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, s ciljem pospeševanja razvoja turizma in športa v občini. V okviru Zavoda deluje Turistično-informacijski center Kamnik, v Kamniku in okolici delujejo tudi številna turistična društva. Med njimi so turistično društvo Gora Sveti Miklavž, turistično društvo Kamn'k, turistično društvo Kamniška Bistrica, turistično društvo Motnik, turistično društvo Špitalič, turistično društvo Tuhinjska dolina, turistično društvo Volčji Potok – Rudnik in športno, turistično in kulturno društvo Brezje (Visit Kamnik, 2021e).
4.1. Strategija razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025
V aktualni strategiji razvoja in trženja turizma za obdobje 2016-2025, ki jo je pripravil Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, je zapisano: »V obdobju do leta 2025 želimo okrepiti pomen turizma v občini Kamnik – skozi pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in hkrati skozi razvoj novih idej in dopolnilne ponudbe, v tesnem partnerstvu med občino, javnim, nevladnim in zasebnim sektorjem. Na ta način bomo razvijali Kamnik, ki bo prijeten za obisk in ki bo prispeval h kakovosti okolja in življenja – in bo torej še prijetnejši tudi za ljudi, ki tu živijo« (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016, str. 6).
Glavni problemi, ki so jih prepoznali v turistični panogi, so premajhna zasedenost, premajhen obseg nočitev, prevelika sezonskost obiska in nejasno produktno pozicioniranje - Kamnik je zgodovinsko mesto in z dolino Kamniške Bistrice, Veliko planino in Menino planino hkrati tudi alpska destinacija (ki nudi preprost dostop do Kamniško-Savinjskih Alp), vendar nima razvitega konkurenčnega produkta niti za kulturno obarvan mestni obisk, niti za aktivni oddih v destinaciji. Ni tipična zgodovinska mestna destinacija, ni tipična zdraviliška niti tipična alpska destinacija (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016).
V dokumentu je opredeljenih 5 ključnih smernic za rešitev prepoznanih problemov:
1. krepitev stacionarnega turizma in izboljševanje zasedenosti izven nekaj glavnih sezonskih mesecev,
2. osredotočanje predvsem na tiste produkte, ki že obstajajo (za katere torej že obstajajo osnove) in aktivnejše povezovanje ponudbe in ponudnikov, izboljšanje konkurenčnosti in krepitev njihovega trženja,
3. izpostavljanje alpskega karakterja destinacije in pospeševanje aktivnosti in produktov, ki temeljijo na aktivnem (pohodništvo in kolesarjenje),
4. razvijanje ponudbe za družine in
5. razvijanje destinacije na trajnosten način.
Turistično vizijo Kamnika navajajo kot prestolnici najbližjo aktivno in vitalno celoletno alpsko destinacijo, ki je »zelena«. Za uspeh na področju turizma je za Kamnik ključno izkoriščanje geografske lege v bližini Ljubljane, ki je razvita turistična destinacija. Kamnik samostojno ni konkurenčen, zato je pomembno privabljanje enodnevnih oz. poldnevnih turistov, ki drugače bivajo v Ljubljani. Cilj je krepiti ponudbo aktivnega oddiha (pohodništvo, sprehodi, plavanje, kolesarjenje, tematske poti in golf). Vitalna destinacija zato, ker je Kamnik kraj dobre energije, zdravilne termalne vode, energijskih vrelcev, žive vode in izjemne narave. Je prostor, kjer se sprostimo, prerodimo in postanemo vitalni. Doseže naj se tudi konkurenčna celoletna turistična
14
ponudba, v svojem bistvu pa naj bo Kamnik alpska destinacija, saj je Kamnik edini kraj v Sloveniji, po katerem je poimenovana ena od treh gorskih alpskih verig v Sloveniji. Zelena destinacija zato, ker Kamnik aktivno udejanja razvoj turizma na trajnosten način (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016). V strategiji je zapisano: »Odgovorno ohranjamo dediščino preteklosti, varujemo naravo in odpiramo podjetniške priložnosti – za ljudi, ki tu živijo danes, za jutri. V okviru zelene platforme Kamnik Slovenia Green Destination aktivno in na redni letni osnovi udejanjamo nove zelene projekte, produkte, aktivnosti, razvijamo zelene nabavne verige, ponudnike usmerjamo v certificiranje … Delamo na tem, da obiskovalci resnično začutijo zelen Kamnik (zelen po naravi in zelen po ravnanju)« (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016, str. 25).
Temeljni strateški cilj je, da Kamnik postane najbolj trajnostna alpska turistična destinacija v Sloveniji- po številu zelenih ponudnikov, razvitosti zelenih nabavnih verig in po imidžu. Poleg tega sta navedena še dva strateška cilja, in sicer »izboljšati ključne turistične kazalnike v občini Kamnik, s poudarkom na večanju števila stacionarnih gostov in krepitvi obiska izven poletnih mesecev« ter »povečati pomen turizma kot perspektivne gospodarske panoge v občini.«
Navedena strateška cilja podpirajo štiri prioritete delovanja (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016):
1. povečati prepoznavnost in obisk Kamnika (prioriteta trženje),
2. ponuditi konkurenčne turistične produkte na temeljih trajnostnega razvoja (prioriteta produkti),
3. spodbuditi podjetništvo in kakovost in okrepiti pomen turizma (prioriteta podjetništvo in kakovost) ter
4. okrepiti povezovanje, sodelovanje in nadgraditi organiziranost v turizmu (prioriteta partnerstvo in organiziranost).
V strategiji so nato na podlagi teh prioritet določili 20 ukrepov, s katerimi se bodo zastavljeni cilji dosegli.
4.2. Turistična ponudba Kamnika
Občina Kamnik kot turistična destinacija obsega staro srednjeveško jedro mesta Kamnik z bogato kulturno dediščino in Kamniško-Savinjskimi Alpami v zaledju, ki so del naravne dediščine destinacije. Turistična ponudba občine je zelo raznolika, saj so na razmeroma majhnem prostoru združene turistične privlačnosti, ki se po svoji vsebini med seboj bistveno razlikujejo. Poleg mestnega jedra in gorske pokrajine ima razvit tudi kopališki turizem (Terme Snovik), veliko možnosti za športnorekreacijske dejavnosti (poleg Kamniško-Savinjskih Alp tudi Golf Arboretum v Volčjem Potoku) in oblikovano naravo (Arboretum Volčji Potok) (Cigale, Lampič, 2019).
V tem poglavju so predstavljene naravne vrednote in kulturna dediščina v občini, najbolj priljubljene turistične točke, dogodki in prireditve ter turistične nastanitvene zmogljivosti občine Kamnik.
4.2.1. Naravna dediščina
Naravne danosti so osnova za razvoj turizma in predstavljajo konkurenčno prednost občine Kamnik, saj zajema del Kamniško-Savinjskih Alp in leži ob reki Kamniški Bistrici, ki odpirata možnost športnorekreacijskih in drugih turističnih dejavnosti.
15
Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (Pravilnik o določitvi in varstvu…, 2004-2019).
S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19) je bil 17.431 vrednemu delu narave podeljen status naravne vrednote, državnega ali lokalnega pomena. Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država so državnega pomena, prav tako pa so državnega pomena tudi vse podzemske jame (Pravilnik o določitvi in varstvu…, 2004-2019).
Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno (Pravilnik o določitvi in varstvu…, 2004-2019).
Po lastnostih se naravne vrednote delijo še v 12 glavnih zvrsti. Posamezna naravna vrednota ima lahko opredeljenih celo več zvrsti naravnih vrednot. Npr. naravna vrednota Tunjščica je opredeljena kot hidrološka, geološka in ekosistemska naravna vrednota. V občini Kamnik je tako skupaj 92 območij naravnih vrednot (od tega jih je 31 državnega pomena), ta območja visoke naravne vrednosti pa predstavljajo 23 % celotne površine občine. Dodatno je evidentiranih še 32 točk, med katerimi prevladujejo drevesne in geomorfološke podzemne naravne vrednote (Cigale, Lampič, 2019).
Med vsemi območji naravnih vrednot v občini Kamnik je treba prav zaradi velikosti izpostaviti največji dve – zakraselo predalpsko planoto Menino planino ter gorsko kraško planoto Veliko planino, ki predstavljata največji površinski geomorfološki vrednoti v občini. Obe območji merita preko 1500 ha (Cigale, Lampič, 2019).
Ostala območja naravnih vrednot so bistveno manjša, saj je med preostalimi območji le še 22 večjih od 10 ha. Med njimi je kar pet hidroloških naravnih vrednot (npr. zgornji tok Kamniške Bistrice, potok Nevljica s pritoki, potok Olševek), štirje gozdni rezervati (npr. Kalce in Ravni hrib), prevladujejo pa geomorfološke vrednote. Med slednjimi so številne priljubljene izletniške in pohodniške lokacije, kot npr. Konec v Kamniški Bistrici, Repov kot in Veliki Podi pod Skuto.
Na območju občine Kamnik je uradno evidentiranih tudi 199 jam (npr. Kamniška in Medvedja jama) (Cigale, Lampič, 2019).
4.2.2. Kulturna dediščina
Trenutno je glede na podatke Registra nepremične kulturne dediščine v občini Kamnik uradno zabeleženih 576 enot kulturne dediščine. Med zvrstmi nepremične dediščine prevladujejo spominski objekti in kraji (skupaj 263 enot) ter stavbna dediščina (profana in sakralna stavbna dediščina zajemata skupaj 231 enot). Sledita arheološka dediščina (skupaj 41 enot) in
16
naselbinska dediščina (17 enot). Ostale zvrsti kulturne dediščine so skromneje zastopane.
Izpostaviti velja vrtnoarhitekturno dediščino, v katero sodi Arboretum Volčji potok, in kulturno krajino, ki zajema območje pastirskega naselja na priljubljeni Veliki planini in lokalno prepoznane Radomeljske mlinščice (Cigale, Lampič, 2019; Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 2021).
V starem mestnem jedru Kamnika, ki velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji, prevladujeta profana (dvorec Zaprice, srednjeveške hiše na Šutni,…) in sakralna stavbna dediščina (Frančiškanski samostan in cerkev Svetega Jakoba, kapela na Malem gradu,…).
Mestno jedro Kamnika je varovano tudi kot naselbinska dediščina (Cigale, Lampič, 2019).
V strategiji razvoja in trženja turizma za obdobje 2016-2025 navajajo kot osrednje točke kulturne dediščine kapelo na Malem gradu, Stari grad, grad Zaprice z muzejem, Hiša keramike – Zakaj pa ne majolka, Budnarjeva muzejska hiša, Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Sadnikarjev muzej, Galerija Miha Maleš, Muzej pritlikavega nosoroga v Motniku, Firštova miza, Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Frančiškanski samostan in knjižnica, Kapela Marije Snežne na Veliki planini in Cerkev sv. Ane v Tunjicah (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016).
Slika 3: Grad Zaprice
Avtorica: Kaja Lorbek, 2021.
4.2.3. Turistične točke 4.2.3.1. Terme Snovik
Že v 19. stoletju je bil Kamnik znan predvsem po zdraviliškem turizmu, saj je na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice delovalo zdravilišče Bad Stein. Tradicijo danes nadaljujejo Terme Snovik, ki so najvišje ležeče v Sloveniji in Ljubljani najbližje terme. Nad termalnim kompleksom se razteza apartmajsko naselje, zgrajeno iz naravnih materialov. Apartmaji so poimenovani po imenu dreves, ki rastejo v neposredni bližini v Tuhinjski dolini (Smreka, Bor, Hrast, Breza, Lipa, Vrba, Jesen, Gaber). Deluje tudi restavracija z izborom lokalnih jedi in zelenjavo iz lastnega vrta. Terme Snovik že od svojega začetka sledijo viziji energetsko učinkovitih in okolju prijaznih term. Leta 2005 so se podali na pot trajnostne naravnanosti in odgovornega obnašanja do naravnih virov. Leta 2008 so prvi prejeli znak Ecolabel, leta 2015 pa še znak Slovenia Green Accomodation s katerim so vstopili v Zeleno shemo slovenskega
17
turizma, ki je predstavljena v naslednjem poglavju. Terme Snovik k trajnostnemu turizmu prispevajo z ekološkimi otoki za ločeno zbiranje odpadkov v apartmajskem in termalnem kompleksu, sistemom inteligentnih varčnih sob/apartmajev za varčevanje energije, z 70 % uporabo eko čistil, gradnjo iz naravnih materialov (apartmajsko naselje zgrajeno iz jesenovega lesa), pridobivanjem energije z obnovljivimi viri energije (toplotne črpalke, sončni kolektorji, lesna biomasa), s spodbujanjem javnega prevoza in namestitve električnih polnilnic za avtomobile, spodbujanjem izposoje električnih koles za raziskovanje okoliških krajev, spodbujanjem lokalnih prehrambnih verig (poleg prej omenjenega lastnega zelenjavnega in zeliščnega vrta se tudi povezujejo z eko turističnimi kmetijami v destinaciji), sobivanjem v lokalnem okolju in sodelovanje z društvi in občani, povezovanjem z deležniki v destinaciji (srednjeveško mesto Kamnik, zdravilni Gaj Tunjice, Botanični vrt Arboretum, Velika planina
…) in izobraževanjem in osveščanjem gostov o njihovi eko usmerjenosti (Terme Snovik, 2021).
4.2.3.2. Velika planina
Velika planina je zakrasela planota v Kamniško-Savinjskih Alpah z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže nadmorsko višino 1666 metrov. Posledica kraškega površja planine so številne vrtače, znameniti udornici Velika in Mala vetrnica, kotliči in druge kraške reliefne oblike. Na Veliko planino se lahko vzpnemo po številnih markiranih peš poteh ali z nihalko, ki ima izhodišče v dolini Kamniške Bistrice. Za trajnostni razvoj turizma na Veliki planini, je nihalka pomemben del zgodbe, saj kot varčen in najbolj ekološki način prevoza omogoča hiter ter varen dostop na planino. Leta 2011 je bila v celoti zamenjana strojnica nihalke. Tako je nihalka na Veliko planino postala še varnejša in učinkovitejša. Na vrhu planino krasi pastirsko naselje, eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi, ki privablja številne obiskovalce vse dni v letu.
Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine.
Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami. V pastirskem naselju se nahaja Preskarjev muzej, kjer med drugim najdemo primerek trniča, ki je poseben sir poznan za območje Velike Planine. Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno. V poletnih mesecih, v času pastirske sezone, sv. maše potekajo vsako nedeljo, več tisoč obiskovalcev pa se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer. V bližini Zelenega Roba je bilo v 60. letih prejšnjega stoletja zgrajeno turistično naselje. Zgrajene koče so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Pozimi je na planini poleg pohodništva možno tudi smučanje, krpljanje, tek na smučeh in nočno sankanje (Velika Planina, 2021).
Pred kratkim so se pojavile nove ideje o razvoju turizma na Veliki planini, ki pa so v javnosti doživele veliko odpora. Nameravali naj bi zgraditi novo poletno sankališče in zapuščene žičniške naprave preurediti v »zipline«, da bi s tem povečali pestrost poletne ponudbe na planini. Številni pa temu nasprotujejo, saj bi s tem posegli v kulturno in naravno dediščino. Med drugim izražajo skrb za rastlinstvo in pašne površine, ki bi jih taka dejavnost uničila oz.
poškodovala. Hrup sankališča in »zipline-a« pa bi motil pašno skupnost. Župan občine Kamnik, Matej Slapar, se je na nasprotovanja odzval in zatrjuje, da ni bila sprejeta še nobena odločitev, omenjene aktivnosti pa so zgolj ena od možnih smeri razvoja turizma na Veliki planini (Nakrst, 2021).
18
Slika 4: Velika planina
Avtorica: Kaja Lorbek, 2020.
4.2.3.3. Menina planina
Nekoliko manj obljudena kot Velika planina, pa vendar pogost cilj izletnikov je Menina planina. Menina planina je prostrana gozdnata kraška planota v vzhodnem delu občine. Njen najvišji vrh je Vivodnik z nadmorsko višino 1508 metrov. V bližini stoji planinski dom, kjer se pohodniki lahko okrepčajo. Enako kot na Veliki planini tu najdemo kraške reliefne oblike. Med zanimivejše sodi 30 metrov globoka udorna jama, imenovana Jespa. Njena posebnost so skriti kotički, kjer se zaradi toplotnega obrata sneg oz. led lahko obdržita celo leto. Severno pobočje planote pokriva mešani gozd, južno pa obsežni pašniki (Visit Kamnik, 2021d).
4.2.3.4. Dolina Kamniške Bistrice
Ledeniška dolina Kamniške Bistrice predstavlja najbližji dostop do visokogorja in je izhodišče številnih pohodniških in planinskih poti, ki dosežejo najvišje vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dolina je tudi izhodišče za vzpon na Veliko Planino s pomočjo nihalke. Znamenitosti se skrivajo tudi v sami dolini. Ob Domu v Kamniški Bistrici izvira istoimenska reka, ki kmalu za tem izdolbe globoko sotesko Predaselj. V stranski dolini potoka Kamniška Bela pa se nahaja slap Orglice (Slotrips, 2021). Na voljo za ogled je tudi obilica ledeniških balvanov in moren, spominski park ponesrečenim v Kamniško-Savinjskih Alpah in Plečnikov lovski dvorec. Pod Veliko Planino se nahaja Kraljev hrib, ki svojim gostom ponuja gostinsko ponudbo, prenočitve v hostlu, kampiranje, športne aktivnosti in paintball (Kraljev hrib, 2021).
4.2.3.5. Arboretum Volčji Potok
Arboretum Volčji Potok sodi med najpomembnejšo vrtnoarhitekturno dediščino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Park ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtnoarhitekturnih lastnosti poseben pomen za Slovenijo. Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v parku, je pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu.
V parku uspeva 3.500 taksonov rastlin, kar arboretsko zbirko uvršča med najbogatejše tovrstne zbirke v Srednji Evropi. V Arboretumu so za obiskovalce na voljo različne razstave ob različnih delih leta. Ena izmed najbolj znanih in obiskanih je razstava tulipanov v pomladnem času.
Arboretum privablja tudi otroke z otroškim igriščem in s celoletno razstavo dinozavrov in velikanov morskih globin v naravni velikosti. Enkrat na leto je za otroke v parku organiziran tudi Čarobni dan. V bližini Arboretuma obratuje Golf igrišče Arboretum, ki spada med najlepše
Arboretum privablja tudi otroke z otroškim igriščem in s celoletno razstavo dinozavrov in velikanov morskih globin v naravni velikosti. Enkrat na leto je za otroke v parku organiziran tudi Čarobni dan. V bližini Arboretuma obratuje Golf igrišče Arboretum, ki spada med najlepše