Število prenočitev in prihodov turistov - Turistična ponudba Kamnika

4. TURIZEM V OBČINI KAMNIK

4.2. Turistična ponudba Kamnika

4.3.1. Število prenočitev in prihodov turistov

»Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem obratu (prespi ali se tam le zadržuje), in tudi noč, ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna)«

(Zupančič, 2021, str. 5).

Slika 8: Število prenočitev turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2020

Opomba: leta 2018 se je spremenila metodologija statističnega raziskovanja, zato podatki niso povsem primerljivi.

Vir podatkov: SURS, 2021f; SURS, 2021i.

»Prihodi turistov v nastanitveni obrat so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni obrat in se tam prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost (tudi otroci, za katere so prenočitve brezplačne)« (Zupančič, 2021, str. 5).

Slika 9: Število prihodov turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2020

Opomba: leta 2018 se je spremenila metodologija statističnega raziskovanja, zato podatki niso povsem primerljivi.

Vir podatkov: Vir podatkov: SURS, 2021f; SURS, 2021i.

Če pogledamo podatke za število prenočitev in prihodov turistov od leta 2008 naprej, ko se je začela uporabljati prejšnja statistična metodologija, vidimo, da je zaradi gospodarske krize leta 2008 začela številka upadati do leta 2010, ko je dosegla minimum v prejšnjem desetletju. V letu 2010 je bilo tako 35.862 prenočitev in 12.982 prihodov turistov. Nato so številke počasi naraščale do leta 2016, ko se je začela hitrejša rast. V letu 2018 se je ponovno spremenila metoda zbiranja podatkov, ki vpliva na večje vrednosti prenočitev in prihodov turistov, vendar lahko vseeno rečemo, da je bil v zadnjih letih pred epidemijo covid-19 turistični obisk rekorden, predvsem na račun tujih turistov. Veliko vlogo pri tem imajo Terme Snovik, ki so najpomembnejši nastanitveni ponudnik v občini in pritegnejo goste za dlje časa. V letu 2019 je bilo tako 100.562 prenočitev in kar 41.396 prihodov turistov. Te številke pa kažejo, da turisti v povprečju niso dolgo ostajali v občini. Leta 2020 je število prihodov in prenočitev močno upadlo, kar je posledica ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19.

24 4.3.2. Povprečna doba bivanja turistov

Povprečna doba bivanja turista v nastanitvenem obratu se izračunava kot koeficient med številom prenočitev in številom prihodov turistov (Zupančič, 2021). Povprečno dobo bivanja sem izračunala s pomočjo podatkov o prenočitvah in prihodov turistov iz prejšnje točke.

Preglednica 2: Povprečna doba bivanja turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2019

2008 3,1

2009 3,1

2010 2,8

2011 2,9

2012 2,8

2013 2,7

2014 2,7

2015 2,6

2016 2,6

2017 2,7

2018 2,7

2019 2,4

Vir podatkov: SURS, 2021f; SURS, 2021i.

Tudi v občini Kamnik (podobno kot v Sloveniji nasploh, pa tudi v globalnih okvirih) se skrajšuje povprečna doba bivanja, kar je povezano predvsem s spremembami motivov in navad turistov. Zaradi značilnosti turistične ponudbe je bila v občini povprečna doba bivanja ves čas kratka (Cigale, Lampič, 2019). Od leta 2008, je povprečna doba bivanja turista s 3,1 dneva padla na le 2,4 dneva v letu 2019. Eden od ciljev aktualne Strategije razvoja in trženja turizma v občini Kamnik je tudi povečati obseg nočitev in krepitev stacionarnega turizma v prihodnosti.

Zaenkrat kljub razvoju Term Snovik in apartmajev v sklopu term, ki pritegnejo za daljše bivanje, ostaja povprečna doba bivanja v občini Kamnik kratka.

25 4.3.3. Tuji in domači turisti

V občini Kamnik prevladujejo tuji turisti (slika 10). Sploh v zadnjih nekaj letih je večje število prihodov in nočitev v občini posledica povečanega obiska tujih turistov. Npr. v letu 2019 je bilo 25.867 (26 %) prenočitev slovenskih turistov in kar 74.695 (74 %) prenočitev tujih. V letu 2020 je zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, delež tujih turistov močno padel, eden izmed razlogov za porast števila domačih gostov pa je bila tudi možnosti koriščenja turističnih bonov.

Slika 10: Število prenočitev domačih in tujih turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2020

Opomba: leta 2018 se je spremenila metodologija statističnega raziskovanja, zato podatki niso povsem primerljivi.

Vir podatkov: : SURS, 2021f; SURS, 2021i.

Tuji turisti prihajajo večinoma iz Evrope, nekaj tudi iz Azije in Severne Amerike. V letu 2020 je največ turistov prenočilo iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Poljske, Madžarske in Francije (preglednica 3). V primerjavi s predhodnimi leti je bilo manj turistov iz bolj oddaljenih krajev, kar je najverjetneje posledica omejitev zaradi covida-19. Z vidika trajnostnosti turizma lahko dejstvo, da turisti prihajajo z relativno bližnjih območij, vrednotimo kot pozitivno, ker to lahko pomeni tudi manjše okoljske obremenitve, povezane s prometom.

Preglednica 3: Delež prenočitev tujih turistov po državah v občini Kamnik leta 2020

Nemčija 21%

Italija 11%

Hrvaška 9%

Nizozemska 8%

Poljska 8%

Madžarska 7%

Francija 5%

ostale države 32%

Vir podatkov: SURS, 2021h.

26 4.3.4. Sezonski potek turističnega obiska

Sezonska koncentracija turizma je posledica njegovih sezonskih variacij, ki so pogojene s podnebnimi razmerami, torej vezane na naravne atraktivnosti turistične ponudbe. Pri tistih vrstah turizma, kjer je osnovni motiv za potovanje in bivanje določena naravna dobrina, je sezonska variabilnost največja. Vezana je na podnebne značilnosti turistične destinacije, ki je za turiste najbolj privlačna v sezonskih mesecih (Mihalič, 2006).

Na sezonske spremembe turističnega povpraševanja močno vplivajo tudi čas dopustov in šolskih počitnic. V poletnih mesecih je turistično povpraševanje največje, saj so v tem času najugodnejše podnebne razmere za izkoristek dopusta, hkrati pa imajo v juliju in avgustu otroci šolske počitnice. Sezonska koncentracija negativno vpliva na turistično poslovanje. Sezonska nihanja vodijo do neenakomerne in nižje izrabe turističnih zmogljivosti, koncentracijo turističnega prometa, padec kakovosti storitev zaradi množice in povišanje cen zaradi povečanega povpraševanja (Čuček, 2011).

Slika 11: Število prihodov turistov v občini Kamnik leta 2019 po mesecih

Vir podatkov: SURS, 2021g.

Tako kot po celotni Sloveniji, se tudi v občini Kamnik spopadajo s problemom prevelike sezonskosti turističnega obiska, ki je skoncentriran v poletnih mesecih. Leta 2019 je bilo kar 32

% prihodov turistov v mesecih junij, julij in avgust. Zaradi zimske ponudbe na Veliki planini je opazen sekundarni višek v mesecu februarju. Kljub temu je bilo v letu 2019 najmanj prihodov turistov v zimskih mesecih (13 %), v pomladnih in jesenskih mesecih pa 16 % z izrazitim nižkom v mesecu novembru. Nekateri izmed dejavnikov, ki prispevajo k takšnemu rezultatu, so struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini, čas dopustov in šolskih počitnic, obisk tujih turistov v poletnih mesecih in kamniška turistična ponudba.

4.4. Glavni problemi kamniškega turizma

Glavni problemi, ki so jih prepoznali v okviru Strategije razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025 v turistični panogi, so premajhna zasedenost, premajhen obseg nočitev, prevelika sezonskost obiska in nejasno produktno pozicioniranje. O problemih turizma v Kamniku sem govorila tudi z zeleno koordinatorko Nino Irt, ki je zaposlena na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.

V intervjuju je Nina Irt izpostavila enake najpomembnejše probleme kamniškega turizma kot so zapisani v prej omenjeni strategiji. Posebej je izpostavila premajhen obseg nočitev in preveliko sezonskost obiska. Pred epidemijo covida-19 je Kamnik presegel cilje aktualne strategije razvoja in trženja turizma za število prenočitev. V letu 2019 so rekordno presegli cilje strategije z več kot 100.000 prenočitvami. Zaradi epidemije je v letu 2020 število prenočitev močno upadlo. V tem času je bil Kamnik vseeno uspešen pri privabljanju turistov, saj je se je uvrstil na 16. mesto med slovenskimi občinami po koriščenju turističnih bonov. V pogovoru je Irtova tudi povedala, da so v letih pred covidom-19 tudi intenzivno iskali rešitve za premagovanje izziva prevelike sezonskosti obiska. Na Veliki planini se ponudniki znajdejo npr.

s krpljanjem, nočnim sankanjem, obujanjem zimskih starih tradicij in z raznimi delavnicami, sezonskost pa v občini Kamnik najbolj rešujejo Terme Snovik s svojo wellness ponudbo in nastanitvijo v njihovih apartmajih. Sezonskost turističnega obiska je problem, ki se ne bo dal v celoti odpraviti, ker je Kamnik v svojem bistvu zelena aktivna destinacija, ki turiste privablja v toplejših mesecih (Irt, 2021b).

5. ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA

Trajnostni razvoj turizma je v zadnjih letih postal temeljna razvojna paradigma v Sloveniji, ki spodbuja turistične destinacije in ponudnike k sprejemanju razvojnih ukrepov usmerjenih v trajnostni turizem. Analiza stanja leta 2014 je pokazala, da je v Sloveniji premalo konkretne trajnostne ponudbe (ni kritične mase certificiranih ponudnikov, ki bi omogočila aktivnejše trženje zelene ponudbe) in da manjka sistem, ki bi na nacionalni ravni povezal prizadevanja, jih pospešil in deležnikom v procesu nudil orodja in podporo (STO, 2021a).

Namen oblikovanja Zelene sheme Slovenskega turizma je oblikovati shemo, ki bo predstavljala praktično in učinkovito orodje za uvajanje trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem ter obenem osnovo za trženje zelene ponudbe. Njen ključni strateški cilj je hitrejše uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem, tako na ravni turističnih ponudnikov kot destinacij.

Ostali cilji so (STO, 2021a):

• uvajanje trajnostnih poslovnih modelov na ravni posameznih najmanjših enot (občin), v skladu z načinom presoje trajnosti,

• presoja trajnosti celovitih, geografsko smiselno zaokroženih in razvojno skladnih turističnih destinacij (za dosego relevantnih rezultatov),

• redna implementacija ukrepov za izboljšanje področja trajnosti s strani obstoječih delujočih in funkcionalnih organizacijskih struktur,

• trženje zelene ponudbe slovenskega turizma na osnovi prepoznanih trajnostnih produktov posameznih turističnih destinacij in

• spodbuda turističnih destinacij k uvajanju modelov trajnostnega poslovanja na destinacijski ravni do točke, ko bo Slovenija 100 % zelena.

Slovenska turistična organizacija (STO) opredeljuje Zeleno shemo slovenskega turizma (v nadaljevanju ZSST) kot »sistem oziroma certifikacijsko shemo, ki pod krovno »marelo«

znamke Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira.« (STO, 2021a, str. 5) Shema, katere lastnik in upravitelj je Slovenska turistična organizacija, je namenjena tako destinacijam in zavarovanim območjem kot tudi ponudnikom turističnih nastanitev, turističnim agencijam in atrakcijam (STO, 2021a).

»Slovenia Green je znamka, s katero označujemo izpolnjevanje zahtev, ki jih za destinacije in ponudnike opredeljuje ZSST« (STO, 2021a, str. 5). Znamka je ključna za promocijo zelenih destinacij in ponudnikov, uporabljajo pa jo lahko tisti, ki so izpolnili pogoje za pridobitev znamke in vstopili v ZSST (STO, 2021a).

ZSST je zasnovana na dveh ravneh: na ravni destinacij in na ravni turističnih ponudnikov, ki sta med seboj povezani. Destinacija motivira ponudnike za trajnostno delovanje, saj je zelena destinacija lahko kredibilna samo, če ima kritično maso certificiranih ponudnikov. Raven destinacije predstavljajo občine in zavarovana območja, izjemoma tudi destinacija, ki pokriva več občin. S tem se želi narediti premik od obstoječih posameznih certificiranih ponudnikov k celostno zasnovanemu sistemu trajnostnega razvoja in certificiranja na destinacijski ravni.

Druga pomembna enota so zeleni turistični ponudniki med katere spadajo nastanitveni ponudniki, turistične agencije oz. organizatorji potovanj, turistične atrakcije, ponudniki gostinskih storitev in plaže (STO, 2021a).

5.1. Vključitev destinacije v Zeleno shemo slovenskega turizma

Za vstop destinacije v ZSST in pridobitev znaka Slovenia Green, mora ta že ob vključitvi dosegati določeno mero trajnosti in se hkrati zavezati, da bo stanje trajnosti v destinaciji ves čas izboljševala. Pred vstopom mora izvesti osem aktivnosti (STO, 2021a):

1. V prvem koraku mora izpolniti prijavnico za vstop v ZSST pri upravljavcu (STO).

2. V drugem koraku mora imenovati Zelenega koordinatorja. Zeleni koordinator je nekdo, ki je v organizaciji prijaviteljici zaposlen na področju (trajnostnega) turizma in v destinaciji skrbi za izvedbo celotnega projekta.

3. V tretjem koraku mora destinacija oblikovati Zeleno ekipo. Člani zelene ekipe so ključni deležniki, ki bodo sodelovali pri pridobivanju podatkov ter oblikovanju in uresničevanju razvojnih ukrepov in ciljev. To so predstavniki organizacij, podjetij in posameznikov iz destinacije, ki so vključeni v turistično industrijo in imajo v njej interes.

4. Četrti korak je osveščanje lokalne skupnosti in deležnikov. Pomembno je informiranje vseh deležnikov, od prebivalstva in turističnega gospodarstva do javnih institucij in služb. Cilj je pridobiti čim večjo podporo v destinaciji in skupaj stremeti k bolj zeleni destinaciji. To se doseže z spodbujanjem objav o vključitvi v ZSST na spletni strani organizacije in ključnih partnerjev (občina, lokalna skupnost) in promocijo v medijih in družbenih omrežjih.

5. V petem koraku mora župan podpisati Zeleno zavezo slovenskega turizma. Zelena zaveza slovenskega turizma opredeljuje temeljno zavezo slovenskega turizma, da deluje po trajnostnih načelih in da si nenehno prizadeva za izboljšave.

6. Šesti korak je anketiranje treh skupin deležnikov: turističnih podjetij, prebivalcev in obiskovalcev. Anketiranje služi kot povezovalni in osveščevalni element na eni ter kot orodje za pridobivanje podatkov na drugi strani.

7. V sedmem koraku mora zbrati podatke in dokazila v skladu s standardom Slovenia Green ter jih vnesti na spletno platformo. Z zbranimi podatki se nato oblikuje podoba trajnosti v destinaciji. Podatki se zbirajo po nizu meril Green Destination Standard, s 6 tematskih področij (Destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima in poslovanje turističnih podjetij).

8. V zadnjem, osmem koraku, se mora pripraviti kratko poročilo o izvedenih aktivnostih in zaprositi za uradno presojo. Na osnovi podatkov, vnesenih na platformo, destinacija prejme končno, mednarodno priznano oceno trajnosti po standardu Slovenia Green. Oceno izračuna mednarodni partner ZSST, organizacija Green Destinations, z uporabo mednarodno uveljavljenega algoritma. Izdana je v prej omenjenih šestih kategorijah na lestvici od 1 do 10. Glede na povprečno oceno teh kategorij se nato določi ali destinacija prejme platinasti, zlati, srebrni ali bronasti znak Slovenia Green Destination.

Preglednica 4: Pogoji za pridobitev znaka Slovenia Green

Znak Povprečje

šestih kategorij

Ocena nad 8,1 v… Slovenia Green Accomodation³ SGD platinum ≥ 9,1 Kategoriji DM¹ ali PTP² Obvezno

SGD gold ≥ 8,1 Kategoriji DM ali PTP Obvezno

SGD silver ≥ 7,1 Kategoriji DM ali PTP Neobvezno

SGD bronze ≥ 6,1 Neobvezno Neobvezno

Dodatni pogoj: v vsaki posamezni kategoriji je ocena najmanj 6,1.

Vir podatkov: STO, 2021a.

1 Destinacijski management

2 Poslovanje turističnih podjetij

3 Znak Slovenia Green za turistične nastanitve

Za vzdrževanje znaka mora destinacija uresničevati 4 aktivnosti (STO, 2021a):

1. Pripraviti ter lokalno uskladiti in potrditi Akcijski načrt ukrepov, ki bodo destinacijo usmerjali na poti k bolj trajnostnemu poslovanju. Destinacija si poleg ukrepov zastavi tudi konkretne cilje.

2. Opredeliti Zeleni DNK (destinacija razvije svoj poseben zeleni značaj, po katerem se razlikuje od drugih. Te posebnosti so nato izpostavljene pri promociji zelene ponudbe Slovenije).

3. Na letni ravni pripravljati Poročila o uresničevanju ukrepov iz akcijskih načrtov.

4. Najmanj vsaka tri leta izvesti ponovno presojo s terenskim obiskom.

5.2. Znaki, ki jih priznava Zelena shema slovenskega turizma

Turizem je pomembna in po celem svetu razširjena gospodarska dejavnost. Okoljski, ekonomski in socialni učinki turizma so tako prisotni povsod. Zaskrbljujoči so negativni učinki turizma, ki jih trajnostni turizem želi zmanjšati. Določena turistična podjetja to dosežejo, druga ne, nekatera se v tej smeri niti ne trudijo. Ena možnost nagrajevanja takih podjetij, ki sledijo ciljem trajnostnega turizma, je verodostojno priznanje. Orodje za to je podeljevanje certifikatov in različnih znakov, po katerih se trajnostni turistični ponudniki ločijo od drugih. Prejetje znaka dokazljivo pomeni, da je trajnostno turistično podjetje resnično to, kar trdi da je, kar pripomore k ohranjanju integritete takih podjetij. Okoljsko označevanje je tudi pomembno za informiranje in izobraževanje podjetij o pomembnosti trajnostnega turizma in kako se v tej smeri izboljšati (Bien, 2011).

Pogoj za vstop turistične nastanitve, turistične agencije, atrakcije ali parka v Zeleno shemo slovenskega turizma je pridobitev mednarodno uveljavljenega znaka priznanega s strani Slovenia Green. Od 1. 1. 2021 priznava naslednje trajnostne, okoljske in ekološke znake: Green Globe, Green Key (Zeleni ključ), EU Ecolabel (Eko marjetica), Travelife, World of Glamping Green, Hostelling International Quality & Sustainability, L.E.A.F. (Leaders in Environmentally Accountable Foodservice), Ecocamping, Modra zastava, Bio hotels, European Charter for Sustainable Tourism in Protected Areas in UNESCO-v program Človek in biosfera.

Certifikat Green Key (Zeleni ključ) so v občini Kamnik prejele koče Pravljica na Veliki planini.

Zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega

delovanja v turistični industriji. Znak pridobijo podjetja, ki izpolnjujejo stroge kriterije fundacije za okoljsko izobraževanje FEE (Foundation for Environmental Education). Certifikat Zeleni ključ lahko pridobijo hoteli in hostli, manjši nastanitveni obrati, kampi in počitniški parki, kongresni centri, restavracije in turistične atrakcije. Znak priznava GSTC (Global Sustainable Tourism Council), v Zeleni shemi pa je znak primeren za nastanitve, atrakcije in gostinske ponudnike. Pogoj za pridobitev znaka je izpolnjevanje kazalnikov s področij okoljskega managementa, vključevanje zaposlenih v poslovanje podjetja, informacij za goste, voda, pranje in čiščenje, odpadki, energija, F&B, notranje okolje, zelene površine, transport in poslovanje (STO, 2021b).

Znak, ki ga nosijo tudi kamniške Terme Snovik, je okoljski znak EU Ecolabel (pri nas pogovorno tudi Eko Marjetica). EU Ecolabel je od leta 2003 uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične nastanitvene zmogljivosti (hoteli, penzioni, planinske koče, zasebni sobodajalci, turistične kmetije in kampi). Pogoj za pridobitev znaka je izpolnjevanje okoljskih kazalnikov s področij energije, varčne rabe vode, managementa, zmanjševanja odpadkov, informiranja gostov in informiranja o znaku. Na podlagi tega znaka lahko nastanitve prejmejo znak Slovenia Green Accomodation (STO, 2021b).

Slika 12: Okoljski znak Eko Marjetica

Vir: Wikipedia, 2021.

5.3. Vključitev Občine Kamnik v Zeleno shemo slovenskega turizma

Pred šestimi leti se je Kamnik odločil slediti vseslovenski pobudi Zelene sheme slovenskega turizma, da začnemo v Sloveniji opozarjati svet na svoje naravne danosti in na lepo deželo, ki jo imamo, ter jo ohraniti za zanamce vsaj v takšnem stanju kot je sedaj. V svoji zeleni, trajnostno naravnani formi, z varovano naravo in predvsem z varovanimi vodami. Pomembno je imeti čim manj odtisa turizma na naravo. Zelo je to pomembno v Kamniku, ker se tu nahaja veliko vodnih izvirov in je pomembno varovanje pitne vode (Irt, 2021b).

Slovenska turistična organizacija je v letu 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelenega turizma, leta 2014 pa je bila oblikovana Zelena shema slovenskega turizma. V letu 2015 so začeli izvajati shemo na ravni destinacij in turističnih ponudnikov. Leta 2016 je Kamnik uradno postal ena prvih slovenskih destinacij z uspešno zaključenim postopkom ocenjevanja in vstopil v Zeleno shemo. Z letošnjim letom (2021) pa ima Zelena shema že več kot 120 članov. V Sloveniji je skupno 55 destinacij, 59 ponudnikov nastanitev, 4 naravni parki, 8 turističnih agencij, 3 atrakcije, 5 restavracij ter ena plaža, ki prisegajo na zeleno strategijo in nosijo znak Slovenia Green. Trenutno je v Sloveniji 55 destinacij, ki se ponašajo s trajnostnim znakom, od tega je 18 zlatih, 17 srebrnih in 20 bronastih. Zlati znak Slovenia Green Destination

poleg Kamnika nosijo še Ljubljana, Podčetrtek, Bled, Rogaška Slatina, Komen, Miren Kras, Laško, Bela krajina, Brda, Kranjska Gora, Nova Gorica, Dolina Soče, Radovljica, Kočevsko, Vipava, Logarska dolina Solčavsko, Rogla - Pohorje, Gorenja vas – Poljane in Kranj. Bohinj pa nosi platinast znak Slovenia Green Destination (STO, 2021c).

Slika 13: Zlati znak Slovenia Green Destination

Vir: STO, 2021c.

Občina Kamnik je leta 2016 pridobila srebrni znak zelene destinacije Slovenia Green, v postopku obnovitve znaka, ki se je začel konec leta 2018, pa je ocenjevalna komisija sklenila, da je Kamnik ena izmed ocenjevanih destinacij, ki je »najbolj napredovala« in si zato prislužila zlati znak. Aktivnosti v postopku ponovnega ocenjevanja je vodil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik (Trtnik, 2019a). Izjemen prispevek k zelenemu Kamniku prinašajo tudi ekološko usmerjene Terme Snovik, ki so že pred leti kot prve v Sloveniji prejele okoljski znak EU marjetica, na preteklih Dnevih slovenskega turizma pa tudi znak Slovenia Green Accommodation, ki je znak Slovenia Green, ki ga lahko prejmejo turistične nastanitve (Vidmar, 2016). Od leta 2019 pa je v destinaciji še en certificiran ponudnik, in sicer koče Pravljica na Veliki planini, ki so prejele ekološki znak Zeleni ključ in tako postale del Zelene sheme slovenskega turizma (Irt, 2021b).

Kamnik se uvršča tudi med najbolj trajnostne destinacije na svetu. Mednarodna organizacija Green Destinations jo je v letu 2019 uvrstila med 100 najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu (Global Top 100 Sustainable Destinations), kar predstavlja že drugo priznanje za občino Kamnik na področju zelenega in trajnostnega razvoja. Na seznamu najbolj trajnostno

In document Trajnostni turizem v občini Kamnik (Strani 28-0)