Znak Povprečje
šestih kategorij
Ocena nad 8,1 v… Slovenia Green Accomodation3 SGD platinum ≥ 9,1 Kategoriji DM1 ali PTP2 Obvezno
SGD gold ≥ 8,1 Kategoriji DM ali PTP Obvezno
SGD silver ≥ 7,1 Kategoriji DM ali PTP Neobvezno
SGD bronze ≥ 6,1 Neobvezno Neobvezno
Dodatni pogoj: v vsaki posamezni kategoriji je ocena najmanj 6,1.
Vir podatkov: STO, 2021a.
1 Destinacijski management
2 Poslovanje turističnih podjetij
3 Znak Slovenia Green za turistične nastanitve
Za vzdrževanje znaka mora destinacija uresničevati 4 aktivnosti (STO, 2021a):
1. Pripraviti ter lokalno uskladiti in potrditi Akcijski načrt ukrepov, ki bodo destinacijo usmerjali na poti k bolj trajnostnemu poslovanju. Destinacija si poleg ukrepov zastavi tudi konkretne cilje.
2. Opredeliti Zeleni DNK (destinacija razvije svoj poseben zeleni značaj, po katerem se razlikuje od drugih. Te posebnosti so nato izpostavljene pri promociji zelene ponudbe Slovenije).
3. Na letni ravni pripravljati Poročila o uresničevanju ukrepov iz akcijskih načrtov.
4. Najmanj vsaka tri leta izvesti ponovno presojo s terenskim obiskom.
5.2. Znaki, ki jih priznava Zelena shema slovenskega turizma
Turizem je pomembna in po celem svetu razširjena gospodarska dejavnost. Okoljski, ekonomski in socialni učinki turizma so tako prisotni povsod. Zaskrbljujoči so negativni učinki turizma, ki jih trajnostni turizem želi zmanjšati. Določena turistična podjetja to dosežejo, druga ne, nekatera se v tej smeri niti ne trudijo. Ena možnost nagrajevanja takih podjetij, ki sledijo ciljem trajnostnega turizma, je verodostojno priznanje. Orodje za to je podeljevanje certifikatov in različnih znakov, po katerih se trajnostni turistični ponudniki ločijo od drugih. Prejetje znaka dokazljivo pomeni, da je trajnostno turistično podjetje resnično to, kar trdi da je, kar pripomore k ohranjanju integritete takih podjetij. Okoljsko označevanje je tudi pomembno za informiranje in izobraževanje podjetij o pomembnosti trajnostnega turizma in kako se v tej smeri izboljšati (Bien, 2011).
Pogoj za vstop turistične nastanitve, turistične agencije, atrakcije ali parka v Zeleno shemo slovenskega turizma je pridobitev mednarodno uveljavljenega znaka priznanega s strani Slovenia Green. Od 1. 1. 2021 priznava naslednje trajnostne, okoljske in ekološke znake: Green Globe, Green Key (Zeleni ključ), EU Ecolabel (Eko marjetica), Travelife, World of Glamping Green, Hostelling International Quality & Sustainability, L.E.A.F. (Leaders in Environmentally Accountable Foodservice), Ecocamping, Modra zastava, Bio hotels, European Charter for Sustainable Tourism in Protected Areas in UNESCO-v program Človek in biosfera.
Certifikat Green Key (Zeleni ključ) so v občini Kamnik prejele koče Pravljica na Veliki planini.
Zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega
31
delovanja v turistični industriji. Znak pridobijo podjetja, ki izpolnjujejo stroge kriterije fundacije za okoljsko izobraževanje FEE (Foundation for Environmental Education). Certifikat Zeleni ključ lahko pridobijo hoteli in hostli, manjši nastanitveni obrati, kampi in počitniški parki, kongresni centri, restavracije in turistične atrakcije. Znak priznava GSTC (Global Sustainable Tourism Council), v Zeleni shemi pa je znak primeren za nastanitve, atrakcije in gostinske ponudnike. Pogoj za pridobitev znaka je izpolnjevanje kazalnikov s področij okoljskega managementa, vključevanje zaposlenih v poslovanje podjetja, informacij za goste, voda, pranje in čiščenje, odpadki, energija, F&B, notranje okolje, zelene površine, transport in poslovanje (STO, 2021b).
Znak, ki ga nosijo tudi kamniške Terme Snovik, je okoljski znak EU Ecolabel (pri nas pogovorno tudi Eko Marjetica). EU Ecolabel je od leta 2003 uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične nastanitvene zmogljivosti (hoteli, penzioni, planinske koče, zasebni sobodajalci, turistične kmetije in kampi). Pogoj za pridobitev znaka je izpolnjevanje okoljskih kazalnikov s področij energije, varčne rabe vode, managementa, zmanjševanja odpadkov, informiranja gostov in informiranja o znaku. Na podlagi tega znaka lahko nastanitve prejmejo znak Slovenia Green Accomodation (STO, 2021b).
Slika 12: Okoljski znak Eko Marjetica
Vir: Wikipedia, 2021.
5.3. Vključitev Občine Kamnik v Zeleno shemo slovenskega turizma
Pred šestimi leti se je Kamnik odločil slediti vseslovenski pobudi Zelene sheme slovenskega turizma, da začnemo v Sloveniji opozarjati svet na svoje naravne danosti in na lepo deželo, ki jo imamo, ter jo ohraniti za zanamce vsaj v takšnem stanju kot je sedaj. V svoji zeleni, trajnostno naravnani formi, z varovano naravo in predvsem z varovanimi vodami. Pomembno je imeti čim manj odtisa turizma na naravo. Zelo je to pomembno v Kamniku, ker se tu nahaja veliko vodnih izvirov in je pomembno varovanje pitne vode (Irt, 2021b).
Slovenska turistična organizacija je v letu 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelenega turizma, leta 2014 pa je bila oblikovana Zelena shema slovenskega turizma. V letu 2015 so začeli izvajati shemo na ravni destinacij in turističnih ponudnikov. Leta 2016 je Kamnik uradno postal ena prvih slovenskih destinacij z uspešno zaključenim postopkom ocenjevanja in vstopil v Zeleno shemo. Z letošnjim letom (2021) pa ima Zelena shema že več kot 120 članov. V Sloveniji je skupno 55 destinacij, 59 ponudnikov nastanitev, 4 naravni parki, 8 turističnih agencij, 3 atrakcije, 5 restavracij ter ena plaža, ki prisegajo na zeleno strategijo in nosijo znak Slovenia Green. Trenutno je v Sloveniji 55 destinacij, ki se ponašajo s trajnostnim znakom, od tega je 18 zlatih, 17 srebrnih in 20 bronastih. Zlati znak Slovenia Green Destination
32
poleg Kamnika nosijo še Ljubljana, Podčetrtek, Bled, Rogaška Slatina, Komen, Miren Kras, Laško, Bela krajina, Brda, Kranjska Gora, Nova Gorica, Dolina Soče, Radovljica, Kočevsko, Vipava, Logarska dolina Solčavsko, Rogla - Pohorje, Gorenja vas – Poljane in Kranj. Bohinj pa nosi platinast znak Slovenia Green Destination (STO, 2021c).
Slika 13: Zlati znak Slovenia Green Destination
Vir: STO, 2021c.
Občina Kamnik je leta 2016 pridobila srebrni znak zelene destinacije Slovenia Green, v postopku obnovitve znaka, ki se je začel konec leta 2018, pa je ocenjevalna komisija sklenila, da je Kamnik ena izmed ocenjevanih destinacij, ki je »najbolj napredovala« in si zato prislužila zlati znak. Aktivnosti v postopku ponovnega ocenjevanja je vodil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik (Trtnik, 2019a). Izjemen prispevek k zelenemu Kamniku prinašajo tudi ekološko usmerjene Terme Snovik, ki so že pred leti kot prve v Sloveniji prejele okoljski znak EU marjetica, na preteklih Dnevih slovenskega turizma pa tudi znak Slovenia Green Accommodation, ki je znak Slovenia Green, ki ga lahko prejmejo turistične nastanitve (Vidmar, 2016). Od leta 2019 pa je v destinaciji še en certificiran ponudnik, in sicer koče Pravljica na Veliki planini, ki so prejele ekološki znak Zeleni ključ in tako postale del Zelene sheme slovenskega turizma (Irt, 2021b).
Kamnik se uvršča tudi med najbolj trajnostne destinacije na svetu. Mednarodna organizacija Green Destinations jo je v letu 2019 uvrstila med 100 najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu (Global Top 100 Sustainable Destinations), kar predstavlja že drugo priznanje za občino Kamnik na področju zelenega in trajnostnega razvoja. Na seznamu najbolj trajnostno turističnih destinacij na svetu so destinacije, ki postavljajo trajnostni turizem na prvo mesto, za pridobitev priznanja pa morajo posredovati številne informacije, ki dokazujejo trajnostno ravnanje destinacije. Občina Kamnik je te podatke zbrala v okviru Zelene sheme slovenskega turizma (Trtnik, 2019b).
5.3.1. Pozitivni učinki pridobitve znaka Slovenia Green Destination
Zelena koordinatorka Nina Irt meni, da je najpomembnejši pozitivni učinek pridobitve znaka zbir podatkov na enem mestu; naloga zelenega koordinatorja in zelene ekipe je, da vse deležnike v destinaciji anketirajo, kaj je bilo v preteklem letu narejenega in kakšne so strategije za prihodnost. Turistično gospodarstvo mora poročati zelenemu koordinatorju o svojem delovanju (npr. kako opozarjajo svoje goste o ekonomični rabi vode, kako ločujejo odpadke itd.). Ko so vsa ta poročila o stanju trajnostnega turizma evalvirana na enem mestu v zgoščenem dokumentu, se lažje vidi, kje se še lahko stanje izboljša v prihodnje. Poleg tega so oddelki na občini Kamnik, ki skrbijo za razpise trajnostnih investicij za pridobitev državnih in evropskih sredstev, zbir trajnostnih in okoljsko pomembnih poročil. Ti oddelki poročila posredujejo
33
zelenemu koordinatorju (npr. poročilo o varovanju rastlin, onesnaženosti s hrupom, ohranjanju živalskih vrst itd.). Občina Kamnik tako pomaga zelenemu koordinatorju oblikovati nove trajnostne ukrepe in strategije za prihodnost (Irt, 2021b).
5.3.2. Vpliv znaka Slovenia Green Destination na odločitev za obisk Kamnika
Po mnenju zelene koordinatorke domači turisti vedo, da je Kamnik prejemnik znaka Slovenia Green Destination, saj je na tem področju veliko promocije (npr. na Dnevih slovenskega turizma vedno razglasijo prejemnike znaka). Več kot polovica občin v Sloveniji že nosi enega od znakov Slovenia Green Destination. To, da so občine vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma, ne predstavlja več konkurenčne prednosti pred drugimi občinami, saj je trajnostna naravnanost že skoraj samoumevna. Znak torej ne vpliva na odločitev domačih turistov za obisk Kamnika. Na drugi strani je pri tujih turistih za obisk destinacije pomemben kakršenkoli znak oz. certifikat, da je destinacija zelena, trajnostna in (zaradi covida-19) varna. Eden izmed njih je znak Green&Safe za odgovorno, varno in trajnostno ravnanje v turizmu, s katerim se preko komunikacijskih kanalov nagovarja tuje goste (Irt, 2021b).
Slika 14: Green&Safe znak
Vir: STO, 2020.
34
6. STANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V OBČINI KAMNIK
V tem poglavju je opisano stanje trajnostnega turizma v občini Kamnik. Posamezne točke so razvrščene v tri skupine po treh vidikih trajnostnosti (okoljski, ekonomski in socialni vidik trajnostnosti). Uporabljene so informacije pridobljene s pomočjo intervjuja. Moja sogovornica mi je posredovala tudi interno gradivo (Akcijski načrt za trajnostni razvoj občine Kamnik v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, letno poročilo o uresničevanju ukrepov v letu 2020), ki mi je bilo pri pisanju v veliko pomoč. Vsa področja trajnostnega turizma v opis niso vključena. Vključene so tiste najpomembnejše točke, za katere sem lahko pridobila informacije.
6.1. Okoljska trajnostnost
6.1.1. Trajnostna mobilnost v Kamniku
Mesto Kamnik je zelo dobro dostopno z javnimi prevoznimi sredstvi. Po normalnem voznem redu na relaciji Kamnik–Ljubljana je med tednom kar 64 avtobusnih povezav in 20 povezav z vlakom. Med vikendom je 18 povezav z avtobusom in 7 z vlakom. Kamnik je s Slovenskimi železnicami dosegel, da zdaj vlak vozi tudi ob sobotah, kar je velika pridobitev za destinacijo.
Sobotnega vlaka se poslužujejo predvsem izletniki iz okoliških krajev. Slabše pa so povezave med Kamnikom in turističnimi cilji. Do Term Snovik vozijo med tednom 3 avtobusi, med vikendom zgolj 2. Do Kamniške Bistrice vozita med tednom le 2 avtobusa, med vikendom 4.
Do Volčjega Potoka so med tednom 4 avtobusne povezave, med vikendom jih ni. Velik problem javnega prevoza je tudi problem prestopanja. Do turističnih ciljev ni direktnih linij avtobusa, oz. jih je zelo malo (Cigale, Lampič, 2019; Arriva, 2021; Slovenske železnice 2021).
Z vidika turizma je bil pomemben turistični avtobus, ki je krožil med različnimi turističnimi točkami. Avtobus je vozil od leta 2012 do leta 2015. Trasa avtobusa Kamnikbus je sprva povezovala nakupovalno središče Qlandia-Supernova, zdravilni gaj Tunjice, Kamniško Bistrico in Terme Snovik, od pomladi leta 2013 pa tudi Arboretum Volčji Potok. Z začetkom leta 2016 je bil turistični avtobus ukinjen, ker ni bil rentabilen (Cigale, Lampič, 2019). Trenutno pa se na Zavodu za turizem dogovarjajo s privatnim prevoznikom, da bodo organizirali »mini shuttle«, ki bo krožil med turističnimi ponudniki (Irt, 2021b).
Občina Kamnik ima svojo Celostno prometno strategijo. Ukrepi trajnostne mobilnosti, ki so v njej določeni, stremijo k zmanjšanju izpustov CO2. Občina tako želi prispevati k zmanjšanju onesnaženosti zraka, emisij hrupa, izpustov toplogrednih plinov in porabe energije ter povečati privlačnost in kakovost urbanega okolja. V mestu Kamnik so zato uvedli javni sistem izposoje koles Kamkolo, ki vključuje 6 postaj s terminali in 30 koles. Gre za avtomatiziran, praktičen in ekološko naravnan sistem prevoza za potovanje po vsakdanjih opravkih znotraj občine.
Vzpostavili so sklenjeno in varno kolesarsko povezavo med dvema od šestih postaj za izposojo koles in na njej odpravili vse potrebne ovire in vzpostavili ustrezne peš povezave tudi za gibalno ovirane. V Termah Snovik in Slovenia Eco Resortu imajo na razpolago brezplačno izposojo koles za goste, ki so zelo veliko v uporabi in to ponudbo nameravajo ohraniti tudi v prihodnosti.
V letu 2020 so postavili tudi 3 nove polnilnice za električne avtomobile, na lokaciji Doma kulture Kamnik, Term Snovik in Pošte na Duplici (Irt, 2021a).
Nova pridobitev občine je P+R Kamnik, ki se nahaja na končnem postajališču železnice Kamnik Graben. P+R Kamnik je vozlišče za nadaljevanje poti predvsem dnevnih migrantov v Ljubljano in omogoča parkiranje osebnih avtomobilov in koles ter prestopanje na JPP – vlak.
Najpogostejši končni cilj uporabnikov je Ljubljana. Cilj tega projekta je zmanjšati število vozil skozi mestno središče Kamnika in s tem zmanjšati vplive motornega prometa na okolje,
35
zmanjšanje števila vozil na prometnicah Kamnik-Ljubljana in povečati število uporabnikov JPP z zagotovljenim parkiranjem (Irt, 2021a).
Občina Kamnik je tudi sodelovala na evropskem projektu »CityWalk«, ki pomaga mestom v Podonavju zmanjšati emisije, hrup in postati varnejša in boljša mesta za življenje. Rezultata projekta CityWalk, sta izdelana in na občinskem svetu sprejeta Strategija hodljivosti in lokalni načrt hodljivosti, v katerem Občina Kamnik sodeluje z Razvojnim centrom Srca Slovenije ter zunanjim izvajalcem CIPRA Slovenija z različnimi aktivnostmi, v katere vključuje zainteresirano splošno in strokovno javnost, skrbi za ozaveščanje o trajnostnih oblikah mobilnosti (zlasti o pešačenju in kolesarjenju) in za odpravo morebitnih ovir zanjo (Irt, 2021a).
6.1.2. Onesnaževanje vode in zraka
V kamniški občini je ogromno dragocenih izvirov voda, katere je potrebno ohraniti neoporečne, da lahko zagotovimo pitno vodo okrog 30.000 Kamničanom. Na tem mestu je treba omeniti neurejeno kanalizacijo počitniških koč na Veliki planini, zaradi katerih je v dolini čedalje večji problem s pitno vodo. Problem je še bolj izražen zaradi kraškega površja Velike planine in večje občutljivosti kraškega vodonosnika na onesnaževanje. Jamarski klub Kamnik, ki izvaja meritve kakovosti voda, opozarja na izmerjene povečane koncentracije nitratov ter večje število bakterij Escheria coli in koliformnih bakterij v izvirskih vodah na in pod planoto. Infrastruktura teh koč na Veliki planini ni zakonsko določena in nadzirana. O odvozu greznice in odpadkov odločajo lastniki koč sami. Rok za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vodovarstvenih območjih, na območju Kamniške Bistrice in na Veliki planini, je do konca leta 2021. Občinski svetniki so lani sprejeli Pravilnik o subvencioniranju nakupa malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic in hišnih črpališč na območju občine Kamnik (Uradni list RS, 93/2020) s čimer na občini želijo pomagati vsem lastnikom pastirskih, turističnih in planinskih koč, ki bodo morali odvajanje še urediti (Paladin, 2021).
Agencija za okolje Republike Slovenije na območju Kamnika ne beleži obremenjujočega onesnaženja zraka. Zgolj pozimi je moč zaznati preseganje dnevne mejne vrednosti za delce PM10, a še to zgolj v naseljih; poleti pa predvsem v visokogorju zaznavajo visoke ravni ozona.
Za Kamnik, ki je nekoč bilo industrijsko mesto, so takšni podatki izjemno spodbudni in kažejo na usmerjenost mesta v ekološko in trajnostno naravnanost (Irt, 2021a).
V destinacijah po Sloveniji še ne merijo ogljičnega odtisa. Ti postopki in analize so dragi in zahtevni, zato se tudi Kamnik še ni odločil zanje. V prihodnosti bo moral nekoč slediti tudi ta ukrep.
6.1.3. Skrb za rastlinstvo in živalstvo
Zaradi problematike ogrožanja rastlinskih in živalskih vrst, se bodo v ta namen izvajali ukrepi na območju Velike planine. Ohranitev tradicij v alpskem svetu potegne za seboj tudi negativne posledice. Problem je planinsko pašništvo, saj pomeni selekcioniranje alpskega rastlinstva.
Mnoge rastline ne prenesejo nenehnega obgrizevanja in preminejo, tiste, ki jih živali ne jejo, pa se razrastejo. Gorske ekstenzivno gojene pašnike ohranjajo z ekstenzivno pašo. Pri tem je potrebno nadzirati koncentracijo in vrsto pasoče se živine, da ne preseže nosilnosti tal ter okolja.
Problem je tudi zimsko smučanje, ki pusti poškodbe na rastlinah. Na Veliki planini je pomembno, da turisti ne vznemirjajo krav in hkrati ne ogrožajo svoje varnosti, za kar zaposleni skrbijo z opozorilnimi tablami (Irt, 2021a).
6.1.4. Ravnanje z odpadki
Osnovne stvari, kot je ločevanje odpadkov, so v občini urejene že od nekdaj. Junija letos se je odprl tudi nov sodobni zbirni center odpadkov Suhadole, ki je namenjen občanom Kamnika in Komende (Irt, 2021a).
36
Kamnik se je povezal z Ekologi brez meja, v želji da bo izpeljal prvo kamniško »zero waste«
prireditev. Ta prireditev bo Kul(inarični) petek. Uresničitev načrta je v letu 2020 preprečila epidemija covida-19, zato ta cilj ostaja glavna prioriteta v letu 2021. Koncept »zero waste«
prireditve pomeni doseganje višjega standarda ravnanja z odpadki, prijaznega ljudem in okolju, s poudarkom na zmanjšanju trdnih odpadkov s poudarkom na plastični embalaži (Irt, 2021a) 6.1.5. Ohranjanje kulturne dediščine
Ohranjanje kulturne dediščine je z vidika turizma pomembno zato, da ta ostane mikavna in privlači turiste. Kamnik je 17. najstarejše mesto v Sloveniji, zato je ohranjanje mestnega jedra izredno pomembno. Center Kamnika je tudi pod najbolj strogim nadzorom ohranjanja kulturne dediščine. Za ohranjanje snovne dediščine skrbi Zavod za kulturno dediščino Kranj, občina Kamnik pa v občinskem proračunu vsako leto namenja sredstva za obnovo in ohranjanje spomenikov. V Kamniku je svoj pečat pustil slaven arhitekt Jože Plečnik. Tudi njegova dela redno obnavljajo (Irt, 2021b).
Ekipa turizma na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik je pred kratkim izvedla prvi del projekta digitalizacije kulturne dediščine na Veliki planini, za katerega je prejela subvencionirana sredstva preko razpisa, ki ga je razpisalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S pomočjo posebnih kamer so digitalizirali Preskarjev muzej, kapelico Marije Snežne, Zabrškovo bajto in Pastirsko naselje. Tako so dobili 3D prelete, ki si jih turisti lahko na velikem ekranu ali s pomočjo VR očal virtualno ogledajo v Turistično informacijskem centru Kamnik. S to potezo skušajo med drugim tudi zmanjšati sezonskost turističnega obiska v občini.
Z uvedbo omenjene virtualne ponudbe do neke mere pričakujejo umirjanje obiska Velike planine in povečanje obiska mestnega jedra v vseh letnih časih. Turisti bodo tako lahko doživeli Veliko planino tudi v času, ko zaradi vremenskih vplivov obisk ni mogoč (Irt, 2021b).
Z Velike planine izhaja tudi ljubezenska zgodba sira trniča. Trniče so pastirji izdelovali predvsem v 19. in v začetku 20. stoletja. Gre za jed iz skute iz ogretega kislega mleka z dodatkom smetane. Po izročilu so pastirji trniče, kot dokaz ljubezni in zvestobe, podarjali svojim izbrankam. Sir trnič ima danes svojo blagovno znamko in svojo centralno grafično podobo. Služi tudi kot spominek ki se prodaja na TIC-u. Župan Kamnika ga včasih na svojih srečanjih podari kot protokolarno darilo. Tudi na ta način se ohranja njegova kulturna dediščina (Irt, 2021a).
6.2. Ekonomska trajnostnost
6.2.1. Urejenost infrastrukture
O dostopnosti turističnih točk (urejenost cest in parkirišč) in opremljenosti s komunalno infrastrukturo v občini Kamnik sem govorila z občinsko zeleno koordinatorko. Izpostavila je težavo ozke vaške ceste, ki vodi do Slovenia Eco Resorta. Avtobus se na taki cesti zagozdi, posledično je do Resorta omejen dostop. Pri turističnih ponudnikih okoli centra mesta je problem s parkiranjem, saj ni dovolj parkirišč. Kot veliko pridobitev pa je omenila na novo plačljivo parkirišče na Rakovih ravneh, kjer se med drugim začne tudi pot na Veliko planino. S tem skušajo rešiti problem neurejenega parkiranja vozil in z urejenim parkiranjem zmanjšati obremenjevanje okolja. Del sredstev, ki jih bodo zbrali s parkirninami, bodo namenili vlaganju v razvoj območja Velike planine. Nina Irt ocenjuje, da je za prometno infrastrukturo v občini dobro poskrbljeno. Problem je le to, da ima občina Kamnik ogromno cest na prebivalca, zato je ceste treba neprestano obnavljati. Predvsem so na udaru gozdne ceste, ki jih uničuje voda.
Tudi sistem komunalne infrastrukture dobro deluje, problem so edino že prej omenjene
Tudi sistem komunalne infrastrukture dobro deluje, problem so edino že prej omenjene