Turistične točke

Že v 19. stoletju je bil Kamnik znan predvsem po zdraviliškem turizmu, saj je na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice delovalo zdravilišče Bad Stein. Tradicijo danes nadaljujejo Terme Snovik, ki so najvišje ležeče v Sloveniji in Ljubljani najbližje terme. Nad termalnim kompleksom se razteza apartmajsko naselje, zgrajeno iz naravnih materialov. Apartmaji so poimenovani po imenu dreves, ki rastejo v neposredni bližini v Tuhinjski dolini (Smreka, Bor, Hrast, Breza, Lipa, Vrba, Jesen, Gaber). Deluje tudi restavracija z izborom lokalnih jedi in zelenjavo iz lastnega vrta. Terme Snovik že od svojega začetka sledijo viziji energetsko učinkovitih in okolju prijaznih term. Leta 2005 so se podali na pot trajnostne naravnanosti in odgovornega obnašanja do naravnih virov. Leta 2008 so prvi prejeli znak Ecolabel, leta 2015 pa še znak Slovenia Green Accomodation s katerim so vstopili v Zeleno shemo slovenskega

17

turizma, ki je predstavljena v naslednjem poglavju. Terme Snovik k trajnostnemu turizmu prispevajo z ekološkimi otoki za ločeno zbiranje odpadkov v apartmajskem in termalnem kompleksu, sistemom inteligentnih varčnih sob/apartmajev za varčevanje energije, z 70 % uporabo eko čistil, gradnjo iz naravnih materialov (apartmajsko naselje zgrajeno iz jesenovega lesa), pridobivanjem energije z obnovljivimi viri energije (toplotne črpalke, sončni kolektorji, lesna biomasa), s spodbujanjem javnega prevoza in namestitve električnih polnilnic za avtomobile, spodbujanjem izposoje električnih koles za raziskovanje okoliških krajev, spodbujanjem lokalnih prehrambnih verig (poleg prej omenjenega lastnega zelenjavnega in zeliščnega vrta se tudi povezujejo z eko turističnimi kmetijami v destinaciji), sobivanjem v lokalnem okolju in sodelovanje z društvi in občani, povezovanjem z deležniki v destinaciji (srednjeveško mesto Kamnik, zdravilni Gaj Tunjice, Botanični vrt Arboretum, Velika planina

…) in izobraževanjem in osveščanjem gostov o njihovi eko usmerjenosti (Terme Snovik, 2021).

4.2.3.2. Velika planina

Velika planina je zakrasela planota v Kamniško-Savinjskih Alpah z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže nadmorsko višino 1666 metrov. Posledica kraškega površja planine so številne vrtače, znameniti udornici Velika in Mala vetrnica, kotliči in druge kraške reliefne oblike. Na Veliko planino se lahko vzpnemo po številnih markiranih peš poteh ali z nihalko, ki ima izhodišče v dolini Kamniške Bistrice. Za trajnostni razvoj turizma na Veliki planini, je nihalka pomemben del zgodbe, saj kot varčen in najbolj ekološki način prevoza omogoča hiter ter varen dostop na planino. Leta 2011 je bila v celoti zamenjana strojnica nihalke. Tako je nihalka na Veliko planino postala še varnejša in učinkovitejša. Na vrhu planino krasi pastirsko naselje, eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi, ki privablja številne obiskovalce vse dni v letu.

Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine.

Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami. V pastirskem naselju se nahaja Preskarjev muzej, kjer med drugim najdemo primerek trniča, ki je poseben sir poznan za območje Velike Planine. Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno. V poletnih mesecih, v času pastirske sezone, sv. maše potekajo vsako nedeljo, več tisoč obiskovalcev pa se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer. V bližini Zelenega Roba je bilo v 60. letih prejšnjega stoletja zgrajeno turistično naselje. Zgrajene koče so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Pozimi je na planini poleg pohodništva možno tudi smučanje, krpljanje, tek na smučeh in nočno sankanje (Velika Planina, 2021).

Pred kratkim so se pojavile nove ideje o razvoju turizma na Veliki planini, ki pa so v javnosti doživele veliko odpora. Nameravali naj bi zgraditi novo poletno sankališče in zapuščene žičniške naprave preurediti v »zipline«, da bi s tem povečali pestrost poletne ponudbe na planini. Številni pa temu nasprotujejo, saj bi s tem posegli v kulturno in naravno dediščino. Med drugim izražajo skrb za rastlinstvo in pašne površine, ki bi jih taka dejavnost uničila oz.

poškodovala. Hrup sankališča in »zipline-a« pa bi motil pašno skupnost. Župan občine Kamnik, Matej Slapar, se je na nasprotovanja odzval in zatrjuje, da ni bila sprejeta še nobena odločitev, omenjene aktivnosti pa so zgolj ena od možnih smeri razvoja turizma na Veliki planini (Nakrst, 2021).

18

Slika 4: Velika planina

Avtorica: Kaja Lorbek, 2020.

4.2.3.3. Menina planina

Nekoliko manj obljudena kot Velika planina, pa vendar pogost cilj izletnikov je Menina planina. Menina planina je prostrana gozdnata kraška planota v vzhodnem delu občine. Njen najvišji vrh je Vivodnik z nadmorsko višino 1508 metrov. V bližini stoji planinski dom, kjer se pohodniki lahko okrepčajo. Enako kot na Veliki planini tu najdemo kraške reliefne oblike. Med zanimivejše sodi 30 metrov globoka udorna jama, imenovana Jespa. Njena posebnost so skriti kotički, kjer se zaradi toplotnega obrata sneg oz. led lahko obdržita celo leto. Severno pobočje planote pokriva mešani gozd, južno pa obsežni pašniki (Visit Kamnik, 2021d).

4.2.3.4. Dolina Kamniške Bistrice

Ledeniška dolina Kamniške Bistrice predstavlja najbližji dostop do visokogorja in je izhodišče številnih pohodniških in planinskih poti, ki dosežejo najvišje vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dolina je tudi izhodišče za vzpon na Veliko Planino s pomočjo nihalke. Znamenitosti se skrivajo tudi v sami dolini. Ob Domu v Kamniški Bistrici izvira istoimenska reka, ki kmalu za tem izdolbe globoko sotesko Predaselj. V stranski dolini potoka Kamniška Bela pa se nahaja slap Orglice (Slotrips, 2021). Na voljo za ogled je tudi obilica ledeniških balvanov in moren, spominski park ponesrečenim v Kamniško-Savinjskih Alpah in Plečnikov lovski dvorec. Pod Veliko Planino se nahaja Kraljev hrib, ki svojim gostom ponuja gostinsko ponudbo, prenočitve v hostlu, kampiranje, športne aktivnosti in paintball (Kraljev hrib, 2021).

4.2.3.5. Arboretum Volčji Potok

Arboretum Volčji Potok sodi med najpomembnejšo vrtnoarhitekturno dediščino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Park ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtnoarhitekturnih lastnosti poseben pomen za Slovenijo. Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v parku, je pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu.

V parku uspeva 3.500 taksonov rastlin, kar arboretsko zbirko uvršča med najbogatejše tovrstne zbirke v Srednji Evropi. V Arboretumu so za obiskovalce na voljo različne razstave ob različnih delih leta. Ena izmed najbolj znanih in obiskanih je razstava tulipanov v pomladnem času.

Arboretum privablja tudi otroke z otroškim igriščem in s celoletno razstavo dinozavrov in velikanov morskih globin v naravni velikosti. Enkrat na leto je za otroke v parku organiziran tudi Čarobni dan. V bližini Arboretuma obratuje Golf igrišče Arboretum, ki spada med najlepše urejena golf igrišča v Sloveniji (Arboretum Volčji Potok, 2021).

19 4.2.3.6. Zdravilni Gaj Tunjice

V Zdravilnem Gaju Tunjice se ukvarjajo z zdravljenjem s pomočjo t. i. zdravilnih energij.

Njihovi zdravilni centri so namenjeni »samozdravljenju«, revitalizaciji telesa, sprostitvi in krepitvi telesa. Naravni zdravilni gaj se nahaja sredi mešanega gozda, na zemljišču, velikem približno 10.000 kvadratnih metrov, kjer se v blagem naklonu zvrsti več energijskih centrov in izvir Žive vode. Ponujajo še analizo psihofizičnega stanja, obisk kisikove komore, infrardeče terapije, več vrst masaž in fizioterapijo. V Zdravilnem Gaju stojijo tudi tri glamping hišice, narejene iz borovega lesa, ki je rasel v bližnjem gozdu. Obdelava je potekala v lokalni žagi, vsa dela pa so bila ročno dokončana (Zdravilni Gaj Tunjice, 2021).

4.2.3.7. Slovenia Eco Resort

Ob vznožju Velike planine, v vasi Godič, stoji turistično naselje Slovenia Eco Resort, ki predstavlja pomembnega nastanitvenega ponudnika v občini Kamnik. Rdeča nit resorta je simbolika Velike planine, s katero gostu želijo približati tradicijo in etnološko vrednost le te.

Gostje lahko prespijo v pastirskih ali glamping hišicah, ki sledijo arhitekturi pastirskih koč na Veliki planini. Slovenia Eco Resort ponuja tudi različna doživetja za enodnevne obiskovalce.

V okviru kompleksa se nahajajo restavracija, bar, terasa za sončenje, živalski vrt, otroško igrišče, cerkev, savna, bazen in drugo. V osrčju Eco Resorta se nahajajo tudi 3 močne

»energijske točke«, ki naj bi zagotavljale dobro počutje in energije v celotnem resortu (Slovenia Eco Resort, 2021).

Nastanek tega kompleksa pa ni v skladu s trajnostnim turizmom. Pomembno je opozoriti na dejstvo, da je Slovenia Eco Resort v veliki večini nastal kot črna gradnja. Turistično naselje je bilo leta 2015 zgrajeno na gozdnem in kmetijskem zemljišču ob Kamniški Bistrici, kar ni bilo v skladu z občinskim prostorskim načrtom. Lastnik resorta je z inšpekcijo zapleten v dolgotrajni boj glede legalizacije na črno zgrajenih objektov, med katerimi je 17 lesenih hišic, leseni kozolec toplar in lovska opazovalnica (Lončar, 2019).

Slika 5: Slovenia Eco Resort

Avtorica: Kaja Lorbek, 2021.

20 4.2.4. Dogodki in prireditve

4.2.4.1. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine

Mesto Kamnik je tesno povezano z oblačilno dediščino. Folklorni festival Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine poteka v Kamniku že vse od leta 1966 in je največji etnološki festival v Sloveniji, ki letno privabi okoli 30.000 obiskovalcev. Dogodek obiščejo noše iz cele Slovenije, kjer se tradicija združi tudi s kulturo in zabavo (Visit Kamnik, 2021a).

4.2.4.2. Festival z razgledom Kamfest

Vsako leto avgusta se obiskovalci zberejo na festivalu Kamfest, kjer se prepletajo glasbeni in kulturni dogodki. Festival je bil prvič organiziran leta 2004, danes pa je eden izmed največjih dogodkov v kamniški občini. Letno ga obišče 30.000 obiskovalcev. Koncerti in drugi dogodki se odvijajo na različnih lokacijah starega mestnega jedra in tudi širše do Mekinjskega samostana, Parka Evropa, Keršmančevega parka in drugje (Visit Kamnik, 2021b).

4.2.4.3. Kul petek

Za ljubitelje kulinarike je ob poletnih petkovih večerih organiziran kamniški kulinarični večer imenovan Kul petek, kjer številni gostinci iz Kamnika in širše okolice ponujajo svojo hrano.

Festival je del nadgradnje projekta Okusov Kamnika. Na kulinaričnem večeru so prisotni še kamniški pivovarji, ki za obiskovalce ponujajo svoje pivo, katerih v Kamniku ne manjka.

Odvija se v parku Evropa nekaj tednov v juliju in avgustu, zadnja dva petka se je lani prepletal s festivalom Kamfest. Dogajanje spremlja tudi živa glasba (Visit Kamnik, 2021c).

4.2.5. Turistične nastanitvene zmogljivosti v občini Kamnik

Nastanitvene zmogljivosti izražamo s številom sob in ležišč, ki so na voljo turistom v posameznih mesecih. Pri ležiščih upoštevamo stalna in pomožna ležišča. Nastanitvene zmogljivosti se na letni ravni prikazujejo kot seštevek največjega števila ležišč, ki so bila v posamezni enoti turistom na voljo celo leto (Zupančič, 2021).

Nastanitvene obrate razvrščamo v tri skupine:

• hoteli in podobni nastanitveni objekti: hoteli, moteli, penzioni, gostišča, prenočišča,

• kampi in

• ostali nastanitveni objekti: apartmajska naselja, turistične kmetije z nastanitvijo, mladinski hoteli, zasebne sobe, apartmaji in hiše, planinski domovi in koče, počitniški domovi, drugi nastanitveni obrati, začasne nastanitvene zmogljivosti in marine.

Po številu ležišč se je občina Kamnik leta 2017 z 1.559 ležišči uvrstila na 22. mesto v Sloveniji.

Po številu prihodov turistov se je Kamnik v letu 2019 z 41.396 prihodi turistov uvrstil le na 28.

mesto med slovenskimi občinami, po številu prenočitev pa le na 30. mesto z 100.562 prenočitvami. To je odraz strukture ležišč v občini, saj ima malo ležišč v hotelih, veliko pa v kampih in planinskih domovih in kočah, ki so obiskani le poleti oz. so pozimi zaprti.

Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Kamnik po podatkih iz leta 2017 je prikazana na sliki 6. Daleč najmanjši delež ležišč (6 %) predstavljajo hoteli in podobni nastanitveni objekti, saj je v občini Kamnik le hotel Malograjski dvor. Malo manj kot eno tretjino ležišč prispevajo kampi, nekaj manj kot dve tretjini pa predstavlja skupina ostali nastanitveni objekti. V primerjavi s Slovenijo ima občina Kamnik manj ležišč v hotelih, in več ležišč v kampih in ostalih nastanitvenih obratih.

21

Slika 6: Prenočitvene zmogljivosti (število ležišč) v občini Kamnik leta 2017

Vir podatkov: SURS, 2021e.

Na sliki 7 so prikazani podatki o prenočitvenih zmogljivostih občine Kamnik za leto 2009, zbrani po stari statistični metodologiji, ki skupino »ostali nastanitveni objekti« podrobneje razčlenjuje. Največji delež te skupine predstavljajo apartmaji (38 %), planinski domovi in koče (18 %) ter delavski počitniški domovi (13 %).

Slika 7: Prenočitvene zmogljivosti (število ležišč) v občini Kamnik leta 2009 (stara metodologija)

Vir podatkov: SURS, 2021d.

22

4.3. Turistično povpraševanje

4.3.1. Število prenočitev in prihodov turistov

»Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem obratu (prespi ali se tam le zadržuje), in tudi noč, ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna)«

(Zupančič, 2021, str. 5).

Slika 8: Število prenočitev turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2020

Opomba: leta 2018 se je spremenila metodologija statističnega raziskovanja, zato podatki niso povsem primerljivi.

Vir podatkov: SURS, 2021f; SURS, 2021i.

23

»Prihodi turistov v nastanitveni obrat so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni obrat in se tam prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost (tudi otroci, za katere so prenočitve brezplačne)« (Zupančič, 2021, str. 5).

Slika 9: Število prihodov turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2020

Opomba: leta 2018 se je spremenila metodologija statističnega raziskovanja, zato podatki niso povsem primerljivi.

Vir podatkov: Vir podatkov: SURS, 2021f; SURS, 2021i.

Če pogledamo podatke za število prenočitev in prihodov turistov od leta 2008 naprej, ko se je začela uporabljati prejšnja statistična metodologija, vidimo, da je zaradi gospodarske krize leta 2008 začela številka upadati do leta 2010, ko je dosegla minimum v prejšnjem desetletju. V letu 2010 je bilo tako 35.862 prenočitev in 12.982 prihodov turistov. Nato so številke počasi naraščale do leta 2016, ko se je začela hitrejša rast. V letu 2018 se je ponovno spremenila metoda zbiranja podatkov, ki vpliva na večje vrednosti prenočitev in prihodov turistov, vendar lahko vseeno rečemo, da je bil v zadnjih letih pred epidemijo covid-19 turistični obisk rekorden, predvsem na račun tujih turistov. Veliko vlogo pri tem imajo Terme Snovik, ki so najpomembnejši nastanitveni ponudnik v občini in pritegnejo goste za dlje časa. V letu 2019 je bilo tako 100.562 prenočitev in kar 41.396 prihodov turistov. Te številke pa kažejo, da turisti v povprečju niso dolgo ostajali v občini. Leta 2020 je število prihodov in prenočitev močno upadlo, kar je posledica ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19.

24 4.3.2. Povprečna doba bivanja turistov

Povprečna doba bivanja turista v nastanitvenem obratu se izračunava kot koeficient med številom prenočitev in številom prihodov turistov (Zupančič, 2021). Povprečno dobo bivanja sem izračunala s pomočjo podatkov o prenočitvah in prihodov turistov iz prejšnje točke.

Preglednica 2: Povprečna doba bivanja turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2019

2008 3,1

2009 3,1

2010 2,8

2011 2,9

2012 2,8

2013 2,7

2014 2,7

2015 2,6

2016 2,6

2017 2,7

2018 2,7

2019 2,4

Vir podatkov: SURS, 2021f; SURS, 2021i.

Tudi v občini Kamnik (podobno kot v Sloveniji nasploh, pa tudi v globalnih okvirih) se skrajšuje povprečna doba bivanja, kar je povezano predvsem s spremembami motivov in navad turistov. Zaradi značilnosti turistične ponudbe je bila v občini povprečna doba bivanja ves čas kratka (Cigale, Lampič, 2019). Od leta 2008, je povprečna doba bivanja turista s 3,1 dneva padla na le 2,4 dneva v letu 2019. Eden od ciljev aktualne Strategije razvoja in trženja turizma v občini Kamnik je tudi povečati obseg nočitev in krepitev stacionarnega turizma v prihodnosti.

Zaenkrat kljub razvoju Term Snovik in apartmajev v sklopu term, ki pritegnejo za daljše bivanje, ostaja povprečna doba bivanja v občini Kamnik kratka.

25 4.3.3. Tuji in domači turisti

V občini Kamnik prevladujejo tuji turisti (slika 10). Sploh v zadnjih nekaj letih je večje število prihodov in nočitev v občini posledica povečanega obiska tujih turistov. Npr. v letu 2019 je bilo 25.867 (26 %) prenočitev slovenskih turistov in kar 74.695 (74 %) prenočitev tujih. V letu 2020 je zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, delež tujih turistov močno padel, eden izmed razlogov za porast števila domačih gostov pa je bila tudi možnosti koriščenja turističnih bonov.

Slika 10: Število prenočitev domačih in tujih turistov v občini Kamnik v obdobju 2008–2020

Opomba: leta 2018 se je spremenila metodologija statističnega raziskovanja, zato podatki niso povsem primerljivi.

Vir podatkov: : SURS, 2021f; SURS, 2021i.

Tuji turisti prihajajo večinoma iz Evrope, nekaj tudi iz Azije in Severne Amerike. V letu 2020 je največ turistov prenočilo iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Poljske, Madžarske in Francije (preglednica 3). V primerjavi s predhodnimi leti je bilo manj turistov iz bolj oddaljenih krajev, kar je najverjetneje posledica omejitev zaradi covida-19. Z vidika trajnostnosti turizma lahko dejstvo, da turisti prihajajo z relativno bližnjih območij, vrednotimo kot pozitivno, ker to lahko pomeni tudi manjše okoljske obremenitve, povezane s prometom.

Preglednica 3: Delež prenočitev tujih turistov po državah v občini Kamnik leta 2020

Nemčija 21%

Italija 11%

Hrvaška 9%

Nizozemska 8%

Poljska 8%

Madžarska 7%

Francija 5%

ostale države 32%

Vir podatkov: SURS, 2021h.

26 4.3.4. Sezonski potek turističnega obiska

Sezonska koncentracija turizma je posledica njegovih sezonskih variacij, ki so pogojene s podnebnimi razmerami, torej vezane na naravne atraktivnosti turistične ponudbe. Pri tistih vrstah turizma, kjer je osnovni motiv za potovanje in bivanje določena naravna dobrina, je sezonska variabilnost največja. Vezana je na podnebne značilnosti turistične destinacije, ki je za turiste najbolj privlačna v sezonskih mesecih (Mihalič, 2006).

Na sezonske spremembe turističnega povpraševanja močno vplivajo tudi čas dopustov in šolskih počitnic. V poletnih mesecih je turistično povpraševanje največje, saj so v tem času najugodnejše podnebne razmere za izkoristek dopusta, hkrati pa imajo v juliju in avgustu otroci šolske počitnice. Sezonska koncentracija negativno vpliva na turistično poslovanje. Sezonska nihanja vodijo do neenakomerne in nižje izrabe turističnih zmogljivosti, koncentracijo turističnega prometa, padec kakovosti storitev zaradi množice in povišanje cen zaradi povečanega povpraševanja (Čuček, 2011).

Slika 11: Število prihodov turistov v občini Kamnik leta 2019 po mesecih

Vir podatkov: SURS, 2021g.

Tako kot po celotni Sloveniji, se tudi v občini Kamnik spopadajo s problemom prevelike sezonskosti turističnega obiska, ki je skoncentriran v poletnih mesecih. Leta 2019 je bilo kar 32

% prihodov turistov v mesecih junij, julij in avgust. Zaradi zimske ponudbe na Veliki planini je opazen sekundarni višek v mesecu februarju. Kljub temu je bilo v letu 2019 najmanj prihodov turistov v zimskih mesecih (13 %), v pomladnih in jesenskih mesecih pa 16 % z izrazitim nižkom v mesecu novembru. Nekateri izmed dejavnikov, ki prispevajo k takšnemu rezultatu, so struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini, čas dopustov in šolskih počitnic, obisk tujih turistov v poletnih mesecih in kamniška turistična ponudba.

27

4.4. Glavni problemi kamniškega turizma

Glavni problemi, ki so jih prepoznali v okviru Strategije razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025 v turistični panogi, so premajhna zasedenost, premajhen obseg nočitev, prevelika sezonskost obiska in nejasno produktno pozicioniranje. O problemih turizma v Kamniku sem govorila tudi z zeleno koordinatorko Nino Irt, ki je zaposlena na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.

V intervjuju je Nina Irt izpostavila enake najpomembnejše probleme kamniškega turizma kot so zapisani v prej omenjeni strategiji. Posebej je izpostavila premajhen obseg nočitev in preveliko sezonskost obiska. Pred epidemijo covida-19 je Kamnik presegel cilje aktualne strategije razvoja in trženja turizma za število prenočitev. V letu 2019 so rekordno presegli cilje strategije z več kot 100.000 prenočitvami. Zaradi epidemije je v letu 2020 število prenočitev močno upadlo. V tem času je bil Kamnik vseeno uspešen pri privabljanju turistov, saj je se je uvrstil na 16. mesto med slovenskimi občinami po koriščenju turističnih bonov. V pogovoru je Irtova tudi povedala, da so v letih pred covidom-19 tudi intenzivno iskali rešitve za premagovanje izziva prevelike sezonskosti obiska. Na Veliki planini se ponudniki znajdejo npr.

s krpljanjem, nočnim sankanjem, obujanjem zimskih starih tradicij in z raznimi delavnicami, sezonskost pa v občini Kamnik najbolj rešujejo Terme Snovik s svojo wellness ponudbo in nastanitvijo v njihovih apartmajih. Sezonskost turističnega obiska je problem, ki se ne bo dal v

s krpljanjem, nočnim sankanjem, obujanjem zimskih starih tradicij in z raznimi delavnicami, sezonskost pa v občini Kamnik najbolj rešujejo Terme Snovik s svojo wellness ponudbo in nastanitvijo v njihovih apartmajih. Sezonskost turističnega obiska je problem, ki se ne bo dal v

In document Trajnostni turizem v občini Kamnik (Strani 22-0)