Avtorica: Kaja Lorbek, 2021.
13
4. TURIZEM V OBČINI KAMNIK
Turizem postaja v zadnjih letih ena ključnih gospodarskih panog v občini. Pod okriljem Občine Kamnik deluje Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, s ciljem pospeševanja razvoja turizma in športa v občini. V okviru Zavoda deluje Turistično-informacijski center Kamnik, v Kamniku in okolici delujejo tudi številna turistična društva. Med njimi so turistično društvo Gora Sveti Miklavž, turistično društvo Kamn'k, turistično društvo Kamniška Bistrica, turistično društvo Motnik, turistično društvo Špitalič, turistično društvo Tuhinjska dolina, turistično društvo Volčji Potok – Rudnik in športno, turistično in kulturno društvo Brezje (Visit Kamnik, 2021e).
4.1. Strategija razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025
V aktualni strategiji razvoja in trženja turizma za obdobje 2016-2025, ki jo je pripravil Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, je zapisano: »V obdobju do leta 2025 želimo okrepiti pomen turizma v občini Kamnik – skozi pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in hkrati skozi razvoj novih idej in dopolnilne ponudbe, v tesnem partnerstvu med občino, javnim, nevladnim in zasebnim sektorjem. Na ta način bomo razvijali Kamnik, ki bo prijeten za obisk in ki bo prispeval h kakovosti okolja in življenja – in bo torej še prijetnejši tudi za ljudi, ki tu živijo« (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016, str. 6).
Glavni problemi, ki so jih prepoznali v turistični panogi, so premajhna zasedenost, premajhen obseg nočitev, prevelika sezonskost obiska in nejasno produktno pozicioniranje - Kamnik je zgodovinsko mesto in z dolino Kamniške Bistrice, Veliko planino in Menino planino hkrati tudi alpska destinacija (ki nudi preprost dostop do Kamniško-Savinjskih Alp), vendar nima razvitega konkurenčnega produkta niti za kulturno obarvan mestni obisk, niti za aktivni oddih v destinaciji. Ni tipična zgodovinska mestna destinacija, ni tipična zdraviliška niti tipična alpska destinacija (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016).
V dokumentu je opredeljenih 5 ključnih smernic za rešitev prepoznanih problemov:
1. krepitev stacionarnega turizma in izboljševanje zasedenosti izven nekaj glavnih sezonskih mesecev,
2. osredotočanje predvsem na tiste produkte, ki že obstajajo (za katere torej že obstajajo osnove) in aktivnejše povezovanje ponudbe in ponudnikov, izboljšanje konkurenčnosti in krepitev njihovega trženja,
3. izpostavljanje alpskega karakterja destinacije in pospeševanje aktivnosti in produktov, ki temeljijo na aktivnem (pohodništvo in kolesarjenje),
4. razvijanje ponudbe za družine in
5. razvijanje destinacije na trajnosten način.
Turistično vizijo Kamnika navajajo kot prestolnici najbližjo aktivno in vitalno celoletno alpsko destinacijo, ki je »zelena«. Za uspeh na področju turizma je za Kamnik ključno izkoriščanje geografske lege v bližini Ljubljane, ki je razvita turistična destinacija. Kamnik samostojno ni konkurenčen, zato je pomembno privabljanje enodnevnih oz. poldnevnih turistov, ki drugače bivajo v Ljubljani. Cilj je krepiti ponudbo aktivnega oddiha (pohodništvo, sprehodi, plavanje, kolesarjenje, tematske poti in golf). Vitalna destinacija zato, ker je Kamnik kraj dobre energije, zdravilne termalne vode, energijskih vrelcev, žive vode in izjemne narave. Je prostor, kjer se sprostimo, prerodimo in postanemo vitalni. Doseže naj se tudi konkurenčna celoletna turistična
14
ponudba, v svojem bistvu pa naj bo Kamnik alpska destinacija, saj je Kamnik edini kraj v Sloveniji, po katerem je poimenovana ena od treh gorskih alpskih verig v Sloveniji. Zelena destinacija zato, ker Kamnik aktivno udejanja razvoj turizma na trajnosten način (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016). V strategiji je zapisano: »Odgovorno ohranjamo dediščino preteklosti, varujemo naravo in odpiramo podjetniške priložnosti – za ljudi, ki tu živijo danes, za jutri. V okviru zelene platforme Kamnik Slovenia Green Destination aktivno in na redni letni osnovi udejanjamo nove zelene projekte, produkte, aktivnosti, razvijamo zelene nabavne verige, ponudnike usmerjamo v certificiranje … Delamo na tem, da obiskovalci resnično začutijo zelen Kamnik (zelen po naravi in zelen po ravnanju)« (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016, str. 25).
Temeljni strateški cilj je, da Kamnik postane najbolj trajnostna alpska turistična destinacija v Sloveniji- po številu zelenih ponudnikov, razvitosti zelenih nabavnih verig in po imidžu. Poleg tega sta navedena še dva strateška cilja, in sicer »izboljšati ključne turistične kazalnike v občini Kamnik, s poudarkom na večanju števila stacionarnih gostov in krepitvi obiska izven poletnih mesecev« ter »povečati pomen turizma kot perspektivne gospodarske panoge v občini.«
Navedena strateška cilja podpirajo štiri prioritete delovanja (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016):
1. povečati prepoznavnost in obisk Kamnika (prioriteta trženje),
2. ponuditi konkurenčne turistične produkte na temeljih trajnostnega razvoja (prioriteta produkti),
3. spodbuditi podjetništvo in kakovost in okrepiti pomen turizma (prioriteta podjetništvo in kakovost) ter
4. okrepiti povezovanje, sodelovanje in nadgraditi organiziranost v turizmu (prioriteta partnerstvo in organiziranost).
V strategiji so nato na podlagi teh prioritet določili 20 ukrepov, s katerimi se bodo zastavljeni cilji dosegli.
4.2. Turistična ponudba Kamnika
Občina Kamnik kot turistična destinacija obsega staro srednjeveško jedro mesta Kamnik z bogato kulturno dediščino in Kamniško-Savinjskimi Alpami v zaledju, ki so del naravne dediščine destinacije. Turistična ponudba občine je zelo raznolika, saj so na razmeroma majhnem prostoru združene turistične privlačnosti, ki se po svoji vsebini med seboj bistveno razlikujejo. Poleg mestnega jedra in gorske pokrajine ima razvit tudi kopališki turizem (Terme Snovik), veliko možnosti za športnorekreacijske dejavnosti (poleg Kamniško-Savinjskih Alp tudi Golf Arboretum v Volčjem Potoku) in oblikovano naravo (Arboretum Volčji Potok) (Cigale, Lampič, 2019).
V tem poglavju so predstavljene naravne vrednote in kulturna dediščina v občini, najbolj priljubljene turistične točke, dogodki in prireditve ter turistične nastanitvene zmogljivosti občine Kamnik.
4.2.1. Naravna dediščina
Naravne danosti so osnova za razvoj turizma in predstavljajo konkurenčno prednost občine Kamnik, saj zajema del Kamniško-Savinjskih Alp in leži ob reki Kamniški Bistrici, ki odpirata možnost športnorekreacijskih in drugih turističnih dejavnosti.
15
Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (Pravilnik o določitvi in varstvu…, 2004-2019).
S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19) je bil 17.431 vrednemu delu narave podeljen status naravne vrednote, državnega ali lokalnega pomena. Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država so državnega pomena, prav tako pa so državnega pomena tudi vse podzemske jame (Pravilnik o določitvi in varstvu…, 2004-2019).
Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno (Pravilnik o določitvi in varstvu…, 2004-2019).
Po lastnostih se naravne vrednote delijo še v 12 glavnih zvrsti. Posamezna naravna vrednota ima lahko opredeljenih celo več zvrsti naravnih vrednot. Npr. naravna vrednota Tunjščica je opredeljena kot hidrološka, geološka in ekosistemska naravna vrednota. V občini Kamnik je tako skupaj 92 območij naravnih vrednot (od tega jih je 31 državnega pomena), ta območja visoke naravne vrednosti pa predstavljajo 23 % celotne površine občine. Dodatno je evidentiranih še 32 točk, med katerimi prevladujejo drevesne in geomorfološke podzemne naravne vrednote (Cigale, Lampič, 2019).
Med vsemi območji naravnih vrednot v občini Kamnik je treba prav zaradi velikosti izpostaviti največji dve – zakraselo predalpsko planoto Menino planino ter gorsko kraško planoto Veliko planino, ki predstavljata največji površinski geomorfološki vrednoti v občini. Obe območji merita preko 1500 ha (Cigale, Lampič, 2019).
Ostala območja naravnih vrednot so bistveno manjša, saj je med preostalimi območji le še 22 večjih od 10 ha. Med njimi je kar pet hidroloških naravnih vrednot (npr. zgornji tok Kamniške Bistrice, potok Nevljica s pritoki, potok Olševek), štirje gozdni rezervati (npr. Kalce in Ravni hrib), prevladujejo pa geomorfološke vrednote. Med slednjimi so številne priljubljene izletniške in pohodniške lokacije, kot npr. Konec v Kamniški Bistrici, Repov kot in Veliki Podi pod Skuto.
Na območju občine Kamnik je uradno evidentiranih tudi 199 jam (npr. Kamniška in Medvedja jama) (Cigale, Lampič, 2019).
4.2.2. Kulturna dediščina
Trenutno je glede na podatke Registra nepremične kulturne dediščine v občini Kamnik uradno zabeleženih 576 enot kulturne dediščine. Med zvrstmi nepremične dediščine prevladujejo spominski objekti in kraji (skupaj 263 enot) ter stavbna dediščina (profana in sakralna stavbna dediščina zajemata skupaj 231 enot). Sledita arheološka dediščina (skupaj 41 enot) in
16
naselbinska dediščina (17 enot). Ostale zvrsti kulturne dediščine so skromneje zastopane.
Izpostaviti velja vrtnoarhitekturno dediščino, v katero sodi Arboretum Volčji potok, in kulturno krajino, ki zajema območje pastirskega naselja na priljubljeni Veliki planini in lokalno prepoznane Radomeljske mlinščice (Cigale, Lampič, 2019; Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 2021).
V starem mestnem jedru Kamnika, ki velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji, prevladujeta profana (dvorec Zaprice, srednjeveške hiše na Šutni,…) in sakralna stavbna dediščina (Frančiškanski samostan in cerkev Svetega Jakoba, kapela na Malem gradu,…).
Mestno jedro Kamnika je varovano tudi kot naselbinska dediščina (Cigale, Lampič, 2019).
V strategiji razvoja in trženja turizma za obdobje 2016-2025 navajajo kot osrednje točke kulturne dediščine kapelo na Malem gradu, Stari grad, grad Zaprice z muzejem, Hiša keramike – Zakaj pa ne majolka, Budnarjeva muzejska hiša, Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Sadnikarjev muzej, Galerija Miha Maleš, Muzej pritlikavega nosoroga v Motniku, Firštova miza, Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Frančiškanski samostan in knjižnica, Kapela Marije Snežne na Veliki planini in Cerkev sv. Ane v Tunjicah (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2016).