Agregati potrošnje

Po pridobitvi subvencij iz evropskih skladov bo prišlo tudi do preobrazbe nacionalnih subvencij: prièakujemo lahko postopno zniževanje subvencij za kmetijstvo in poveèevanje subvencij za regionalni razvoj in horizontalne namene, razen za namene reševanja in prestrukturiranja.

Okvir 2: Zunanjetrgovinski re`im ob vstopu v EU

Ob vstopu v EU bodo prenehali veljati vsi bilateralni prostotrgovinski sporazumi, ki jih je naša država sklenila s posameznimi trgovinskimi partnericami:

•

Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA);

•

Sporazumi o prosti trgovini med Slovenijo in Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Latvijo, Estonijo, Litvo, Izraelom, Turèijo;

•

Sporazum med Slovenijo in EFTO.

Uèinek prenehanja veljavnosti prostotrgovinskih sporazumov, ki jih je Slovenija sklenila z državami naslednicami nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina), na letno gospodarsko rast je ocenjen¹³ na približno -0.1 odstotne toèke. Z vstopom Slovenije v EU bo menjava med èlanicami te integracije prosta, do tretjih držav pa bomo prevzeli trgovinski režim EU. Uèinki sprejema skupne carinske tarife EU, sprostitve medsebojne trgovine z obèutljivimi proizvodi v EU, odprave mejnih kontrol in formalnosti ter s tem znižanja trgovinskih stroškov bodo na gospodarsko rast vplivali pozitivno, kar pomeni, da bo tudi neto uèinek zunanjetrgovinskih sprememb zaradi èlanstva v EU na gospodarsko rast pozitiven.

Velikega strateškega pomena za Slovenijo bo sodelovanje med EU in državami Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija in Èrna gora ter Makedonija), saj delež slovenskega izvoza v omenjene države predstavlja približno 18% celotnega blagovnega izvoza oz. veè kot polovico slovenskega izvoza izven trga EU (èetrtino samo na Hrvaško). Trgovina s Hrvaško in Makedonijo, ki je sedaj prosta, bo s èlanstvom v EU manj ugodna. EU ima s tema dvema državama sklenjena Stabilizacijsko pridružitvena sporazuma, kar pomeni, da bodo izvoz industrijskih izdelkov na Hrvaško ovirale carinske zašèite, ki pa bodo do leta 2007 za Hrvaško in do leta 2011 za Makedonijo postopoma odpravljene¹⁴. Na osnovi sporazuma med Slovenijo in BIH so se carinske stopnje za uvoz slovenskih izdelkov v BIH postopoma zniževale, s èlanstvom v EU pa bodo izvozniki na te trge sooèeni s polnimi carinami, ki so sicer pri industrijskih izdelkih na nizki ravni (od 5% do 15%). Glede na to, da Slovenija ni imela sklenjenega sporazuma o prosti trgovini s Srbijo in Èrno goro in, da ga nima niti EU, bodo pogoji za izvoz v ti dve državi ostali nespremenjeni. Uvoz Slovenije iz držav Zahodnega Balkana, ki predstavlja 5% celotnega blagovnega uvoza, pa bo v skladu z avtonomnimi ukrepi EU za države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenemu procesu, skoraj v celoti liberaliziran.

Z vstopom Slovenije v EU se pogoji za slovenske izvoznike na ruski trg ne bodo spremenili. Za uvoz bodo veljale carinske stopnje EU, kar pomeni, da se bo podražil predvsem uvoz mineralnih goriv in maziv (nafte in naftnih derivatov ter plina) in

13 Damjan, Jazbec, Majcen, Polanec, Masten: Ocena makro in mikroekonomskih uèinkov vstopa Slovenije v Evropsko unijo, GZS, maj 2003

14 Povpreèna carina za industrijske izdelke uvožene iz EU na Hrvaško znaša v letu 2004 3.4%, v Makedonijo pa 10.1%.

Vir podatkov: SURS, preraèuni UMAR.

Slika 3: Medletne stopnje rasti blagovnega izvoza Slovenije (EUR) po èetrtletjih, v %

-15 0 15 30 45 60 75 90

Q1 2002 Q2 2002 Q3 2002 Q4 2002 Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003

Medletne stopnje rasti, %

EU

Držav e na ozemlju nekdanje Jugoslav ije Držav e na ozemlju nekdanje Sov jetske zv eze CEFTA

ZDA

uvoz barvnih kovin¹⁵, kar skupaj predstavlja kar 80% uvoza iz Rusije. Trgovinski odnosi se bodo predvidoma izboljšali ob vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Slovenija je lani v Rusko federacijo izvozila 3.1% celotnega blagovnega izvoza, uvoz pa je predstavljal 2.5% celotnega blagovnega uvoza.

Glede trgovinskega režima pri izvozu v ZDA ne bo prišlo do sprememb, na uvozni strani pa bodo spremenjene nekatere carinske tarife v skladu z režimom EU (nižje bodo pri uvozu zdravil, vozil, plastiènih mas, višje pa pri nekaterih kemiènih surovinah). ZDA je za Slovenijo relativno pomembna trgovinska partnerica, saj je slovenski izvoz v blagovni menjavi z ZDA lani predstavljal 3.6%, uvoz pa 2.4%.

Okvir 2: Zunanjetrgovinski re`im ob vstopu v EU - nadaljevanje

so vse storitve brez potovanj in transportnih storitev; med njimi so zlasti upadle storitve posredovanja, konstrukcijskih in finanènih storitev, znižanje izvoza pa je bilo zabeleženo tudi pri zavarovalniških in raèunalniških storitvah. Takšna gibanja kažejo na nizko konkurenènost slovenskih storitev, ki temeljijo na znanju (gl. tudi EO 12/2003:17), kar je tudi razlog za poèasno rast izvoza vseh storitev. Njihov delež v skupnem izvozu se trendno zmanjšuje¹⁶ in je nizek tudi v primerjavi z nekaterimi tranzicijskimi državami.

Realna rast uvoza blaga in storitev se je ob okrepljeni rasti domaèe potrošnje v letu 2003 poveèala na 6.4% (v 2002 4.8%). V namenski strukturi uvoza se je najbolj

15 Uvoz aluminija bo obremenjen s 6-odstotno carinsko stopnjo, medtem ko je doslej veljala nièelna carinska stopnja.

16 V letu 1996 je delež izvoza storitev predstavljal 20.3% celotnega izvoza, medtem ko je bil v letu 2003 17.7-odstoten.

okrepil uvoz proizvodov za investicije, kot posledica veèje investicijske aktivnosti v predelovalni dejavnosti, ter še posebej uvoz industrijskih strojev. Dve enkratni transakciji veèjih vrednosti, uvoz civilnega letala in helikopterjev, pa sta k rasti blagovnega uvoza prispevali 0.3 odstotne toèke. S krepitvijo zasebne potrošnje se je na medletni ravni po èetrtletjih veèala rast uvoza proizvodov za široko porabo.

Ob šibkem izvoznem povpraševanju (gl. str. 50), ki je vplival tudi na skromen obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti (gl. str. 64), je bila rast uvoza proizvodov za vmesno porabo nizka. Uvoz storitev se je realno poveèal za 3.0%, v tem najbolj ostalih in transportnih storitev.

V letu 2004 prièakujemo ob izboljšanju gospodarskih razmer v mednarodnem okolju poveèanje rasti realnega obsega mednarodne menjave, ki bo v letu 2004 dosegel 6.2% (4.8% v 2003). Ker bo pospešitev veèja na izvozni strani, bo negativni prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti manjši (-1 odstotno toèko) kot lani (gl. tudi str.

42).

Ocenjujemo, da se bo v letu 2004 izvoz blaga in storitev realno poveèal za 5.5%

(izvoz blaga za 6%, izvoz storitev za 3.4%). Posledica èlanstva v EU bo pospešena trgovina med državami èlanicami in manjša z državami neèlanicami (gl. okvir 2).

Tako prièakujemo, da se bo v primerjavi z lanskim letom najbolj okrepil blagovni izvoz v države EU, izvoz v tiste države CEFTA, ki bodo postale èlanice EU, pa se bo ohranil na relativno visoki ravni preteklega leta. Nekoliko naj bi se še upoèasnila rast izvoza na trge držav bivše Sovjetske zveze in na trge držav nekdanje Jugoslavije.

Glede na visoko lansko raven naj bi se upoèasnila tudi rast izvoza v ZDA. Obseg izvoza v okviru notranjega trga EU bi tako predstavljal približno 70% celotnega slovenskega blagovnega izvoza. Pri izvozu storitev naj bi se realno najbolj poveèal izvoz transportnih storitev, ki je najbolj povezan z rastjo blagovnega izvoza.

Ob višji rasti domaèe zasebne potrošnje in investicij v osnovna sredstva se bo v letu 2004 okrepila tudi rast uvoza blaga in storitev. Realna rast uvoza se bo po oceni poveèala na 6.8% (uvoz blaga za 7.1%, uvoz storitev za 5%). V strukturi uvoza blaga po namenu naj bi se zaradi okrepljene rasti domaèe investicijske porabe in obsega predelovalnih dejavnosti nekoliko poveèal delež kapitalnih dobrin (proizvodov za vmesno porabo in proizvodov za investicij), na 77.3% (76.8% v 2003). Pri uvozu storitev predvidevamo nadaljnjo krepitev deleža ostalih storitev, po katerih narašèa povpraševanje, in transportnih storitev, ki rastejo v skladu z uvozom blaga.

V letu 2005 se bo razmik med izvozno in uvozno rastjo zmanjšal, vendar bo prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti še vedno negativen (-0.7 odstotne toèke, gl.

tudi str. 42). Rast izvoza se bo pod predpostavko nadaljevanja ugodnih gibanj v mednarodnem okolju še nekoliko okrepila, in sicer na 6% (blago za 6.2%, storitve za 5%). Regionalno se bodo ohranjali trendi iz leta 2004, kar predvsem pomeni okrepljeno rast menjave na notranjem trgu EU. Ob nekoliko nižji rasti domaèega povpraševanja se bo uvoz blaga poveèal realno za 6.6% (blago za 6.6%, storitve za 6.7%), kar bo nekoliko manj, kot ocenjujemo za letos.

2.2.2. Zasebna potrošnja

Po treh letih se je rast zasebne potrošnje v letu 2003 spet okrepila. Glede na leto prej se je realno poveèala za 2.9%, kar je veè kot smo ocenjevali v Jesenski napovedi 2003 (2.5%). Skladna s tem so bila tudi gibanja nekaterih s potrošnjo povezanih kratkoroènih kazalnikov: vrednost prodaje v trgovini na drobno se je v letu 2003 po zaèasnih podatkih okrepila realno za 3.2%, pri èemer je realna rast prodaje motornih vozil¹⁷ znašala kar 13.4%, število prvih registracij avtomobilov pa je po treh letih negativnih rasti spet poraslo¹⁸ (za 16.3%).

Dinamika gibanja po èetrtletjih kaže, da so gospodinjstva, v primerjavi z istim obdobjem leta 2002, najveè trošila v drugem in zadnjem èetrtletju. Èeprav je zadnje èetrtletje 2002 predstavljalo tudi visoko izhodišèe, se je potrošnja najbolj okrepila prav v zadnjem èetrtletju 2003. Tudi kratkoroèni kazalniki, kot so podatki o DDV, obraèunanem na konèno potrošnjo, kažejo na veèjo potrošnjo v zadnjem èetrtletju lanskega leta. Uvoz proizvodov za široko potrošnjo se je v zadnjem èetrtletju okrepil za 4.1% (letna realna rast je znašala 3.3%)¹⁹.

Ob zniževanju obrestnih mer se je prebivalstvo v letu 2003 ponovno zadolževalo, stopnja rasti varèevanja v bankah pa je upadla. Povpreèno meseèno stanje

17 Prihodek od prodaje motornih vozil, motornih koles, rezervnih delov in opreme.

18 Naj opozorimo, da podatek zajema tudi le nekajdnevne registracije vozil, ki gredo najverjetneje dalje v izvoz in ne v konèno potrošnjo.

19 Izraèunano iz podatkov v SIT.

: 1 2 a l e b a

T Razmerjemedkreditiinprejemkioziromavlogamiprebivalstva

e j b o d b O

o n č e s e m . r p v o P

li j o s o p e j n a t s

k n a b h i n v o l s o p

u v t s l a v i b e r p

. r p v o P

i n a r i t n e d i v e

i n č e s e m

i k m e j e r p

a v t s l a v i b e r p

o n č e s e m . r p v o P

g o l v e j n a t s

v . b e r p

h i n v o l s o p

h a k n a b

/ a li j o s o P

i k m e j e r P

i n t e l . r p v o P

/ li j o s o p t s a r i r p

i n t e l . r p v o P

t s a r i r p

v o k m e j e r p

g e s b o . r p v o P

v li j o s o p

. r p v o P / h a k n a b

v g o l v g e s b o

h a k n a b T

I S d r m v 2

9 9

1 16.0 38.4 110.9 0.42 n.p. 0.14

3 9 9

1 38.5 60.9 200.3 0.63 1.00 0.19

4 9 9

1 73.8 74.6 308.8 0.99 2.58 0.24

5 9 9

1 123.9 88.9 440.9 1.39 3.50 0.28

6 9 9

1 192.9 106.4 560.0 1.81 3.94 0.34

7 9 9

1 224.6 119.8 678.1 1.87 2.35 0.33

8 9 9

1 272.7 131.8 828.2 2.07 4.02 0.33

9 9 9

1 390.2 146.5 975.4 2.66 8.00 0.40

0 0 0

2 472.1 164.3 1172.1 2.87 4.60 0.40

1 0 0

2 516.8 181.6 1476.2 2.85 2.60 0.35

2 0 0

2 558.2 201.1 1857.8 2.78 2.12 0.30

3 0 0

2 603.1 217.4 2066.7 2.77 2.73 0.29

v o k t a d o p r i

V :BankaSlovenjie,preračuniUMAR.

Okvir 3: Razpolo`ljivi dohodek gospodinjstev

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v letu 2003 po naši oceni poveèal realno za 2.0%. Na njegovo rast so vplivala predvsem gibanja najveèjih agregatov v strukturi prejemkov gospodinjstev; zmerna rast mase plaè in socialnih prejemkov gospodinjstev. Bruto plaèa na zaposlenega je lani porasla realno za 1.8%, kar je skupaj z 0.2-odstotno rastjo števila oseb v delovnem razmerju poveèalo sredstva za zaposlene realno za 2.0%. Transferji gospodinjstvom za socialno varnost so bili lani po predhodnih podatkih Ministrstva za finance (MF) nominalno veèji za 8.3% (realno za 2.5%). V tem je bila masa pokojnin, kot drugega najpomembnejšega vira dohodka gospodinjstev, realno višja za 0.9%. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se po oceni poveèali realno za 2.7%, nadomestila za èas brezposelnosti pa so se realno zmanjšala za 1.1%. Zaradi spremembe Zakona o socialnem varstvu so bile lani precej višje denarne socialne pomoèi, ki krijejo minimalne življenjske stroške in niso veè vezane na zajamèeno plaèo; to je maso transferov za zagotavljanje socialne varnosti lani poveèalo realno za 14.0%. Zaradi zmernejšega varèevanja in nižjih obrestnih mer so lani poèasneje rasli prilivi gospodinjstev iz naslova obresti. Na strani odlivov se je stopnja realne rasti najveèje skupine, tj. prispevkov za socialno varnost, v primerjavi z letom 2002 nekoliko znižala (na 2.0%); plaèila dohodnine kot drugi najveèji vir pa so bila realno višja za 4.3% (1.6 odstotne toèke nad rastjo prejšnjih dveh let).

Letos prièakujemo okrepitev rasti razpoložljivega dohodka, ki naj bi znašala 3.4%.

V tem naj bi nekoliko hitreje rasla masa sredstev za zaposlene (realno za 2.7%), predvsem zaradi hitrejše rasti števila oseb v delovnem razmerju ter nekoliko višje rasti bruto plaèe na zaposlenega (realno za 2.0%). Masa socialnih prejemkov se bo (po podatkih Globalne bilance javnega financiranja) poveèala nominalno za 6.8%, kar ob upoštevanju napovedane inflacije realno znaša 3.4%. Masa pokojnin bo letos ob predvideni veèji rasti števila prejemnikov pokojnin (2.3%) nominalno porasla za 7.1% (realno za 3.7%).

V letu 2005 naj bi bila rast razpoložljivega dohodka 3.3-odstotna. Ob nekoliko hitrejši rasti bruto plaèe na zaposlenega (realno za 2.2%) naj bi se prihodnje leto nekoliko bolj poveèala masa sredstev za zaposlene (realno za 3.0%). Masa socialnih prejemkov se bo predvidoma poveèala realno za 1.7%. Zaradi uèinkov spremembe zakona o dohodnini predvidevamo, da bodo izdatki gospodinjstev za plaèilo dohodnine v letu 2005 nominalno nižji za 26 mrd SIT.

dolgoroènih posojil bank prebivalstvu je bilo tako v letu 2003 realno za 3.6%²⁰ veèje kot v letu poprej (v dveh predhodnih letih nièelna rast), realna rast povpreènega meseènega stanja varèevanja pa se je znižala na 5.3% (v letu 2002 17.1%, gl. tudi str. Varèevanje). Neto zadolženost prebivalstva pri bankah (razmerje med posojili in vlogami) se je tako v lanskem oktobru spet poveèala z 0.29 na 0.30 in ostala na tej ravni do konca leta. Na dogajanja na tem podroèju kaže tudi porast razmerja med povpreènim letnim prirastom posojil in prejemkov, na 2.7 (gl. tabelo 21). Vendar

20 V zadnjem èetrtletju je medletna stopnja rasti povpreènega stanja dolgoroènih posojil znašala 6.0%, kar spet nakazuje na veèje trošenje v zadnjem èetrtletju leta 2003.

Okvir 4: Struktura izdatkov gospodinjstev za kon~no potro{njo Izdatke gospodinjstev za konèno potrošnjo na domaèem trgu lahko razdelimo na posamezne skupine potrošnih dobrin in storitev po trajnosti in namenu. Glavnino potrošnje tako predstavljata skupini netrajnih proizvodov in storitev (vsaka približno 40%), deleža trajnih in poltrajnih proizvodov pa dosegata vsak približno 10%. V opazovanem obdobju 1995–2002 se je najbolj okrepil delež storitve (za 3.4 odstotne toèke), znižal pa se je delež trajnih dobrin (od 13.5% v letu 1995 na 10.2% v letu 2002).

Pri strukturi izdatkov po namenu je bilo tako v Sloveniji kot v zahodnoevropskih državah²¹ v obdobju 1991–2002 zaznati tendenco zniževanja deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijaèe ter obleko in obutev. Zvišuje se delež za zdravstvo, komunikacije ter raznovrstne proizvode in storitve. Nasprotno kot v zahodnoevrop-skih državah pa so se v Sloveniji deleži izdatkov za stanarino, vodo in energijo zniževali; za alkoholne pijaèe in tobak ter za pohištvo, gospodinjsko opremo in vzdrževanje pa zviševali. V potrošnji gospodinjstev Slovenije sta se znižala tudi deleža izdatkov za promet in izobraževanje (slednji le do leta 1995, naprej pa je konstanten).

V primerjavi z državami EU gospodinjstva v Sloveniji porabijo veèji delež izdatkov za hrano (za 4.3 odstotne toèke), za alkoholne pijaèe in tobak ter za promet (gl.

21 Ker za leto 1991 ne razpolagamo s podatki za države današnje EU-15, je za leti 1991 in 2002 izraèun narejen iz podatkov v EUR oz. ECU za t. i. zahodnoevropske države. V izraèun so zajete: Danska, Nemèija, Grèija, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Avstrija, Finska, Velika Britanija, Islandija, Švica. Vir podatkov: Eurostat-NewCronos, preraèuni UMAR.

: 2 2 a l e b a

T Strukturaizdatkovgospodinjstevzakončnopotrošnjona u

g r t m e č a m o d

1 0 0 2 ¹ 5

1 -U

E Pristopnice² Slovenjia 1

0 Hranainbrezalkoholnepjiače 12.8 22.9 17.1 2

0 Alkoholnepjiačeintobak 3.6 7.0 4.9 3

0 Oblekainobutev 6.5 4.9 6.4

4

0 Stanairna,voda,energjia 21.0 22.0 20.3 5

0 Pohištvo,gospoarskaoprema invzdrževanje 6.9 5.0 6.2 6

0 Zdravstvo 3.2 3.4 3.2

7

0 Promet 13.8 12.5 15.6

8

0 Komunikacjie 2.7 2.6 2.3

9

0 Rekreacjiainkutlura 9.7 7.1 9.5 0

1 Izobraževanje 0.9 1.2 0.9

1

1 Hoteilinrestavracjie 9.1 4.7 6.5 2

1 Raznovrstniproizvodiinstortive 9.9 6.9 7.0

v o k t a d o p r i

V :Eurostat-NewCronos,preračuniUMAR. i

b m o p

O :¹IzračunizpodatkovvmioPPS(PurchaserPowerStandard).²PirstopnicekEUbrezSlovenjie

tabelo 22). Manjši delež izdatkov slovenska gospodinjstva namenjajo za pohištvo, gospodinjsko opremo in vzdrževanje, komunikacije, hotele in restavracije ter raznovrstne proizvode in storitve. Delež izdatkov, ki ga namenjajo gospodinjstva za zdravstvo in izobraževanje, pa tudi delež za obleko in obutev, rekreacijo in kulturo ter za stanarino, vodo in energijo, je v Sloveniji na podobni ravni kot v državah EU²².

V primerjavi z ostalimi pristopnicami je Slovenija po veèini deležev bolj podobna strukturi 15-ih sedanjih èlanic EU. Delež hrane v strukturi potrošnje je v ostalih pristopnicah še vedno na zelo visoki ravni (kar 10.1 odstotne toèke nad deležem EU-15 in 5.8 nad Slovenijo). Izstopata tudi visok delež porabljen za alkoholne pijaèe in tobak (3.4 odstotne toèke nad deležem v EU-15 oz. skoraj dvakratni delež evropskega) ter nizek (skoraj za polovico manjši) delež namenjen skupini restavracije in hoteli ter drugi proizvodi in storitve. Nekoliko veèji delež kot EU-15 pristopnice namenjajo izobraževanju, zdravju ter skupini stanarina, voda in energija, še vedno pa so nižji deleži, namenjeni za obleko in obutev, pohištvo, gospodinjsko opremo in vzdrževanje, rekreacijo in kulturo ter za transport. Le pri deležu izdatkov za komunikacije se pristopnice zelo približajo EU-15 in tej skupini namenjajo tudi veèji delež kot Slovenija.

pa je obremenjenost prebivalstva s posojili (razmerje med povpreènim stanjem banènih posojil prebivalstvu in njihovimi povpreènimi evidentiranimi meseènimi prejemki) ostala na ravni iz predhodnih dveh let (gl. tabelo 21).

Poveèanje zadolževanja prebivalstva ter poveèanje prodaje in prvih registracij avtomobilov kažejo, da se je lani najverjetneje zaèel nov cikel nakupov trajnih dobrin²³, ki smo ga napovedovali že v Jesenskem poroèilu 2002.

V letu 2004 prièakujemo nadaljevanje rahle krepitve rasti zasebne potrošnje, ki naj bi se realno poveèala za 3.5%. Napoved temelji na višji rasti razpoložljivega dohodka, ki se bo po naši oceni realno poveèal za 3.4% (gl. Okvir 3). Dodatno bodo pozitivno vplivala izboljšana prièakovanja potrošnikov zaradi vstopa Slovenije v EU ter prièakovani uèinki sprostitve sredstev iz Nacionalne stanovanjske varèevalne sheme (NSVS). Ta naj bi se delno prelila v potrošnjo, bodisi neposredno bodisi preko nakupa stanovanjskih trajnih in poltrajnih dobrin. Kratkoroèni kazalniki, s katerimi razpolagamo, kažejo na zmeren optimizem. Napoved upošteva tudi, da delež

razpoložljivega dohodka, ki se namenja za potrošnjo doloèajo dolgoroène perspektive, zato se le-ta zelo poèasi spreminja²⁴. Glede na to, da je že osnova iz predhodnega leta višja od jeseni prièakovane (za 0.4 odstotne toèke), jesenske napovedi rasti zasebne potrošnje za letošnje leto ne zvišujemo.

22 Zadnji trije so sicer nekoliko nižji, vendar zelo blizu deležu držav EU.

23 Zadnjega smo beležili leta 1999 ob uvedbi DDV.

24 Empirièna študija spremenljivk, ki vplivajo na nagib k privatnemu varèevanju/potrošnji, ki so jo lani opravili v DIW Berlin. “Private Savings in Eastern European EU-Accession Countries: Evidence From a Dynamic Panel Data Model” je pokazala, da vpliv spremenljivke realnih obrestnih mer, podobno kot v državah èlanicah, ni znaèilen.

V letu 2005 prièakujemo nadaljevanje razmeroma visoke rasti zasebne potrošnje.

V skladu z ocenjeno rastjo razpoložljivega dohodka (3.3%, gl. okvir 3) se bo zasebna potrošnja poveèala za 3.4%. Napoved upošteva tudi vpliv sprostitve sredstev iz druge NSVS in davèno reformo, ki bo znižala efektivno davèno stopnjo obdavèitve zavezancev za dohodnino, najbolj zavezancem v spodnjih davènih razredih.

2.2.3. Bruto investicije v osnovna sredstva

Po skromni rasti v letu 2002 (2.6%) se je realna rast bruto investicij v osnovna sredstva lani okrepila (na 5.4%). K temu je prispevala pospešena gradnja avtocestnega križa, ki se je zaèela že v drugi polovici leta 2002 in se nadaljevala v prvem polletju 2003 (po podatkih o vrednosti opravljenih del se je v prvem polletju lani gradnja inženirskih objektov na medletni ravni realno okrepila za 33.6%, gl.

tudi str. 64). Dodatno sta k višji rasti investicij prispevala dva veèja nakupa transportne opreme v prvem polletju (po naši oceni je bil prispevek teh dveh transakcij k rasti bruto investicij v osnovna sredstva 0.8 odstotne toèke na letni ravni). V drugi polovici leta so se naložbe v avtoceste ohranile na visoki ravni, hkrati pa na podlagi podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih ocenjujemo, da se je po veè kot treh letih krèenja okrepila gradnja stanovanj. Ta je najverjetneje povezana s prièakovanji o veèjem povpraševanju po stanovanjih ob izteku prve Nacionalne stanovanjske varèevalne sheme²⁵. V drugi polovici leta so se okrepile tudi naložbe zasebnega sektorja, tako v transportno opremo kot v drugo opremo in stroje²⁶, po naših ocenah predvsem v predelovalnih dejavnostih. Po podatkih AJPES-a o plaèilih za investicije so predelovalne dejavnosti lani plaèale nominalno 34.7% veè za investicije kot leto pred tem, po podatkih DURS-a iz obrazcev DDV pa so poveèale nakupe osnovnih sredstev za 20.9%. Podatka se precej razlikujeta, vendar oba znatno presegata primerljiva podatka za vsa podroèja dejavnosti skupaj (za 18.3 odstotne toèke pri plaèilih za investicije oziroma za 9.0 odstotne toèke pri nakupih osnovnih sredstev na podlagi DDV obrazca). Na osnovi teh virov podatkov je bila lani dosežena hitrejša rast investicij še v gradbeništvu in javnih storitvah, podpovpreèna pa v oskrbi z elektriko, plinom in vodo in v prometu, skladišèenju in zvezah ter v trgovini.

V letu 2004 prièakujemo nadaljnjo krepitev investicijske aktivnosti. Na osnovi podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih se bodo na podroèju investicij v nova stanovanja ugodna gibanja iz konca lanskega leta nadaljevala oziroma še pospešila.

Po zaèasnih podatkih sta se namreè lani število predvidenih stanovanj z izdanimi dovoljenji in predvidena površina v teh stanovanjih po treh letih zniževanja poveèala za 15.6% oziroma za 14.4% (gl. sliko 4). Veèjo aktivnost prièakujemo predvsem pri gradnji stanovanj v dvo- in veèstanovanjskih stavbah (predvideno število stanovanj v teh stavbah se je leta 2002 poveèalo za 6.2%, lani za 24.6%, površina pa za 12.2%

oz. 17.5%). Veèjo aktivnost povezujemo tudi s prièakovanim poveèanjem

25 Po anketah Stanovanjskega sklada naj bi velika veèina varèevalcev po konèanem varèevanju izkoristila pravico do najema stanovanjskega posojila. Vendar bo veè kot tretjina varèevalcev skupaj z najetim posojilom razpolagala le z manj kot 3 milijoni SIT, nadaljnja tretjina varèevalcev pa z nekaj manj kot 6 milijoni SIT.

26 Uvoz strojev za obdelavo kovin je bil tako v drugi polovici leta za 44.7% višji kot v primerljivem obdobju leta 2002, strojev za posamezne vrste industrij za 35.7%, neelektriènih strojev pa za 36.4% (merjeno v evrih). Število prviè registriranih tovornih vozil pravnih oseb je bilo v zadnjem èetrtletju za 29.7% višje kot v zadnjem èetrtletju 2002.

Okvir 5: Nacionalna stanovanjska var~evalna shema

Vlada Republike Slovenije je v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije leta 1999 uvedla nacionalno stanovanjsko varèevalno shemo z namenom vzpodbujanja dolgoroènega varèevanja in reševanja stanovanjske problematike.

Stanovanjski sklad je varèevalne sheme razpisal tudi v naslednjih letih, leta 2003 je bila razpisana že peta. Varèevalci, ki v okviru NSVS izbirajo med 5- in 10-letnim varèevanjem²⁷, meseèno vplaèujejo 1 lot (trenutno 13,700 SIT; znesek se revalorizira) oz. njegov mnogokratnik. Realna letna obrestna mera je 1.65% oz.

3% pri desetletnem varèevanju, država pa konec vsakega leta doda premijo v višini enega (petletno varèevanje) oziroma 1.25 meseènega obroka (desetletno).

Po izteku varèevalnega obdobja varèevalci prosto razpolagajo s privarèevanimi sredstvi. Èe se odloèijo za najem ugodnega dolgoroènega stanovanjskega posojila, ki ga lahko porabijo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, gradnjo, nadomestno gradnjo, nadzidavo ali dozidavo individualne stanovanjske hiše, imajo leto dni èasa, da to pravico izkoristijo. Varèevalci so upravièeni do posojila v višini do 2.2-kratnika privarèevanih sredstev, vendar je to odvisno tudi od njihove kreditne sposobnosti, doba odplaèevanja posojila pa je še enkrat daljša od dobe varèevanja.

Za desetletno posojilo znaša realna obrestna mera 2.45%, za dvajsetletno pa 3.80%.

V okviru vseh shem skupaj, ne glede na dolžino varèevalne dobe, je bilo konec februarja privarèevano 68.3 mrd SIT, samo v okviru prve sheme na 5 let, ki se izteèe sredi letošnjega leta, pa 31 mrd SIT. Tako bodo letos sprošèena privarèevana sredstva v višini nekaj veè kot 40 mrd SIT, na osnovi katerih bo možno najeti stanovanjska posojila. Po anketah Stanovanjskega sklada naj bi se veèina varèevalcev (približno 80%) odloèila za najem posojila, banke pa prièakujejo precej manjši odziv (tudi zaradi nizkih obrestnih mer za stanovanjska posojila izven NSVS). Ne glede na ta prièakovanja pa ocenjujemo, da se bo letos stanovanjska gradnja okrepila (gl. str. investicije). Naša napoved investicij v nova stanovanja temelji na podatkih o izdanih gradbenih dovoljenjih, po katerih sta se število stanovanj in njihova površina, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, lani poveèala za 15.6% oziroma za 14.4%.

27 Velika veèina se je odloèila za petletno varèevanje.

28 Po razpoložljivih podatkih je bil uvoz investicijskih izdelkov januarja letos za 12.8% višji kot januarja lani (nominalno v SIT).

povpraševanja po stanovanjih ob izteku prve petletke Nacionalne stanovanjske varèevalne sheme sredi leta in predvsem z vkljuèitvijo Stanovanjskega sklada RS kot investitorja. Ugodno bo na naložbe vplivalo naèrtovano poveèanje javnofinanènih virov za investiranje (v letu 2003 so ti viri predstavljali 17.9% vrednosti vseh bruto investicij v osnovna sredstva). Poleg tega se bo na podlagi predloga letnega naèrta razvoja in obnavljanja avtocest Družbe za avtoceste Republike Slovenije nadaljevala pospešena gradnja avtocestnega križa. V skladu s prièakovano krepitvijo proizvodne aktivnosti naj bi se nadaljevala tudi ugodna gibanja investicij predelovalnih dejavnosti iz leta 2003²⁸. Ocenjujemo, da na naložbe v tem sektorju ugodno vplivajo relativno

nizke obrestne mere in aktivnost v mednarodnem okolju. Tako napovedujemo, da se bo letos realna rast bruto investicij v osnovna sredstva še nekoliko okrepila in dosegla 7.6%.

V letu 2005 se bo nadaljevala okrepljena investicijska aktivnost, spodbujena predvsem z naložbami zasebnega sektorja. V skladu z ugodnimi razmerami v mednarodnem okolju in izvoznim povpraševanjem se bo v predelovalni industriji okrepila rast investicij v osnovna sredstva. Prav tako naj bi se nadaljevala intenzivnejša gradnja stanovanj, povezana tudi z nizki obrestnimi merami. Na drugi strani naj bi se javnofinanèni izdatki za investicije ohranili na realno približno enaki ravni kot letos, podobno tudi sredstva za gradnjo avtocest. Rast bruto investicij v osnovna sredstva naj bi bila v letu 2005 tako 7.0-odstotna.

2.2.4. Državna potrošnja

V letu 2003 se je državna potrošnja v primerjavi s preteklim letom realno poveèala za 1.9%. V tem okviru je hitreje rasla individualna potrošnja države za netržne storitve države na podroèju izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture,

športa in za tržne proizvode in storitve, kot so zdravila, ortopedski pripomoèki, koncesijske pravice zasebnemu sektorju, storitve zdravilišè (gl. tabelo 23), kolektivna potrošnja države za upravne, administrativne, obrambne, ekonomske, razvojno-raziskovalne in druge skupne netržne storitve države pa se je ohranila na približno enaki ravni kot leta 2002.

K rasti državne potrošnje je v letu 2003 najveè prispevala rast vkalkuliranih plaè, predvsem zaradi znatne rasti števila zaposlenih v sektorju država (2.2%), manj pa zaradi rasti plaè na zaposlenega, ki je bila v letu 2003 zelo skromna (0.7%). Hitrejša kot v sektorju država skupaj je bila rast števila zaposlenih v javni upravi in obrambi (3.9%) in v zdravstveni dejavnosti (skupaj s socialnim varstvom 3.1%).

Slika 4: Predvideno število stanovanj in njihova površina

Vir: SURS.

500,000 550,000 600,000 650,000 700,000 750,000 800,000

1998 1999 2000 2001 2002 2003

površina (v m2)

4,500 4,750 5,000 5,250 5,500 5,750 6,000 6,250 6,500

število stanovanj

skupna predv idena pov ršina

štev ilo stanov anj

Vmesna poraba se je v letu 2003 ohranila na enaki realni ravni kot leta 2002. V okviru vmesne porabe se je zlasti poveèala vmesna poraba v zdravstvu, kjer so se, kljub ukrepom racionalizacije, poveèali izdatki za blago in storitve, realno za 5.2%;

za zdravila in ortopedske pripomoèke pa je bilo porabljenih realno celo za 6.3% veè sredstev kot leto prej. Realno zmanjšali pa so se izdatki za blago in storitve v državnih in obèinskih organih, in sicer realno za 4.8 %, ter v javnih zavodih in drugih izvajalskih organizacijah, realno za 0.5%.

V letu 2003 se je iz odhodkov državnega proraèuna oblikovalo dobrih 59% državne potrošnje, iz odhodkov zdravstvene blagajne približno 28% državne potrošnje, preostalih 12% pa iz odhodkov obèinskih proraèunov. Tako se je za državno potrošnjo v lanskem letu namenilo skoraj 48% celotnih odhodkov državnega proraèuna, dobrih 88% odhodkov zdravstvene blagajne in skoraj polovica odhodkov obèinskih proraèunov.

Državna potrošnja je v letu 2003 rasla nekoliko poèasneje kot BDP, kar je njen delež v BDP le rahlo zmanjšalo, na 20.3%. V tem se je delež individualne državne potrošnje poveèal od 11.8% v letu 2002 na 12.0%, delež kolektivne državne potrošnje pa se je znižal od 8.5% na 8.3% BDP. Prispevek državne potrošnje k rasti BDP je znašal 0.4 odstotne toèke.

Državna potrošnja se bo v letu 2004 realno poveèala za 3%, kar pomeni, da bo njena rast zaostajala za napovedano gospodarsko rastjo. Delež državne potrošnje v BDP se bo tako zmanjšal na 20.2%. Napoved temelji na decembra sprejetih spremembah državnega proraèuna za leto 2004 ter predvidenih odhodkih obveznega zdravstvenega zavarovanja in obèinskih proraèunov.

Rast individualne državne potrošnje bo v letu 2004 le malo višja kot rast kolektivne potrošnje (gl. tabelo 23). Rast individualne potrošnje bo višja predvsem zaradi napo-vedane stopnje rasti zaposlovanja v dejavnosti zdravstva (3.2%) in v dejavnosti izobraževanja (1.3%), kot tudi zaradi prièakovanih pritiskov na poveèano vmesno porabo, zlasti v dejavnosti zdravstva (materialni stroški v storitvah, zdravila, ortoped-ski pripomoèki). Na rast kolektivne potrošnje države bo v veliki meri vplivalo vklju-èevanje Slovenije v mednarodne organizacije. Tako profesonalizacija vojske kot tudi vzpostavitev schengenske meje bo namreè, kljub racionalizaciji zaposlovanja in kadrovskim naèrtom, ki sicer ne predvidevajo poveèevanja števila zaposlenih v državnih organih, ampak celo njihovo rahlo zniževanje, zahtevala nove zaposlitve.

Poveèala se bo tudi rast izdatkov za posebne materiale in storitve za vojsko, predvsem za potrebe profesionalizacije vojske in potrebe vojske po vstopu Slovenije v NATO.

Zaradi vstopa v EU pa je prièakovano tudi povišanje materialnih izdatkov v državnih organih.

V letu 2005 se bo realna rast državne potrošnje nekoliko upoèasnila in bo znašala 2.6%. Tako bo še bolj kot leto prej zaostajala za gospodarsko rastjo (za 1.1 odstotne toèke), kar bo znižalo njen delež v BDP na 19.9%. Napoved temelji na predvidenih odhodkih sprejetega državnega proraèuna za leto 2005, projekcijah obveznega zdravstvenega zavarovanja in proraèunski porabi obèin. Po ocenah bo individualna potrošnja države rasla nekoliko hitreje (2.7%) kot kolektivna potrošnja države (2.4%).

Zaostajanje rasti državne potrošnje za rastjo BDP je posledica spremenjene strukture

In document Kazalo tabel (Strani 49-61)