Negotovosti in tveganja pri uresni~evanju pomladanske napovedi

II. Negotovosti in tveganja pri uresni~evanju

Obe metodi sta pokazali, da bi se poslabšanje konkurenènosti zaradi delne strukturne neprilagojenosti omenjenih panog z nižjo stroškovno uèinkovitostjo odrazilo v manjšem izvozu in ob veèji uvozni konkurenci na domaèem trgu rezultiralo v nižjem obsegu proizvodnje teh panog in poslediènem poveèanju števila brezposelnih. V scenarijskih izraèunih s pomoèjo bilanène metode in input-output modela smo kot izhodišèe predpostavili za 4.4 odstotne toèke nižjo rast izvoza delovno intenzivnih panog glede na osnovni scenarij, kjer smo tudi sicer že predvideli precej nižjo rast izvoza delovno intenzivnih glede na ostale panoge predelovalnih dejavnosti.

Neposredni uèinek bi bila upoèasnitev rasti skupnega izvoza za približno 1.5 odstotne toèke glede na osnovni scenarij. Sekundarni uèinki pa bi se na narodnogospodarski ravni kazali na dveh podroèjih. Na eni strani bi nižja rast izvoza vplivala na upoèasnitev rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti in posledièno nižjo rast uvoza proizvodov za vmesno porabo (preraèunano s pomoèjo na leto 2003 ažuriranega input-output modela). Na drugi strani bi se negativni vpliv poslabšanih gospodarskih razmer odražal na manjši investicijski aktivnosti in nižji rasti zasebne potrošnje ter posledièno nižjem uvozu. Skupni rezultat veh navedenih vplivov pomeni za približno 0.8 odstotne toèke nižjo gospodarsko rast glede na osnovni scenarij in poveèanje povpreènega števila brezposelnih v letu 2004 za približno šest tisoè. Analiza uèinkov potencialnega eksogenega znižanja agregatnega povpraševanja v višini 0.8%

bruto domaèega proizvoda s pomoèjo VAR modela, kar ustreza omenjenemu znižanju skupnega izvoza za eno in pol odstotno toèko, kaže istosmerne in še nekoliko manj izrazite uèinke znižane konkurenènosti na gospodarsko aktivnost in zaposlenost⁶⁹.

Za razumevanje scenarija je treba pojasniti, da simulirano zmanjšanje konkurenènosti in posledièno rasti proizvodnje in zaposlenosti izhaja iz delne strukturne neprilagojenosti gospodarstva in ne iz ukrepov za zniževanje inflacije ali prièakovane ustavitve depreciacije deviznega teèaja proti koncu letošnjega leta. Ukrepi za zniževanje inflacije so namreè v veliki meri zastavljeni tako, da znižujejo stroške gospodarstva oziroma poveèujejo njegovo prilagodljivost (nižje nominalne obrestne mere, nižja rast plaè oziroma njihova postopna deindeksacija, manjši pritiski s strani reguliranih cen in davènih obremenitev) in s tem ustvarjajo pogoje za hitrejšo gospodarsko rast. Empiriène raziskave pa tudi kažejo, da stopnja nominalne depreciacije teèaja v Sloveniji ni imela pomembnejšega vpliva na rast izvoza, saj se je izboljšanje dohodkovnega položaja izvoznikov v veliki meri prelilo v povišane stroške zaradi višjih cen uvoženega blaga in posledièno višje zahtevane rasti plaè.

Odstopanje od ciljev na podroèju inflacije oziroma tempa vstopanja v ERMII zato ne bi bil ustrezen odgovor ekonomske politike na morebitno realizacijo tega scenarija.

Smiselni ukrepi so tisti, ki pospešujejo prestrukturiranje gospodarstva v smeri veèje konkurenènosti, to pa so zlasti spodbujanje tehnološkega razvoja, inovativnosti in podjetništva, spodbujanje neposrednih tujih investicij in poveèevanje kakovosti in zaposljivosti èloveških virov. Med ukrepi s kratkoroènejšim uèinkom pa so najpomembnejši instrumenti aktivne politike zaposlovanja, predvsem pa restriktivna dohodkovna politika in davèno razbremenjevanje dela. Takšni ukrepi so bili tudi

69 Ob predpostavki, da rigidnosti na trgu dela onemogoèajo prilagajanje zaposlenosti in plaè v èetrtletju, v katerem pride do znižanja izvoza, takšno znižanje agregatnega povpraševanja na dolgi rok zniža bruto domaèi proizvod za 0.4% (95% interval zaupanja je 0.25 – 0.68), realnih plaè za 0.17% (-0.08 – 0.42) in zaposlenosti za 0.14%

(0.09 – 0.32). Vse spremenljivke dolgoroèno raven praktièno dosežejo v obdobju enega leta.

predvideni s Programom za uèinkovit vstop v EU in upoštevani pri pripravi državnega proraèuna za letošnje in prihodnje leto.

b) Scenarij hitrej{e rasti doma~e potro{nje

V scenariju hitrejše rasti domaèe potrošnje smo predpostavili, da bi upadanje nominalnih obrestnih mer ob vstopu v ERMII lahko še dodatno pospešilo rast domaèe potrošnje. Že v osnovnem scenariju smo predpostavili krepitev rasti domaèe (zasebne in investicijske) potrošnje kot posledico vrste dejavnikov: zaèetka novega cikla potrošnje po nekajletni razmeroma umirjeni rasti, zniževanja obrestnih mer in veèje kreditne sposobnosti prebivalstva, sprostitve sredstev prve nacionalne varèevalne sheme, nadaljevanja avtocestnega programa in splošnega izboljšanja gospodarske klime. Na podlagi tujih analiz o povezanosti domaèega trošenja in obrestnih mer⁷⁰ in študije DIW⁷¹ o dejavnikih, ki vplivajo na dolgoroènejše spremembe nagnjenosti k varèevanju smo ocenili, da je verjetnost veèje odzivnosti domaèe potrošnje na spremembe obrestnih mer relativno majhna. V omenjeni študiji je izraèun na osnovi letnih podatkov 10 držav pristopnic (med njimi tudi Slovenije) in držav èlanic EU v obdobju 1990–2000 namreè pokazal, da ima na velikost varèevanja v tekoèem letu v državah pristopnicah (podobno kot v državah èlanicah EU) pozitiven in visoko znaèilen vpliv velikost varèevanja v preteklih obdobjih, da pa vpliv realnih obrestnih mer na privatno varèevanje statistièno ni znaèilen. Stabilnost gibanja varèevanja v èasu se pogosteje pojasnjuje s stabilnostjo potrošniških navad, ki se spreminjajo z dolgoroènejšimi spremembami v ravni dohodka na prebivalca. Tudi korelacija med gibanjem obrestnih mer in rastjo kreditov v Sloveniji kaže, da so statistièni koeficienti znaèilni le pri kratkoroènih kreditih, ki pa predstavljajo majhen delež vseh kreditov prebivalstva (6.7%)⁷². Kljub temu smo preuèili možne posledice veèje odzivnosti domaèe potrošnje na znižanje obrestnih mer, ki bi se izraziteje odrazila v rasti investicij v opremo in stroje in manj izrazito v rasti zasebne potrošnje, kjer je dodatno povpraševanje po banènih kreditih omejeno tudi z restriktivno plaèno politiko in visokimi neobrestnimi stroški najemanja kreditov.

Veèja odzivnost domaèe potrošnje, ki jo še ocenjujemo za možno, vendar manj verjetno od predpostavk osnovnega scenarija, bi lahko pomenila višjo realno rast investicij v osnovna sredstva za najveè 4 odstotne toèke, zasebne potrošnje pa za najveè 1.5 odstotne toèke. Z upoštevanjem ustrezno hitrejše rasti uvoza bi hitrejša rast domaèega povpraševanja pospešila gospodarsko rast v letu 2004 za približno pol odstotne toèke, primanjkljaj na tekoèem raèunu pa bi se poveèal za približno 1.2% BDP. Hkrati bi se zaradi veèjega domaèega trošenja nekoliko upoèasnilo zniževanje inflacije v letih 2004 in 2005, in sicer za 0.2 odstotne toèke v vsakem

70 Campbell J. Y., Mankiw N. G: Consumption, Income and Interest rates. NBER Working Paper No. 2924 in Nakagawa S., Oshima K.: Does a Decrease in the Real Interest Rate Actually Stimulate Personal Consumption.

Bank of Japan Working Paper Series 00-2.

71 Private Savings in Eastern European EU-Accesssion Countries: Evidence From a Dynamic Panel Data Model by Mechthild Schrooten and Sabine Stephan, DIW Berlin German Institute for Economic Research, 2003.

72 Njihov majhen pomen za razlago gibanja potrošnje prebivalstva kaže tudi primer iz leta 1999, ko se je zaradi uvedbe DDV-ja obseg tolarskih kreditov prebivalstva realno poveèal kar za 33.4%, neto tokovi kratkoroènih kreditov pa so predstavljali le 4.1% vseh neto tokov tolarskih kreditov prebivalstva.

letu glede na osnovni scenarij. Ocenjujemo, da bi bila takšna odstopanja od osnovne napovedi obvladljiva z ukrepi fiskalne in dohodkovne politike, predvidenimi v Programu za vstop v ERMII in prevzem evra, zato bi bili njegovi cilji ob ustreznem ukrepanju ekonomske politike še vedno dosegljivi.

III.

Srednjeročne projekcije

do leta 2009