H2: Počutje se pri učencih eksperimentalne skupine po rednem izvajanju jutranjih razteznih vaj izboljša.
Drugo hipotezo SPREJMEMO LE DELOMA, saj so se pokazale statistično pomembne razlike med učenci ekseprimentalne skupine le pri spremenljivkah 'strah me je', 'zaskrbljen/-a sem' in 'živčen sem'. Pri vseh treh spremenljivkah se je stanje prvega tedna izboljšalo v primerjavi z zadnjim tednom. Pri vseh ostalih spremenljivkah ni bilo statistično pomembnih razlik.
Pojav lahko razlagamo podobno kot podatke, ki smo jih dobili za vse učence torej, da se je počutje pri učencih eksperimentalne skupine izboljšalo tekom izvajanja raziskave le na podlagi dejstva, da so se navadili na nov potek dneva, ki jih je prinesla udeležba v raziskavi.
Nezamarljivo je tudi dejstvo, da sem raztezne vaje opravljala sama in ne razredni učitelj, na katerega so učenci že vajeni. S tem, ko v razred vstopi nova oseba se spremeni tudi energija,
81 razredna klima in počutje. Rezultati bi lahko bili drugačni, če bi raztezne vaje opravljale izključno učiteljice petih razredov oz. njihove razredničarke.
Glede na to, da se pri spremenljivkah 'boli me glava', 'boli me tilnik', 'boli me hrbet', 'bolijo me roke', 'bolijo me noge', 'boli me želodec' ne pojavljajo statistično pomembne razlike, lahko sklepamo, da na spremembe v počutju ni vplivalo sodelovanje pri razteznih vajah.
Raziskave potrjujejo (Škof, 2010), da se med telesno dejavnostjo sproščajo endorfini-snovi, ki povzročajo doživljanje ugodja in dobrega počutja, poleg tega pa občutek zadovoljstva ob dosegi zastavljenega cilja in zadoščenje ob vloženi energiji, ki smo jo za dejavnost porabili, pripomore k preprečevanju depresivnosti in tesnobe. Da bi dosegli vidno razliko med skupinama v prej naštetih spremenljivkah, bi morali raziskavo opravljati vsaj eno leto in imeti večji vzorec, s tem pa bi dokazali, da telesna vadba spodbuja pozitivno predstavo o sebi in otroka osvobaja zaprtosti vase.
H3: Pojavljajo se razlike v počutju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine.
Tudi tretjo hipotezo le DELNO SPREJMEMO, saj obstajajo statistično pomembne razlike med kontrolno in eksperimentalno skupino le v nekaterih spremenljivkah.
Ugotovili smo, da obstajajo povezave v počutju med obema skupinama samo pri spremenljivkah 'slabe volje sem', 'utrujen/-a sem', 'težko sedim' in 'želim biti sam/-a'. Rezultati kažejo na to, da je sama organizacija raziskave vplivala na počutje učencev, saj so bili vsi učenci hkrati prisotni v razredu, kar je vplivalo na občutek prikrajšanosti pri učencih eksperimentalne skupine. Ugotovitev je pomembna za organizacijo aktivnosti v in izven razreda, saj moramo paziti, da vsem učencem enakomerno in pravično razdelimo delo.
Podatki potrjujejo, da si učenci želijo dela in aktivnosti, ter si ne želijo biti pri miru in ne-sodelovati pri gibalnih aktivnostih.
H4: Čas med prvim opozorilom učitelja za začetek pouka in dejanskim začetkom pouka se zmanjša po jutranjem raztezanju.
Četrto hipotezo ne moremo NITI POTRDITI NITI OVREČI. Za razumevanje, zakaj je do tega prišlo moramo opisati okoliščine, v katerih je raziskava potekala.
82
V prvem tednu raziskave na osnovnih šolah smo po opravljenih razteznih vajah bili dogovorjeni z razredno učiteljico, da takoj po koncu vaj izreče poved, s katero napove začetek pouka. To je bil tudi znak, da sem lahko pričela z merjenjem časa med napovedjo za začetek pouka ter učenčevo dejansko pripravljenostjo na pouk. Zgodilo se je to, da nikakor nisem mogla določiti, kdaj so postali učenci zares zbrani in poslušni za novo snov. Opazovala sem njihovo vedenje, da bi lahko kar natančneje določila konec merjenja, vendar mi to ni uspelo.
Vsak dan sem sama subjektivno, po moji presoji, končala z merjenjem časa, glede na to, kdaj se mi je zdelo, da večina učencev posluša, kar pa ni ustrezno za raziskavo. Metoda merjenja je sicer predvidela in natančno opisala čas zaključka, vendar se to v praksi ni izkazalo za najboljše. Sama sem težko opazovala tako učence kontrolne kot eksperimentalne skupine, ob tem pa še spremljala, kdaj so se zares umirili. Vemo, da je delo v razredu razgibano in nepredvidljivo, zato povzemam, da metoda za preverjanje četrte hipoteze ni bila ustrezna.
Metodo bi lahko izboljšali tako, da bi morala učiteljica takoj po razteznih vajah učence vprašati vprašanje, učenci pa bi morali z dvigom roke potrdili njihovo sodelovanje. Število dvignjenih rok kontrolne in eksperimentalne skupine bi pokazalo nekoliko bolj objektiven pogled na pripravljenost otrok za pouk.
Da bi opravljena raziskava pokazala še bolj natančne in objektivne rezultate ter da bi magistrsko delo bilo še bolj strokovno, predlagam nekaj izboljšav;
— Kot smo že omenili, bi bilo učence potrebno razdeliti na dve homogeni skupini s predhodno opravljenim testom, ki bi zagotovil, da je nivo matematičnega znanja v obeh skupinah podoben. S tem bi zagotovili še večjo veljavnost raziskave.
— Vsak učenec bi lahko dobil kodo, pod katero bi reševal posamezen test. Tako bi nam bilo omogočeno opazovanje med povezavama, kako rezultat testa počutja vpliva na rezultat testa pozornosti. S tem bi opazovali nov vidik, ki bi nas usmeril v to, kako čustveno stanje vpliva na kognitivno uspešnost v razredu.
— S tem, ko bi jutranje raztezne vaje opravljala razredna učiteljica, bi se bolj približali naravnemu, pristnemu poteku dogodkov v razredu med poukom in bi s tem odpravili možnosti vplivanja na motiviranost za sodelovanje pri razteznih vajah ter hkrati na njihovo počutje. Učenci so bili lahko z mano bolj oz. manj motivirani za delo, kot če bi vaje opravljali z razredno učiteljico.
83
— Raziskavo bi lahko izvedli v dveh oddelkih istega razreda, medtem ko bi en razred izvajal raztezne vaje drug ne. S tem bi preprečili morebitno slabo voljo med učenci, ki ne sodelujejo pri izvajanju razteznih vaj.
Kljub velikemu številu predlogov za izboljšavo, pa menim, da ima zastavljena raziskava velik potencial za nadaljnjo raziskovanje, saj je izvedba lahka in uresničljiva, učiteljem dopušča še več avtonomije, saj z njo pridobijo nekaj več manevrskega prostora v zgodnjih jutranjih urah pouka, ko lahko vaje izvajajo tudi učenci sami. Najdemo lahko tudi primer dobre prakse, ko so v Osnovno šolo Miroslava Vilharja Postojna organizirali vsakodnevne ure športa, (Mednarodni znanstveni in strokovni simpozij, 2010), in ki dokazuje, da se z ustreznim pristopom na vprašanje otrokovega gibanja, lahko lotimo marsikatere prepreke.
84
8 SKLEP
Učitelji imajo vsako leto zahtevnejše delo s prilagajanjem in uvajanjem novosti in sprememb v reden pouk. Nove šolske smernice učitelja postavljajo v vedno večjo dilemo, kako uskladiti zahteve ministrstva z zadovoljevanjem učenčevih potreb po gibanju. Učitelj mora zato poleg neoporečnega strokovnega znanja izkazati še organizacijske sposobnosti, v katerih izkoristi čas, za realizacijo kakovostnega pouka. Ljubezen do športa in strah pred pomanjkanjem časa za gibanje sta mi postavila izziv, kako v reden pouk vključiti redno izvajanje jutranjih razteznih vaj.
Namen magistrskega dela je bil, ugotoviti, kako izvajanje jutranjih razteznih vaj pred pričetkom pouka vpliva na učenčevo pozornosti in počutje. V raziskavi je sodelovalo 56 učencev petega razreda osnovne šole Bovec in Kobarid, od tega je polovica opravljala raztezne vaje vsak dan pred pričetkom pouka 20 dni.
Prišli smo do ugotovitev, da ni večjih razlik med skupinama v počutju, kot posledici fizične obremenitve, pojavljajo pa se razlike v počutju kot posledici psihične obremenitve ter zaradi monotonije. Učenci, ki so izvajali jutranje raztezne vaje so občutili manj slabe volje in utrujenosti kot učenci, ki vaj niso opravljali, manj pa so izpostavljali tudi željo po samoti in tem, da težko sedijo. V eksperimentalni skupini so se pojavile razlike med počutjem prvega tedna s počutjem zadnjega tedna. V začetku so učenci sebi pripisovali intenzivnejše občutke strahu, zaskrbljenosti in živčnosti kot na koncu raziskave. Sklepamo lahko, da so se s časoma navadili na nov ritem dela v razredu in se spoznali z merskimi postopki eksperimenta.
Pričakovali bi večje razlike med kontrolno in eksperimentalno skupino v stopnji fizičnega počutja, vendar se razlike niso kazale.
Test pozornosti nam je nakazal smer, v katero naj bi stremeli učitelji. Kljub temu da rezultati pravilno izračunanih računov niso bili statistično pomembni pa lahko povzamemo, da se vsekakor kaže rahla razlika med učenci v pozornosti, ki so bili zjutraj bolj aktivni kot učenci, ki niso.
Zagotavljanje zadostne dnevne količine po gibanju bo pri otroku izboljšalo tako telesno kot psihološko stanje. Otrok z gibanjem spoznava in odkriva svet, kar pa je pogoj za kognitivno in čustveno rast. S tem, ko krepi lastno telo, se širi tudi njegova intelektualna sposobnost. Nove
85 gibalne priložnosti in sistematično udejstvovanje pri telesnih aktivnostih bodo otroku ponudile možnost razvoja samozavesti, pozitivnega odnosa do sebe, obvladovanje stresa in sprostitve. Bodimo mu za zgled.
86
9 LITERATURA IN VIRI
Adolph, E. K., Weise, I., Marin, L. (2003). Motor Development. Pridobljeno 27. 6. 2016 s svetovnega spleta
https://psych.nyu.edu/adolph/publications/2003AdolphWeiseMarin%20MotorDevelopment.p df.
Alley Dog: Psychology Glossary. (b. d.) Pridobljeno 22. 2. 2016 s svetovnega spleta http://www.alleydog.com/glossary/definition.php?term=Attention.
Anderson, B. (2001). Stretching (raztezna vadba). Ljubljana: Grahovac & Co.
Balaskas, A. (1983). Soft exercise. London: Unwin Paperbacks.
Beadle, P. (2011). Kako učiti. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Bizjan, M. (1999). Šport od mladosti k zrelosti. Ljubljana: Knjigarna Karantanija.
Bravničar, M., Gaber G. (1994). Bilten. Metode raztezanja – njihov pomen in način izvedbe. 3—4, 73—79.
Cognitive atlas. (b. d.) Pridobljeno 24. 4. 2016 s svetovnega spleta http://www.cognitiveatlas.org/concept/id/trm_4a3fd79d09902.
Cowley, S. (2007). Kako umiriti razred: poučevanje v osnovni šoli. Ljubljana: Modrijan.
Douillard, J. (2004). Perfect Health for Kids: Ten Ayurvedic Health Secrets Every Parent Must Know. [Ebsco]. Pridobljeno 15. 1. 2016 s svetovnega spleta https://books.google.si/books?id=mQclBfNI7pEC&pg=PA143&dq=morning+exercise+routin e&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiatOe2ycTKAhXBfHIKHd9vAYwQ6AEIJTAB#v=onepage
&q=doi&f=false.
Encyclopedia Britannica. (b. d.) Pridobljeno 22. 2. 2016 s svetovnega spleta http://www.britannica.com/topic/attention.
Fonda, K., Kuštrin, V., Požar, S., Prunk, V. (2010). Minuta za gibanje v razredu. [elektronska verzija]. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja in Osnovna šola Cirila Kosmača.
Forssman, L. (2012). Attention and the Early Development of Cognitive Control: Infants' and Toddlers' Performance ont he A-no-B task. Uppsala: Acta universitatis Upsaliensis.
Pridobljeno 16. 6. 2016 s svetovnega spleta
http://www.uta.fi/med/icl/people/linda/Doctoral%20thesis.pdf.
87 Gavin, M., L., Dowshen, S., A., Izenberg, N. (2007). Otrok v formi: praktični vodnik za vzgojo
zdravih otrok – od rojstva do najstniških let. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Grabeljšek, V. (2015). Pretežka šolska torba: klic po boljši šoli. Radovljica: Didakta.
Hayes, N., Orrell, S. (1998). Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Haywood, K. M., Getchell, N. (2009). Life span motor development: Fifth edition. Champaign:
Human Kinetics.
Harris, J., Elbourn, J. (2002). Warming up and cooling down. Champaign: Human Kinetics.
Healy, J. M. (2004). Your Child's Growing Mind: Brain Development and Learning from Birth to Adolescence. (3rd Ed.) New Your: Broadway books.
Hill, G. (2001). Psihologija: shematski pregled. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Ilieva, I. (2015). Activities in Physical Education and Sport. Importance of morning gymnastics in kindergarden, 1, 56—59. Pridobljeno 15. 1. 2016 s svetovnega spleta http://fsprm.mk/wp-content/uploads/2015/05/Pages-from-APES-_1_2015_za-email-14.pdf.
Inštitut za razvoj človeških virov. (n. d.). Pozno otroštvo in adolescenca. Pridobljeno 16. 2. 2016 s svetovnega spleta http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/custven-in-osebnostni-razvoj/307-pozno-otrostvo-in-adolescenca.html.
Jerkič, P. (2008). Povezanost med aktivnim odmorom in trenutnim počutjem učencev. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kajtna, T., Tušak, M. (2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Kajtna T., Jeromen, T. (2007). Šport z bistro glavo: utrinki iz športne psihologije za mlade športnike.
Ljubljana: samozaložba T. Jeromen.
Klauer, K. C., Voss, A., Stahl, C. (2011). Cognitive Methods in Social Psychology. New York: The Guilford Press.
Kogoj, A. (2000). Vaje za vadbo spomina in zbranosti. Ljubljana: Bayer Pharma.
Končar, M., Novak, M. (2014). Specialna in rehabilitacijska pedagogika. Pomen gibanja za uspešno učenje. 22(1), 77—85.
Koslowsky, M., Avraham, N. K., Reich, M. (1995). Commuting Stress: Causes, Effects, and Methods of Coping. [Ovid] doi: 10.1007/978-1-4757-9765-7.
88
Košir, K. (2013). Sociani odnosi v šoli. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor & Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.
Košir, K., Habe, K. (2013). Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Revija za elementarno izobraževanje, 6(2-3), 173—192.
Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., idr. (2011). Učni načrt za športno vzgojo. [Elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Kristan, S. (1980). Gimnastične vaje. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.
http://stretchcoach.com/articles/stretching/.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Martinčič, D., Š., Cvetko, E., Cor, A., Marš, T., Finderle, Ž. (2012). Anatomija: histologija in fiziologija. Ljubljana: Medicinska fakulteta.
Mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Otrok v gibanju. (2010). Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka: zbirnik izvlečkov. Portorož: Univerza na Primorskem-Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
Moran, A. (1996). The psychology of concentration in sport performers. UK: Psychology press.
Musek, J., Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Papalia, D. E, Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.
Papalia, D. E, Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2009). A child's world: infancy thorugh adolescence. Boston: McGraw-Hill.
Pečjak, V. (2001). Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Pekljaj, C., Pečjak, S. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Petrušič, T. (2015). Mnenje učencev 3. razredov o predmetu šport. Magistrsko delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
89 Pišot, R., Šimunič, B. (2006). Vloga biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v gibalnem razvoju otrok.
Koper: Založba Annales.
Pristotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Rogar, R. (2015). Spremembe v starševstvu in otroštvu kot posledica strahu za otroka. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Slovar slovenskega knjižnega jezika [elektronska verzija]. (2000) Ljubljana: ZRC Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Smith, J. (2012). Iznajdljivi učitelj: kako se vaši učenci naučijo več, medtem ko ste sami obremenjeni manj. Ljubljana: Rokus Klett.
Stretch coach. (n. d.). V Stretching and Flexibility Defined. Pridobljeno 15. 1. 2016 s svetovnega spleta http://stretchcoach.com/articles/stretching/.
Stringer, E. (2008). Akcijsko raziskovanje v izobraževanju. Kranj: Šola za ravnatelje, zanjo dr. Andrej Koren.
Stein, P. (2016). The Washington Post: Is more physical education at school linked to higher student math score?. Pridobljeno 27. 4. 2016 s svetovnega spleta
https://www.washingtonpost.com/news/education/wp/2016/02/09/is-more-physical-education-at-school-linked-to-higher-student-math-scores/.
Sterberg, R. J. (2006). Cognitive psychology. (4th Ed.). Belmont: Thomson Wadsworth.
Styles, E. A. (2005). The psychology of attention. UK: The Taylor and Francis e-library. Pridobljeno
22. 4. 2016 s svetovnega spleta
http://elibrary.kiu.ac.ug:8080/jspui/bitstream/1/1637/1/THE%20PSYCHOLOGY%20OF%20 ATTENTION%20-%20Elizabeth%20A.Styles.pdf.
Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje za zdravje in srečo gre. Kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine? Ljubljana: Fakulteta za šport.
Škof, M. (1982). Analiza utrujenosti učencev v osnovni šoli. Vzgoja in izobraževanje. 13, št. 2, str.
13—17.
90
Termania: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja [Elektronska verzija]. (b. d.) Pridobljeno 25.
5. 2016 s svetovnega spleta http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474230/metoda-pedagoskega-raziskovanja.
Thelen, E. (1995). Motor development: A new Synthesis. American Psychologist, 50(2), 79-95.
Toličič, I., Smiljanić, V. (1979). Otroška psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tušak, M. (1999). Motivacija in šport. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
Tušak, M. (2009). Viva; portal za boljše življenje. Koncentracija. Pridobljeno 16. 2. 2016 s svetovnega spleta http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/3713/Koncentracija.
Tušak, M. (2013). Aktivna.si. Trening koncentracije ali kako krepiti koncentracijo. Pridobljeno 17. 2.
2016 s svetovnega spleta http://www.aktivni.si/psihologija/trening-koncentracije-ali-kako-krepiti-koncentracijo/.
Ulaga, G. (1980). Telesna vzgoja, šport, rekreacija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
University of Cambridge. (b. d.) Pridobljeno 22. 2. 2016 s svetovnega spleta http://www.counselling.cam.ac.uk/selfhelp/leaflets/concentration.
Videmšek, M. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Vilar, J. (b. d.) Razvijanje pozornosti in koncentracije. Pridobljeno 16. 2. 2016 s svetovnega spleta http://www.cresnjevec.si/files/2011/07/vaje_za_koncentracijo_leto2013.pdf.
White, J., Gardner, J. (2012). The classroom x-factor. The power of body language and nonverbal communication in teaching. London: Routledge:Taylor and Francis Group.
Zavašnik Arčnik, M., Erčulj, J. (2015). Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju.
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Zupančič Grašič, J. (2016). Otroci se bolje učijo, če niso povsem pri miru. Revija NeDelo.
Pridobljeno 18. 4. 2016 s svetovnega spleta: http://www.delo.si/nedelo/otroci-se-bolje-ucijo-ce-niso-povsem-pri-miru.html.
Zurc, J. (2012). Povezave med gibalno dejavnostjo in razvitostjo socialnih spretnosti pri otroku. Zdravniški vestnik (81), str. 847−860. Pridobljeno 15. 2. 2016 s svetovnega spleta:
http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2012/december/847.
Priloga 1
Dragi učenci!
Pred seboj imate vprašalnik o VAŠEM POČUTJU. Ob vsaki spremenljivki, ki opisuje tvoje trenutno počutje, so napisane številke 0 1 2 3 4. Glede na to, kako se SEDAJ POČUTIŠ, obkroži eno izmed številk.
Primer: STRAH ME JE
— če te v TEM TRENUTKU sploh ni NIČ strah, obkroži 0,
— če te je MALO strah, obkroži 1,
— če te je ZMERNO strah, obkroži 2,
— če te je MOČNO strah, obkroži 3,
— če te je ZELO MOČNO strah, obkroži 4.
Označi svoje trenutno počutje.
Delaj samostojno. Bodi iskren.
Tanja Šušteršič
VPRAŠALNIK O TRENUTNEM POČUTJU
Ali pri pouku sodeluješ pri izvajanju jutranjih razteznih vaj? DA NE Razred: ______________
1. Strah me je. 0 1 2 3 4
2. Jezen sem. 0 1 2 3 4
3. Žalosten sem. 0 1 2 3 4
4. Zaskrbljen sem. 0 1 2 3 4
5. Raztresen sem. 0 1 2 3 4
6. Slabe volje sem. 0 1 2 3 4
7. Naveličan sem. 0 1 2 3 4
8. Zamišljen sem. 0 1 2 3 4
9. Živčen sem. 0 1 2 3 4
10. Na jok mi gre. 0 1 2 3 4
11. Dolgčas mi je. 0 1 2 3 4
12. Zapirajo se mi oči. 0 1 2 3 4
13. Lačen sem. 0 1 2 3 4
14. Zaspan sem. 0 1 2 3 4
15. Slabo mi je. 0 1 2 3 4
16. Utrujen sem. 0 1 2 3 4
17. Boli me glava. 0 1 2 3 4
18. Boli me tilnik. 0 1 2 3 4
19. Boli me hrbet. 0 1 2 3 4
20. Bolijo me roke. 0 1 2 3 4
21. Bolijo me noge. 0 1 2 3 4
22. Boli me želodec. 0 1 2 3 4
23. Težko sedim. 0 1 2 3 4
24. Želim biti sam. 0 1 2 3 4
Priloga 2
Matematični test
Poštevanka Ime in priimek: ________________________
1 x 4 = 7 x 2 = 6 x 8 = 7 x 5 = 2 x 9
6 x 7 = 6 x 3 = 7 x 1 = 8 x 9 = 4 x 5 =
8 x 6 = 1 x 8 = 8 x 4 = 5 x 6 = 9 x 6 =
4 x 2 = 5 x 9 = 7 x 3 = 8 x 7 = 7 x 9 =
7 x 2 = 9 x 1 = 3 x 4 = 9 x 9 = 7 x 5 =
2 x 8 = 7 x 8 = 2 x 5 = 6 x 6 = 6 x 4 =
5 x 8 = 6 x 2 = 2 x 3 = 6 x 8 = 4 x 7 =
7 x 4 = 4 x 6 = 3 x 7 = 6 x 9 = 7 x 9 =
0 x 7 = 7 x 3 = 5 x 9 = 5 x 4 = 4 x 7 =
5 x 5 = 9 x 6 = 8 x 8 = 2 x 9 = 4 x 9 =
3 x 9 = 6 x 5 = 7 x 7 = 3 x 2 = 3 x 0 =
7 x 8 = 5 x 6 = 9 x 8 = 3 x 5 = 5 x 9 =
6 x 7 = 5 x 3 = 8 x 1 = 8 x 9 = 5 x 6 =
2 x 9 = 3 x 8 = 8 x 9 = 6 x 8 = 3 x 9 =
1 x 4 = 7 x 3 = 8 x 7 = 6 x 4 = 5 x 9 =
Priloga 3 IZBOR RAZTEZNIH VAJ ZA MAGISTRSKO DELO
Vsak sklop vaj se konča z raztezanjem na stolu, saj tako omogočimo neposredno nadaljevanje pouka.
1. teden ZAČETNI POLOŽAJ
OPIS ŠTEVILO
PONOVITEV
SKICA NAMEN VIR
Stoja razkoračno,
roke so v
priročenju.
Z rokami
sočasno krožimo naprej/nazaj.
8 x Raztezanje mišic ramenskega
obroča (deltasta in trapezasta mišica).
Stoja razkoračno.
Roke v priročenju.
Izmenično odklanjamo glavo na levo in desno stran.
4 x Raztezanje mišic obračalk
glave.
Stoja razkoračno.
Stoja razkoračno. Upognemo
2. teden
Raztezanje trapezaste mišice. Anderson, B. (1998).
Raztezanje za
4 x Raztezanje mišice vzravnalke
trupa, zadajšnje spodnje nazobčene mišice, zunanje poševne trebušne mišice in prema trebušne mišice.
Stoja razkoračno.
3. teden – OGREVANJE V PARIH
Stoja razkoračno. S
4. teden
8 x Raztezanje deltaste mišice in
troglave nadlaktne mišice.
Opora ležno
Sede na stolu.
Vzravnan hrbet, stopala plosko na tleh.
S prsti masiramo obrazne mišice.
60 sekund Raztezanje mišic obraza in
vratu.
Frobose, I. (2011). Nova vadba za zdrav hrbet:
kako se hitro znebimo bolečin. Ljubljana:
Mladinska knjiga.