Slika 19 Primerjava št. 5 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja.
Učenec je miselni vzorec preverjanja znanja (slika 19) oblikoval v pregleden zapis. Veliko si je zapomnil in je želel čim več zapisati v miselni vzorec. V miselnem vzorcu je opaziti veliko
53
povezovanja znanja. Prikazan je postopek od plastike, polnjenja plastenk do trgovine; zapisani so primeri različnih izdelkov, ki se jih je učenec spomnil sam; zapisani so vplivi industrije ter industrijske panoge, kjer so pri vsaki panogi zapisani primeri. Učenec je sam dodal še, kako mora biti človek oblečen za delo ter vključil še odpadke in njihovo ločevanje prikazal s sliko.
Učenec se je potrudil in oblikoval miselni vzorec, ki je vključeval naučeno, a dodal še svoje razmišljanje.
54
3 Sklep
V magistrskem delu sem raziskovala, kako učenci 4. razredov usvajajo nova znanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini. Cilji moje raziskave so bili izdelati in izvesti model poučevanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini, evalvirati model z vidika napredka in težav učencev pri zapisu miselnih vzorcev ter evalvirati model z vidika obsega in povezanosti novega znanja.
Model poučevanja je bil razdeljen na dva akcijska koraka. V prvem akcijskem koraku so se učenci učili o industriji ter njenih vplivih, v drugem akcijskem koraku pa smo preverili njihovo usvojeno znanje.
Ob pričetku prvega akcijskega koraka sem z učenci morala obnoviti znanje o miselnih vzorcih ter znanje o gospodarstvu. Nato je sledilo preverjanje predznanja o učni temi industrija.
Pojem industrija je zelo splošen, zato sem morala učencem snov predstaviti čim bolj konkretno. Po preverjanju predznanja so sledile razne aktivnosti, ki so spodbudile učence k razmišljanju in ustvarjanju novih povezav o industriji v domači pokrajini. Prva aktivnost so bile zapisane besede na listkih, ki so spodbudile učence k razmišljanju o industriji. Sledila je vizualna aktivnost, kjer so si učenci ogledali posnetek o pivovarni Union, s pomočjo katerega smo tudi določili definicijo, kaj industrija je. Tretja aktivnost je bila izkustvena, saj so učenci s pomočjo vsakdanjih izdelkov v učilnici prišli do znanja o izdelkih in surovinah ter katere industrijske panoge poznamo. Četrta aktivnost je bila prikaz mojega miselnega vzorca, ki je učencem pokazal različne povezave znanj med seboj ter kako te povezave zapišemo. Zadnja aktivnost je bila namenjena odkrivanju ter ustvarjanju povezav znanj, na katere učenci niso prej niti pomislili – umetnost, ljudje, otroci, igra ipd.
Drugi akcijski korak je bil namenjen izboljšanju 1. akcijskega koraka. Učenci so morali izboljšati zapis miselnega vzorca in prav tako vanj vključiti kar največ novega znanja ter ustvariti čim več povezav med znanji.
Namen modela poučevanja, ki sem ga ustvarila in izvedla, je bil učence spodbuditi k mrežnemu mišljenju. Želela sem, da učenci med seboj povežejo kar največ znanj, ki jih že imajo in ki so jih na novo usvojili. Temo sem jim želela približati na preprost in zanimiv način, saj je ta tema za učence zelo zahtevna. Miselni vzorci so spodbujali mrežno mišljenje pri učencih.
Hkrati jim je bil ta način dela veliko bolj motivacijski in zabaven, saj je bil drugačen od načina dela, kot so ga bili vajeni. Lahko so bili tudi bolj ustvarjalni.
Najpogostejše težave, ki so se pojavljale v zapisu vodenega miselnega vzorca, so bile izpostavljanje osrednje slike, povezovanje ključnih besed z naslovom, uporaba risb ter orientacija na listu. Učenci niso uspeli upoštevati vseh značilnosti miselnega vzorca ki smo jih navedli. Razlog, zakaj navodila za izdelavo miselnega vzorca niso bila upoštevana, je bil, da so se učenci veliko bolj osredotočali na vsebino kot na izdelavo miselnega vzorca. Učenci, kot so sami izpostavili, tudi niso bili vajeni dela z miselnimi vzorci ter so poznali in uporabljali le najbolj osnovne značilnosti miselnega vzorca, kot so: naslov je zapisan v sredini, povezovanje besede z glavnim naslovom, zapisovanje samo ključnih besed ter uporabljanje različnih barv, katerih pa tudi niso vsi upoštevali.
Ko so učenci izdelovali miselni vzorec preverjanja znanja, se je zapis pri vseh izboljšal. Pri vseh je bila opažana boljša orientacija na listu. Ta se je izboljšala predvsem zato, ker so učenci sedaj točno vedeli, kaj vse želijo zapisati v svoj miselni vzorec. Pri vodenem miselnem vzorcu namreč niso vedeli, koliko prostora bodo potrebovali za določeno aktivnost. Prav tako niso vedeli, koliko aktivnosti bo.
55
Napredek se je pokazal tudi v risanju podob. Število podob v miselnem vzorcu preverjanja znanja je naraslo. V vodenem miselnem vzorcu je bilo namreč v povprečju narisanih 10,00 podob, v miselnem vzorcu preverjanja znanja pa je to število naraslo na 19,06. V miselnem vzorcu preverjanja znanja je upadlo število puščic. V vodenem miselnem vzorcu je bilo v povprečju uporabljenih 57,82 puščic, v miselnem vzorcu preverjanja znanja pa le 29,18.
Število puščic je upadlo, ker je upadlo tudi število ključnih besed. Vsaka ključna beseda naj bi bila namreč povezana z osrednjo sliko, drugo ključno besedo ali poglavjem. Posledično je upad puščic premo sorazmeren z upadom ključnih besed. Število ključnih besed pa se je v miselnem vzorcu preverjanja znanja zmanjšalo zaradi luščenja bistva iz prejšnjega miselnega vzorca. Prav tako je upadlo število uporabljenih barv v miselnem vzorcu preverjanja znanja.
V vodenem miselnem vzorcu je bilo v povprečju uporabljenih 6,41 barv, v miselnem vzorcu preverjanja znanja pa je število uporabljenih barv upadlo na število 4,71. Do upada števila uporabljenih barv je prišlo, ker so učenci ob luščenja bistva miselni vzorec razdelili na tri poglavja – industrijo, industrijske panoge ter vplive industrije. Vsakemu poglavju so v celoti namenili eno barvo in tako ločili poglavja med seboj. Ker so bila poglavja tri, je bilo tri tudi število najmanj uporabljenih barv.
Naš tretji raziskovalni cilj je bil evalvirati model z vidika obsega in povezanosti novega znanja. Učenci so usvojili definicijo industrije, značilnosti industrije, znanje, kaj sta surovina in izdelek, katere industrijske panoge poznamo, vplive industrije na domačo pokrajino ter svet okoli nas. Seznanili so se z industrijo v domači pokrajini in kako vpliva na njih in ostale v njihovi okolici.
Učenci so si najbolj zapomnili vplive industrije. O tej temi so že vedeli veliko, saj so se o okolju in vplivu nanj že večkrat učili. Njihovo znanje smo razširili še na druga področja, kot so umetnost, ljudje, selitev; vključili smo tudi otroke, da so se učenci lažje poistovetili s problemom ter ustvarili nove miselne povezave v zvezi z industrijo.
Na začetku raziskave smo preverili predznanje otrok o industriji. Čeprav sem jim na začetku prepustila, da so ustvarili čim več miselnih povezav v zvezi s pojmom industrija, so imeli še vedno težave. Zapisali so le nekaj besed, nekateri le eno. Ko si ogledamo miselni vzorec preverjanja znanja, ugotovimo da so se učenci v nekaj urah naučili precej, saj je njihovo število zapisanih ključnih besed v primerjavi z miselnim vzorcem predznanja zelo naraslo. Povprečno število ključnih besed v miselnem vzorcu preverjanja predznanja je 4,71; povprečno število ključnih besede v miselnem vzorcu preverjanja znanja je 35,00. Učenci so oba miselna vzorca zapisali samostojno brez pomoči. Tudi miselni vzorec preverjanja znanja so ustvarjali brez pomoči vodenega miselnega vzorca. Tako miselni vzorec preverjanja znanja prikazuje njihovo znanje, usvojeno v štirih šolskih urah.
Raziskava je pokazala, da so učenci 4. razreda s pomočjo uporabe miselnih vzorcev usvojili veliko novega znanja. Število ključnih besed je v miselnem vzorcu preverjanja znanja naraslo za več kot sedemkrat v primerjavi z miselnim vzorcem predznanja učencev. Začetek vodenega miselnega vzorca so učenci zapisali samostojno in je prikaz predznanja učencev.
Miselni vzorec preverjanja znanja so učenci prav tako ustvarili samostojno in s tem pokazali, koliko so se med poukom naučili o industriji v domači pokrajini.
Učenci so s pomočjo uporabe miselnega vzorca vedno bolj začeli med seboj povezovati znanja in ustvarjati odnose med pojavi. To pa je eno izmed pomembnejših načel VITR, ki poudarja celostni pristop, kar pomeni, da je poudarek na povezavah in odnosih med pojavi in ne toliko na posameznih dejstvih. Šola ima ključno vlogo pri vzgajanju in izobraževanju za trajnostni razvoj učencev. Za uresničitev celotnega učnega procesa pri predmetu družba je bilo zato potrebno skrbno načrtovanje, ki mi je pomagalo pri doseganju ciljev in standardov učnega
56
načrta. Učenci so se z vidika trajnostnega razvoja naučili vrednotenja vsakodnevnih ravnanj in odločitev ljudi. Zavedajo se povezanosti človeka z okoljem in njegovega vpliva nanj.
Skozi izvajanje svoje raziskave sem razmišljala, kako bi svojo raziskavo lahko izboljšala. Celotno poučevanje bi lahko izpeljala v enem dnevu ali vsaj v enem tednu in s tem izboljšala pomnjenje in povezovanje celotnega znanja. Prav tako bi v svoji raziskavi posvetila večjo pozornost miselnim vzorcem. Skozi izvedbo modela poučevanja z uporabo miselnih vzorcev sem odkrila, da bi lahko model poučevanja bolje izvedla, če bi na začetku več časa posvetili sami strukturi miselnega vzorca. Učenci so bili v stiku z miselnimi vzorci veliko manj, kot pa sem pričakovala, in bi zato morala poučevanju miselnih vzorcev posvetiti več časa.
Buzan in Buzan (2007) pravita, da ne glede na to, koliko podatkov smo že uspeli shraniti, in ne glede na število asociacij, ki smo jih že ustvarili, imamo skoraj neskončno možnosti, da vedno izrazimo nove vzorce in kombinacije. Mrežasto mišljenje ter mrežast zapis sta nam omogočila procesiranje velike količine podatkov, saj je to naraven način razmišljanja naših možganov. Miselni vzorec o industriji, ki so ga ustvarili učenci, bi lahko tako uporabili tudi v nadaljevanju ter ga razširili, dodali še druga poglavja ali teme in si s tem ustvarili nove miselne povezave ter s tem utrdili tudi pomnjenje.
57
4 Literatura
Brown, L. R. (2009). Plan B 4.0: Mobilizing to Save Civilization. Washington: Earth Policy Institute.
Bufon, M. idr. (2005). Geografski terminološki slovar. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU.
Buzan, T. in Buzan, B. (2005). Knjiga o miselnih vzorcih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Buzan, T. (2007). The Buzan study skills handbook. Harlow: BBC Active.
Callery, S., Gifford, C., dr. Goldsmith, M. (2009). Svetovna enciklopedija za šolo in dom : svet znanja v eni knjigi. Tržič: Učila International.
Fiktorius, T. (2013). The use of mind-mapping technique in the EFL classroom: A critique and demonstration of methods. Pridobljeno s
https://www.academia.edu/3823093/The_use_of_mind-mapping_technique_in_the_EFL_classroom
Fortič, H. (2011). Sestava gospodarstva po dejavnostih. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ESS/UNI SVET/UNISVET_51ET_Sestava_Fortic.pdf
Frece, L. (2016). Čudoviti možgani: Kako ohraniti zdrav um in dober spomin. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Freudenrich, C., Boyd, R. (b.d.) How your brain works. Pridobljeno s
http://science.howstuffworks.com/life/inside-the-mind/human-brain/brain.htm Funch, F. (1995). Radiant Thinking. Pridobljeno s
http://www.worldtrans.org/essay/radiantthink.html
Gabrijelčič, M. (1985). Učimo se – z miselnimi vzorci. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Gabrijelčič, M. (1988). Predavajmo – z miselnimi vzorci. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Gomez Betancur, M. I., King, G. (2014). Using Mind Mapping as a method to help ESL/EFL students to connect vocabulary and concepts in different contexts. Pridobljeno s http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.874.4944&rep=rep1&type=pdf Jurač, V., Razpotnik, J., Vovk Korže, A. (2011). Družba smo mi 4. Učbenik za družbo v četrtem
razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.
Kralj Serša, M., Jeršin Tomassini, K., Nemec, L. (2015). Geografija 1: i-učbenik za geografijo v 1. letniku gimnazij. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://eucbeniki.sio.si/geo1/2545/index3.html
Katere podatke je o Sloveniji dobro vedeti. Št. 1, letnik XII, marec 2018. GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana. Pridobljeno s https://analitika.gzs.si/Portals/SN-skep/Vsebine/Ostale%20publikacije/katere%20podatke%20o%20SLO%20je%20dobro%
20vedeti%202017.pdf
Kruger, A. (ur.). (1998). FAKTOPEDIJA: velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Lorenčič, A., Prinčič, J. (2018) Slovenska industrija od nastanka do danes. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Marentič Požarnik, B. (2012). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Margulies, N. (2004). Mindmapping and Learning. Pridobljeno s
http://education.jhu.edu/PD/newhorizons/strategies/topics/Graphic%20Tools%20for%20L earning/margulies_2.htm
Margulies, N. (1992). Miselne podobe. Učenje in poučevanje miselnih vzorcev. Ljubljana:
Alpha Center d.o.o.
McLeod, S. (2013) Stages of memory – encoding, storage and retrieval. Pridobljeno s https://www.simplypsychology.org/memory.html
Miller, J.P. (2005). Introduction. V: Holistic learning and spirituality in education. Albany:
SUNY Press, str. 1-8.
Miller, R. (2000). A brief introduction to holistic education. V: The encyclopaedia of informal
58
education. Pridobljeno s http://infed.org/mobi/a-brief-introduction-to-holistic-education/
Mind Mapping. (b.d.) Pridobljeno s http://www.mindmapping.com/
Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/media/pdf/un_gimnazija/k_o kolj_vzgoja_gimn.pdf
Pečjak, V., Štrukelj, M. (2013). Ustvarjam, torej sem. Celovec: Mohorjeva družba.
Piciga, D. (2014). Vloga vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pri prehodu v zeleno in integralno gospodarstvo. V: Vzgoja in izobraževanje, 4, 14-15
Pinto Zipp, G. (2011) Using Mind Maps as a Teaching and Learning Tool to Promote Student Engagement. Pridobljeno s https://www.facultyfocus.com/articles/teaching-and-
learning/using-mind-maps-as-a-teaching-and-learning-tool-to-promote-student-engagement/
Puklek Levpušček, M., Marentič Požarnik, B. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje.
Siegel, D., Bryson, T. P. (2013). Celostni razvoj otroških možganov: 12 revolucionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroški možganov. Domžale: Družinski in terapevtski center Pogled.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2014). Pridobljeno s
https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=industrija Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do
douniverzitetnega izobraževanja. (2005). Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/trajno stni_razvoj/trajnostni_smernice_VITR.doc.
Statopis. Statističen pregled Slovenije 2018. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Pridobljeno s
https://analitika.gzs.si/Portals/SN-skep/Vsebine/Ostale%20publikacije/katere%20podatke%20o%20SLO%20je%20dobro%
20vedeti%202017.pdf
Svantesson, I. (1992). Miselni vzorci in spomin. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. (2011). Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/
UN_druzba_OS.pdf
Umek, M. (2015). Družba in jaz 1. Družba za 4. razred osnovne šole. Priročnik za učitelje.
Ljubljana: Modrijan založba, d.o.o.
Umek, M., Janša-Zorn, O. (2013). Družba in jaz 1: družba za 4. razred osnovne šole. Ljubljana:
Modrijan
Watson, S. (2017) How To Brainstorm in the Classroom. Pridobljeno s https://www.thoughtco.com/brainstorm-in-the-classroom-3111340 Zakon o osnovni šoli. (1996). Pridobljeno s
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448#
Zych, B. (ur.). (2006). E.enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
59
5 Priloge
Priloga 1: Učna priprava – Gospodarstvo v domači pokrajini (4. razred)
Učna priprava:
GOSPODARSTVO V DOMAČI POKRAJINI
(4. RAZRED)
Urška Vodičar
60 OSNOVNI PODATKI:
Šola: OŠ v Ljubljani
Razred: 4. razred Datum: 6. 4. 2017 Predmet: DRUŽBA
DIDAKTIČNO-METODIČNI PODATKI:
Učna tema:
GOSPODARSTVO V DOMAČI POKRAJINI
Učna enota: Industrija v mojem domačem kraju Učne oblike:
frontalna, individualna Učne metode:
metoda razlage, metoda razgovora, metoda demonstracije, metoda grafičnih izdelkov, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
Motivacijske tehnike:
slikovna demonstracija, besedna demonstracija Učna sredstva:
računalnik, platno, tabla, učbenik, beli listi, konkreten material (obleke, živila, pohištvo) Medpredmetne povezave:
Slovenščina, likovna vzgoja, geografija, naravoslovje
Novi pojmi:
Surovine, živila, izdelki, gospodarstvo, gospodarske dejavnosti, industrija, industrijske panoge, lesna industrija, papirna industrija, živilska industrija, strojna industrija, avtomobilska industrija, tekstilna industrija
Literatura:
61
• Vesna Jurač, Jelka Razpotnik, Ana Vovk Korže, Družba smo mi 4 (učbenik), Rokus Klett, Ljubljana, 2014.
• Vesna Jurač, Jelka Razpotnik, Ana Vovk Korže, Družba smo mi 4 (delovni zvezek), Rokus Klett, Ljubljana, 2009.
Priloge:
• Slikovno gradivo vplivov industrije na okolje in ljudi, listki z besedami
UČNI CILJI:
Glavni ali kompleksni cilji:
Učenci:
• spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice;
• spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini;
• vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave;
• razložijo selitve prebivalcev, vzroke in posledice selitev.
Operacionalizirani cilji:
Učenci znajo:
- opredeliti, kaj je industrija;
- našteti in opisati različne industrijske panoge;
- razložiti pojma surovina in izdelek;
- prikazati značilnosti miselnega vzorca: zapis osrednje slike, uporaba barv, puščic, risb, zapis besed z velikimi tiskanimi črkami, enakomerna razporeditev na papirju
Vzgojni:
Učenci:
- se navajajo na medsebojno pomoč in prostovoljno delo, - oblikujejo odnos (spoštovanje) do različnih poklicev
62
- pridobivajo vrednote, kot so svoboda, pravičnost, solidarnost, kritičnost, spoštovanje drugih, primeren odnos do sebe, okolja, države in narodov,
- se pripravljajo na demokratično sodelovanje in državljanstvo.
POTEK VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH UR: 4 ure 1. in 2. ura (2 uri)
1. UVODNI DEL (15 min)
Učitelj Vsebina - dejavnosti Miselni vzorci
Učitelj pozdravi učence. Pove jim, da bodo danes njegovi pomočniki in mu bodo pomagali pri eni mali raziskavi. Ta raziskava bo vključevala tudi uporabo miselnih vzorcev.
»Ali poznate miselne vzorce?«
»Kdo mi lahko razloži, kaj je to miselni vzorec?« bodo najprej naredili manjši primer miselnega vzorca.
Na sredino table zapiše naslov gospodarstvo in učence spodbudi, da naštejejo kar največ stvari, ki jih že vedo o tej temi. Učitelj na tablo zapisuje njihove ideje z eno ali dvema ključnima besedama. Učitelj s pomočjo učencev določi gospodarske dejavnosti in jih
Učenci povejo, kaj že vedo o miselnih vzorcih.
63 izvajajo v naši pokrajini – v Ljubljani?«
»Zakaj?«
»Katere dejavnosti se ne morejo izvajati v mestu?«
»Zakaj?«
»Kje se pa lahko?«
»Zakaj je vas majhna, mesto pa veliko?«
Pri vsaki dejavnosti, ki je zapisana na miselnem vzorcu, učitelj po učenčevih odločitvah dodaja oznako VAS ali MESTO; učenci morajo utemeljiti zakaj so se tako odločili.
Učitelj spodbudi učence, da opazujejo, katere dejavnosti so glede na oznake najbolj razvite v mestu. Učitelj učence povpraša o njihovi domači pokrajini.
»Kje stanujete, na vasi ali v mestu?«
»Kako se imenuje vaš kraj?«
»Je blizu vas kakšna tovarna, trgovina, obrt, polje …?«
Učenci razmišljajo o gospodarskih dejavnostih v domači pokrajini.
Učenci spoznavajo nekatere značilnosti in razlike o gospodarskih dejavnostih v mestu in na vasi.
Učenci razmišljajo o gospodarskih dejavnostih v domači pokrajini.
64
»Katera gospodarska dejavnost mislite, da je v Ljubljani ena pomembnejših?«
Učitelj se v miselnem vzorcu osredotoči na ključno besedo industrija in pove, da se bodo danes učili o tej temi.
2. GLAVNI DEL (65 min)
Učitelj Vsebina - dejavnosti Miselni vzorci
Učitelj učencem razdeli večje bele liste papirja, ki ga morajo pravilno prepogniti.
Učencem naroči, naj pripravijo flomastre ali barvice ter nalivno pero. Na sredino lista z modro barvo zapišejo naslov industrija. Učitelj spodbudi učence, da najprej zaprejo oči in nato zapišejo kar čim več asociacij, na katere najprej pomislijo ob tej besedi. Ko učenci zaključijo z zapisovanjem besed v svoj miselni vzorec, učitelj na hitro poslika njihove izdelke. Nato zapišemo kar čim več besed na skupni miselni vzorec na tablo. Učenci dopisujejo ideje v svoje miselne vzorce.
Učitelj razdeli učencem listke, na katerih je napisana po ena beseda. Učitelj učence spodbudi, da naj po mizi razporedijo tiste listke, za katere mislijo, da bi lahko predstavljale industrijo. Učenci utemeljijo, zakaj so izbrali določeno besedo in zakaj ne katere druge. Besede, ki so jih izbrali, zapišejo v svoj miselni vzorec.
65 Učitelj pokaže sliko pivovarne Union in
vpraša učence, ali kdo prepozna to stavbo.
»Kje pa stoji ta stavba?«
»Kaj mislite, da izdelujejo v tej stavbi?«
»Kako izdelujejo izdelke?«
»Koliko mislite, da imajo zaposlenih?«
»Ali veste iz česa izdelujejo izdelke?«
Učitelj predvaja posnetek o polnjenju plastenk pivovarne Union.
Učitelj predvaja posnetek o polnjenju plastenk pivovarne Union.