Slika 3 prikazuje vodeni miselni vzorec. Osrednji naslov miselnega vzorca je neopazen, saj ga učenec ni ustrezno izpostavil. Uporabiti bi moral vsaj tri barve. Lahko bi naslov obkrožil in ga tako ločil od ostalih ključnih besed tako, kot je to storil ob zapisu podpoglavij. Ključne besede, ki predstavljajo podpoglavja, so tako bolj poudarjene kot osrednji naslov. Podpoglavja učenec ni povezal z osrednjim naslovom, je pa ustrezno povezal ostale ključne besede.
Upošteval je tudi pravilo, da zapišemo eno besedo na eno črto. Ključne besede je učenec ustrezno tiskal ter uporabljal različno velikost črk. Skozi dodajanje ključnih besed so te postajale večje kot osrednji naslov, kar je vplivalo na neprepoznavnost osrednjega naslova.
34
Slika 4 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda.
Učenec, ki je ustvaril miselni vzorec na sliki 4, je ustrezno zapisal osrednji naslov.
Uporabil je veliko barv ter naslov obkrožil. Imel je težave z orientacijo na papirju. Veliko besed je stisnjeno zapisal v en kot, medtem ko ostali deli lista ostajajo prazni. Miselni vzorec je tako postal nepregleden. Poglavje industrijske panoge je učenec stisnil na rob papirja. Pri tem je ključne besede pobarval z različnimi barvami ter s tem povzročil, da je miselni vzorec skoraj neberljiv. Prav tako je nepregledno poglavje o vplivih industrije. Podnaslove je težko ločiti od ključnih besed. Poglavja in ključne besede je učenec ustrezno povezoval z osrednjim naslovom.
Dodal je tudi nekaj manjših slik. Upošteval je pravilo ena ključna beseda na eno črto.
35
Slika 5 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda.
Na sliki 5 je naslov miselnega vzorca neopazen, saj učenec ni uporabil veliko barv ali uporabil večjih črk. Naslov je obkrožil, vendar je prav tako obkrožil nekatere ključne besede in s tem razvrednotil osrednji naslov. Učenec je ves miselni vzorec zapisal na zgornjo polovico lista.
Ostalo mu je še veliko prostora, ki bi ga lahko na koncu izrabil za risanje risb, ki jih je v tem miselnem vzorcu zelo malo. Miselni vzorec je nepregleden, saj je učenec besede pisal v vse smeri; prav tako je nekatere ključne besede zapisoval tako, da je med njih postavljal vejice.
Izognil se je torej pravilu ena beseda na eno črto. Posledično primanjkuje tudi veliko črt oziroma povezav. Besede je znotraj oblačka našteval in jih pisal v linearni obliki.
36
Slika 6 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda.
Učenec, ki je ustvaril miselni vzorec št. 6, je v osrednjem naslovu upošteval navodila o zapisu.
Uporabil je več različnih barv in naslov zapisal z večjimi črkami kot ostale ključne besede.
Težave je imel z zapisovanjem ključnih besed in njihovim povezovanjem. Besede je raztresene zapisal po celem listu tako, da črte prekrivajo besede in obratno. Miselni vzorec je tako težko berljiv. Miselnemu vzorcu primanjkuje tudi risbic. Učenec do zaključka šolske ure ni dodal nobene risbe.
Podobne težave je imel učenec, katerega miselni vzorec je prikazan na sliki št. 7. Učenec ni uporabljal sličic; prav tako pa je imel problem z orientacijo na papirju. Njegov osrednji naslov ni največji, vendar so ključne besede, ki so zapisane okoli naslova, še manjše, tako da se naslov opazi. Učenec je uporabil le eno barvo. Lahko bi jih uporabil več; prav tako bi naslov lahko obkrožil tako, kot je to storil s podnaslovi. Prav tako je imel težave s povezovanjem ključnih besed, saj je pri tem črto potegnil čez druge ključne besede. Kljub temu je ta miselni vzorec bolj pregleden in lažje berljiv kot pri učencu št. 6.
37
Slika 7 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda.
Vsi učenci so pri izdelavi miselnega vzorca imeli nekaj težav. Največjo težavo jim je povzročala orientacija na papirju; pozabljali so tudi na risanje podob. Na to je lahko vplivalo veliko različnih dejavnikov.
Orientacija na papirju jim je povzročala težave predvsem zato, ker niso vedeli, koliko prostora bodo rabili. Če bi sami na primer delali izpis in členitev pomembnih podrobnosti iz učbenika, bi imeli boljšo predstavo o tem, koliko prostora bodo potrebovali, saj bi tudi zaznali število podatkov, ki jih imajo. V našem primeru smo miselni vzorec sproti dopolnjevali in sproti odkrivali informacije. Učenci niso mogli vedeti, koliko prostora bodo še potrebovali. Zato so nekateri učenci pazili, da niso porabili preveč prostora. Končni izdelek je zato pri nekaterih zaradi veliko prostega prostora deloval nedokončan in nesmiseln.
Pri zapisu miselnega vzorca so učenci pozabljali tudi na risbe. Veliko učencev risb ni narisalo, dokler na koncu ure niso imeli časa za to. Razlog, zakaj so pozabljali na uporabo slikic, je predvsem v tem, ker so bili osredotočeni na vsebino miselnega vzorca. V želji po tem, da bi zapisali kar največ asociacij in informacij, so učenci uporabili samo zapisovanje. Učenci miselnih vzorcev niso vajeni, saj jih ne uporabljajo veliko. V razredu prevladuje zapisovanje in ne toliko risanje, ker so 4. razred. Učenci so sami povedali, da jim je lažje nekaj zapisati kot pa narisati. Je tudi hitreje. Zato niso uporabljali podob namesto ključnih besed. So pa ob zaključku izdelave miselnega vzorca dodali nekaj podob k nekaterim od ključnih besed.
Večina učencev pri izdelavi novega miselnega vzorca teh težav ni več imela.
Razporeditev po listu je bila boljša; prav tako so dodajali risbe.
38 Napredek učencev pri zapisu miselnih vzorcev
Po obravnavi nove učne teme industrija v domači pokrajini je sledilo preverjanje znanja v obliki miselnega vzorca. Pred začetkom ustvarjanja novega zapisa smo obnovili njegove značilnosti. Učenci so imeli eno šolsko uro časa za zapis. Ustvarjanju novega miselnega vzorca so se lahko posvetili brez motenj in z veliko mero kreativnosti.
Ko so učenci zaključili, sem njihove miselne vzorce fotografirala in jih primerjala s prejšnjimi miselnimi vzorci. Želela sem ugotoviti, ali so učenci v uporabi miselnih vzorcev kaj napredovali. Pozorna sem bila na naslednje značilnosti:
- število barv,
Vodeni miselni vzorec Miselni vzorec preverjanja znanja
Tabela 2 Prikaz števila uporabljenih barv v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja.
M
Vodeni miselni vzorec 6,41
Miselni vzorec preverjanja znanja 4,71
Tabela 3 Prikaz povprečnega števila uporabljenih barv v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja.
39
Tabela 3 prikazuje število barv, uporabljenih v prvem, vodenem miselnem vzorcu in drugem miselnem vzorcu preverjanja znanja. Aritmetična sredina pri vodenem miselnem vzorcu znaša 6,41, pri miselnem vzorcu preverjanja znanja pa 4,71. Iz teh rezultatov je razvidno, da je bilo število uporabljenih barv v miselnem vzorcu preverjanja znanja manj. Le nekateri učenci so uporabili večje število barv kot v vodenem miselnem vzorcu. Do razlike je prišlo predvsem zato, ker so imeli pri vodenem miselnem vzorcu določeno barvo za vsako aktivnost. Tako je imel vsak učenec pri vodenem miselnem vzorcu najmanj 5 uporabljenih barv. To je bilo tudi število naših aktivnosti. Tisti učenci, ki so imeli v vodenem miselnem vzorcu več barv kot 5, so to imeli zaradi dodajanja različnih risbic. Ko so učenci ustvarjali miselni vzorec preverjanja znanja, so se osredotočili bolj na vsebino. Tako ima vsak učenec najmanjše število uporabljenih barv tri, saj je barve uporabil glede na zapis poglavij. Ena barva za zapis industrije in njenih lastnosti, druga barva za poglavje o industrijskih panogah ter tretja barva za zapis poglavja o vplivih industrije. Učenci niso videli potrebe po uporabi večjega števila barv.
Spodnja tabela prikazuje število puščic, uporabljenih v vodenem miselnem vzorcu in v miselnem vzorcu preverjanja znanja.
UČENCI / ŠT.
UPORABLJENIH PUŠČIC
Vodeni miselni vzorec Miselni vzorec preverjanja znanja
Tabela 4 Prikaz števila uporabljenih puščic v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja.
40
M
Vodeni miselni vzorec 57,82
Miselni vzorec preverjanja znanja 29,18
Tabela 5 Prikaz povprečnega števila uporabljenih puščic v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja.
Aritmetična sredina pri vodenem miselnem vzorcu znaša 57,82, medtem ko pri miselnem vzorcu preverjanja znanja znaša 29,18. Iz teh rezultatov je razvidno, da je bilo število uporabljenih puščic v miselnem vzorcu preverjanja znanja precej manj.
Učenci so pri zapisu drugega miselnega vzorca uporabili manjše število puščic kot pri prvem. To je posledica krčenja miselnega vzorca oziroma luščenja bistva iz prejšnjega miselnega vzorca.
Spodnja tabela prikazuje število podob, narisanih v vodenem miselnem vzorcu in v miselnem vzorcu preverjanja znanja.
UČENCI / ŠT. PODOB Vodeni miselni vzorec
Tabela 6 Prikaz števila uporabljenih podob v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja.
M
Vodeni miselni vzorec 10,00
Miselni vzorec preverjanja znanja 19,06
Tabela 7 Prikaz povprečnega števila uporabljenih podob v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja.
41
V tabeli 6 je prikazano število podob, narisanih v prvem, vodenem miselnem vzorcu in drugem, miselnem vzorcu preverjanja znanja. Aritmetična sredina znaša 10,00, medtem ko pri miselnem vzorcu preverjanja znanja znaša 19,06. Iz teh rezultatov je razvidno, da je bilo število podob v miselnem vzorcu preverjanja znanja precej večje.
Razlika v uporabi podob v prvem in drugem miselnem vzorcu je velika. Učenci so pri izdelavi drugega miselnega vzorca dodali veliko več podob kot pri prvem. Učenci so bili bolj ustvarjalni, saj so tokrat za to imeli čas. Le eden izmed učencev je narisal manj risb v drugem miselnem vzorcu kot pa v prvem.
Pri končnem miselnem vzorcu so učenci miselne vzorce izboljšali. Vsi miselni vzorci so postali bolj pregledni in lažje berljivi. Večina učencev je odpravila veliko težav, ki so jih imeli pri zapisu prvega miselnega vzorca; še vedno so se pri določenih učencih napake ponovile. Nekateri učenci so pri zapisu ponovno pozabljali na povezovanje ključnih besed z naslovom, poudarjanje naslova, uporabo večjega števila barv, pomanjkanje risb ter orientacijo na papirju. Nobena izmed teh težav pa se ni več pojavila v tako veliki meri kot pri prvem miselnem vzorcu.
Analiza vsebine miselnih vzorcev
Med akcijsko raziskavo, ki sem jo izvajala v razredu, sem imela priložnost opazovati, kako učenci razmišljajo. Opazili sem, kaj jih motivira, kakšne miselne povezave ustvarjajo, koliko že vedo ipd. Vsaka aktivnost, ki smo jo izvajali, je pri učencih sprožila nova znanja in nadaljnja povezovanja informacij med seboj.
Ob pričetku izvajanja šolskih ur so imeli učenci nekaj težav z razumevanjem termina industrija. Veliko učencev ni vedelo, kaj naj si pod to besedo sploh predstavljajo. To sem pričakovala, saj vem, da je ta učna tema za učence zelo zahtevna. Kljub temu je nekaj učencev že imelo nekaj znanja. Razlika med prvimi in drugimi učenci se je v veliki meri pokazala pri njihovi prvi aktivnosti – možganski vihri.
Spodnja tabela prikazuje število zapisanih ključnih besed pri možganski vihri.
UČENCI / ŠT.
42
Učenec 15 8
Učenec 16 5
Učenec 17 8
Tabela 8 Prikaz predznanja učencev – število ključnih besed.
Najmanjše število zapisanih besed na učenca je bilo 1, največje pa 8. Pri učencih, ki so imeli zapisanih več besed, sem opazila veliko predznanja. Učenec številka 7 je na primer zapisal naslednje besede: tovarne, električni aparati, tovornjaki, kombiji, cigarete, dostava, delavci in paketi. Podobne besede je zapisal učenec številka 11. Poleg nekaterih zgoraj omenjenih je zapisal še naslednje besede: izdelovanje, trgovina, pridelovanje, izdelki, trgovci in turizem.
Učenci številka 12, 14, 15 in 17 so se poleg nekaterih zgornjih napisanih besed spomnili še naslednjih: kovanje, tolčenje, roboti, jeklo, orodje, ogenj, kovina, železo, les, orodje, voda, onesnaževanje, predelava, dim in škatle.
Drugi učenci, ki so zapisali manj besed, so industrijo asociirali predvsem z gospodarstvom in drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Te so nekateri tudi zapisali. Ključne besede, ki so jih učenci zapisali, so bile: kmetijstvo, kmet, vinogradništvo, vrtičkarji, poljedelstvo, vinograd, rudarstvo ipd. Nekateri učenci so omenili tudi onesnaževanje okolja, zrak ter človeka. Eden izmed učencev je kot asociacijo napisal tudi Avstrijo.
Učenci so po zapisu idej v miselni vzorec na glas povedali, katere besede so zapisali, da so jih slišali tudi drugi in se spomnili še kakšne druge povezave. Ideje, ki so jih učenci slišali od svojih sošolcev, so dodali v svoj miselni vzorec. Te besede so nato učencem ustvarile nove miselne povezave, saj so kar naenkrat številni imeli veliko idej. Učenci so začeli vidno uživati, ko so opazili, da nobene ideje ne zavrnem. Eden izmed učencev je nato rekel, da bo zapisal besedo drek. Ko sem ga vprašala po utemeljitvi, je povedal, da je to prva asociacija, ki se mu je porodila v mislih ob besedi kmetovanje. Drek je po njegovo predstavljalo gnojilo.
Sledilo je usvajanje novega znanja. Učenci so miselni vzorec dopolnjevali skozi razne vodene aktivnosti, kjer so dopisovali ključne besede. Spodnja preglednica prikazuje število ključnih besed, zapisanih pri:
- ugotavljanju predznanja učencev, - vodenem miselnem vzorcu ter - miselnem vzorcu preverjanja znanja.
Spodnja tabela prikazuje število ključnih besed, zapisanih pri preverjanju predznanja učencev pri vodenem miselnem vzorcu ter miselnemu vzorcu preverjanja znanja.
UČENCI / ŠT.
43
Učenec 14 8 71 46
Učenec 15 8 84 74
Učenec 16 5 71 37
Učenec 17 8 75 41
Tabela 9 Prikaz števila ključnih besed zapisanih pri ustvarjanju miselnega vzorca predznanja, vodenega miselnega vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja.
M
Predznanje učencev 4,71
Vodeni miselni vzorec 66,59
Miselni vzorec preverjanja znanja 35,00
Tabela 10 Prikaz povprečnega števila ključnih besed, uporabljenih pri ustvarjanju miselnega vzorca predznanja, vodenega miselnega vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja.
V tabeli 9 je prikazano število ključnih besed, zapisanih pri preverjanju predznanja učencev, pri vodenem miselnem vzorcu ter miselnem vzorcu preverjanja znanja. Aritmetična sredina pri računanju predznanja učencev znaša 4,71. Aritmetična sredina vodenega miselnega vzorca pa znaša 66,59. Razlika v številu je logična, saj smo vodeni miselni vzorec razvijali naprej skozi razne aktivnosti in s tem pridobili število ključnih besed.
Izračunali smo tudi aritmetično sredino števil ključnih besed pri miselnem vzorcu preverjanja znanja in dobili rezultat 35,00. Tokrat opazimo, da je število ključnih besed v primerjavi z vodenim miselnim vzorcem upadlo. To je posledica krčenja miselnega vzorca oziroma luščenje bistva iz prejšnjega miselnega vzorca.
Zanima nas predvsem razlika v predznanju učencev in miselnem vzorcu preverjanja znanja. Število ključnih besed je močno naraslo. Aritmetična sredina pri računanju števila besed v miselnem vzorcu preverjanja znanja znaša 35,00, kar je 30,19 ključnih besed več kot v prikazu predznanja učencev. S tem smo dokazali, da so učenci usvojili veliko novega znanja.
Učenci so se pri ustvarjanju miselnega vzorca preverjanja znanja osredotočili predvsem na vsebino miselnega vzorca. Vsi učenci so na sredino miselnega vzorca zapisali naslov industrija ter okoli njega zapisali nekaj ključnih besed, ki jim predstavljajo pojem industrija. S temi ključnimi besedami so pokazali, da razumejo, kaj industrija je ter katere komponente jo sestavljajo.
Vsi učenci so ustrezno razdelili industrijo na dve podpoglavji, in sicer vplivi industrije ter industrijske panoge.
Pri poglavju industrijske panoge je nekaj učencev pozabilo našteti katero izmed industrijskih panog. Imeli so tudi težave pri pravilnem poimenovanju panoge. Živilsko industrijo so zapisali kot »živalsko« ter lesno industrijo kot »leseno«. Nekateri učenci so imeli težavo pri ločevanju papirne in lesne industrije, ker smo pri obeh kot surovino navedli les.
Izdelki so bili glede na industrijsko panogo različni, vendar jim je poimenovanje industrije še vedno predstavljalo težavo.
Kljub opozorilu, da morajo pri vsaki industrijski panogi našteti primer surovine in izdelka, nekaj učencev tega ni storilo; nekateri so to storili delno. Nekateri so panoge le našteli;
nekateri so pozabili našteti katero izmed panog; nekateri so zapisali primere le surovine ali izdelka; nekateri so zapisali primere surovine in izdelka, vendar niso zapisali vseh industrijskih panog. Le sedem učencev je to poglavje zapisalo v celoti.
44
Večina učencev je torej dosegla učni cilj poznavanja različnih industrijskih panog, a le nekateri so v celoti dosegli tudi cilj poznavanja ter obrazložitve pojma surovina in izdelek.
Ostali učenci so ta cilj dosegli le delno.
Pri poglavju vplivi industrije so vsi učenci zapisali precej ključnih besed. Iz tega je razbrati, da se zavedajo vplivov, ki jih ima industrija na svet in življenje okoli nas. Učenci so v sklop tega poglavja zapisovali ključne besede, ki smo jih omenili med poučevanjem; nekateri so dodali tudi svoje povezave in nove primere. V tem poglavju so učenci ustvarili največ miselnih povezav, saj je tudi opaziti več povezovanj s črtami ter na ta način širitev miselnega vzorca.
45
Primerjava vodenega miselnega vzorca z miselnim vzorcem preverjanja znanja nekaterih učencev: