21
Primer tega nevarnega področja je naveden na zgornji sliki. Pri prvi obliki vidimo, da je učenec na črto zapisal »zelo nesrečen popoldan«. S tem zapisom je onemogočil spremembe ocene tega popoldneva. Zapisano je kot dokončno mnenje, ki ne dopušča katerekoli druge razlage.
Pri drugi obliki smo zapis popravili. Na črto smo zapisali iste besede iz stavka, le da smo jih zapisali tako, da vsaka beseda stoji samostojno. Ta zapis nam omogoča, da lahko iz vsake zapisane besede žarčimo nove miselne zveze.
Ko pogledamo zapis tretje oblike, vidimo, da so bila upoštevana pravila za zapis miselnih vzorcev. Pri tretjem zapisu smo najprej upoštevali pravilo, da naj bodo besede zapisane posamično. Nato smo dodali še podobe in barve. Ob primerjavi s prvo obliko zapisa vidimo, da je tretja oblika zapisa vsebuje nekaj dobrega. V prvi obliki je bilo zapisano samo
»zelo nesrečen popoldan« in ne vidimo v tem nič dobrega. V tretji obliki pa vidimo zapis, ki nakazuje, da ni bil cel dan nesrečen, ampak da je dan postal nesrečen šele slabi novici ali pa ker smo padli. Prej je bil dan čisto lep, saj je za prvi del dneva narisano sonce. Pravilo o posamičnih besedah in podobah nam omogoča, da lahko našo notranjost in okolje prikažemo bolj jasno in resnično.
3. Mnenje, da neurejen miselni vzorec ni dober
Včasih lahko ob pomanjkanju časa ali ustvarjanju zapiskov zelo zmedene učne ure ustvarimo miselni vzorec, ki tudi izgleda zelo zmedeno. Zato miselni vzorec še ni slab, pač pa je samo odraz vašega trenutnega umskega stanja. Lep zapis miselnega vzorca mogoče lahko bolje izgleda, vendar se moramo vprašati, kakšne podatke dobimo iz njega. Če estetskemu miselnemu vzorcu manjkajo poudarki in povezave, ta ne bo uporaben. Naš zmedeni miselni vzorec torej mogoče ni slab, ampak samo predstavlja točen zapis miselnih postopkov, ki so se dogajali pri oblikovanju miselnega vzorca.
4. Odklonilen čustveni odziv na miselni vzorec
Včasih nam naš miselni vzorec ni všeč. To se običajno zgodi v prvih poskusih izdelave miselnega vzorca, ko ga tudi zelo hitro zaključimo Takrat poskusimo miselni vzorec obravnavati kot osnutek, ki potrebuje še nekaj popravkov in dopolnil. Ko bomo miselni vzorec dopolnili in popravili, nam utegne biti bolj privlačen in motivacijski. (Buzan in Buzan, 2005, str. 114)
22
2 Empirični del
Opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilji
2.1.1 Opredelitev problema
V magistrskem delu smo raziskali, kako učenci 4. razredov usvajajo nova znanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini. Ta tema je za učence zelo zahtevna, ker ti navadno nimajo veliko predznanja in neposrednih izkušenj z njo. Je zelo kompleksna, še posebej, če želimo vključiti med seboj povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja ter poskrbeti, da so učenci ustrezno motivirani. Širino in kompleksnost novega znanja smo poskušali doseči z uporabo miselnih vzorcev.
2.1.2 Namen
Namen magistrskega dela je raziskati učinkovitost miselnih vzorcev pri usvajanju novih znanj pri temi industrija v domači pokrajini. Osredotočili smo se na pridobivanje celostnega, povezanega znanja s poudarkom na VITR.
2.1.3 Raziskovalni cilji
Glede na problematiko so cilji empiričnega dela naslednji:
1. Izdelati in izvesti model poučevanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini.
2. Evalvirati model z vidika napredka in težav učencev pri zapisu miselnih vzorcev.
3. Evalvirati model z vidika obsega in povezanosti novega znanja.
Metodologija
a. Metoda in raziskovalni pristop
V okviru magistrske naloge smo v 4. razredu izvedli akcijsko raziskavo, ki je imela dva akcijska koraka. Izvajanje akcijske raziskave je potekalo 5 šolskih ur.
Namen prvega akcijskega koraka je bilo izdelati miselni vzorec o industriji v domači pokrajini v obliki miselnega vzorca. Učenci so se izognili linearnemu beleženju podatkov ter se zapisovanja lotili na drugačen način. Namen akcijskega koraka je bil, da se učenci ob učenju o industriji navadijo povezovanj znanj med seboj, kar dosežemo z miselnim vzorcem. V miselni vzorec z naslovom industrija smo vnesli vse značilnosti industrije in prav tako vplive industrije na okolje, prebivalstvo, umetnost. Ob zaključku izdelave miselnega vzorca smo akcijski korak zaključili z evalvacijo o izdelavi miselnih vzorcev ter evalvacijo vsebine miselnih vzorcev.
Učenci so dobili povratno informacijo. Prvi akcijski korak je potekal 4 šolske ure.
23
Namen drugega akcijskega koraka je bilo ponovno izdelati miselni vzorec o industriji v domači pokrajini, vendar tokrat samostojno. Učenci so morali upoštevati značilnosti miselnega vzorca in hkrati prikazati čim več povezanega znanja, ki so ga usvojili skozi izdelavi prvega miselnega vzorca. Drugi akcijski korak je potekal 1. šolsko uro.
Izbrali smo neeksperimentalno in kvalitativno raziskavo.
b. Vzorec
Naš vzorec je bil neslučajnostni in namenski. V raziskavo je bilo vključenih 17 učencev 4.
razreda ene izmed osnovnih šol v Ljubljani. Raziskava je potekala v šolskem letu 2016/2017.
c. Opis postopka zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali skozi učne ure, izvedene v 4. razredu pri predmetu družba:
- s pomočjo izdelkov učencev (miselni vzorci),
- preverjanjem predznanja in končnega znanja (miselni vzorci) ter - z opazovanjem z udeležbo.
Izdelki učencev so bili naš vir informacij. Ko so učenci izdelali svoje izdelke, smo njihove miselne vzorce fotografirali. Miselni vzorci so nam prikazali obseg učenčevega usvojenega znanja in povezanost novega znanja z že usvojenim ter napredek in težave pri zapisovanju miselnih vzorcev.
Ob pričetku poučevanja smo preverili predznanje učencev s pomočjo miselnega vzorca. Učenci so morali zapisati, kaj si predstavljajo z besedo industrija. Na sredino papirja so napisali naslov in nato zraven zapisali ključne besede, ki so jih povezali z naslovom. Ko so zaključili s pisanjem, smo fotografirali vsak izdelek, iz katerega je razvidno predznanje učencev.
Skozi razne aktivnosti so učenci svoj miselni vzorec dopolnjevali in s tem usvajali znanje. Za vsako novo obravnavano področje industrije so imeli določeno barvo, s katero so dopolnjevali miselni vzorec. Ko smo končali z obravnavo celotne zastavljene snovi, smo zopet fotografirali izdelke učencev, ki so nam pokazali vsebinski zapis ter značilnosti miselnega vzorca.
Končno znanje smo preverili z izdelavo popolnoma novega miselnega vzorca. Učenci so v tem miselnem vzorcu prikazali svoje usvojeno znanje o industriji ter svoje poznavanje značilnosti miselnih vzorcev. Ko so učenci svoje izdelke zaključili, smo njihove novo nastale miselne vzorce ponovno fotografirali.
Ves čas vodenja šolskih ur smo opazovali učence pri izdelavi miselnih vzorcev. Opazovali smo njihove odzive ali vprašanja na določeno temo ter njihove odgovore in opazovanja zabeležili.
d. Postopki obdelave podatkov
Naredili smo vsebinsko kvalitativno in delno kvantitativno analizo zbranih podatkov.
Vsebinsko kvalitativno analizo smo naredili s pomočjo miselnih vzorcev. Pri vsakemu učencu smo naredili analizo njegovih treh miselnih vzorcev – miselni vzorec predznanja,
24
vodeni miselni vzorec ter miselni vzorec preverjanja znanja ter primerjali miselne vzorce med seboj. Ugotavljali smo obseg in povezanost novega znanja.
Delno kvantitativno analizo smo izvedli na enak način kot vsebinsko kvalitativno analizo.
Ponovno smo primerjali tri miselne vzorce vsakega učenca posebej – miselni vzorec predznanja, vodeni miselni vzorec ter miselni vzorec končnega znanja, vendar smo se tokrat osredotočili na število ključnih besed, število uporabljenih povezav ter uporabljeno število barv.
Rezultati
2.3.1 Analiza
Opis in analiza učnih ur
Pred pričetkom izvajanja raziskave sem se seznanila z učenci 4. razreda na njihovi osnovni šoli v Ljubljani. V razredu sem bila pozorna na razredno klimo, posebnosti učencev ter na interakcijo učencev z učiteljico. Opazila sem, da poučevanje poteka v sproščenem vzdušju in da učenci radi sodelujejo. Eden izmed učencev je imel nekaj težav. Učiteljica me je opozorila, da se je učenec nedavno preselil v Slovenijo in ne govori dobro slovensko. Opozorila me je, da potrebuje več pomoči in da moram govoriti razločno in počasi.
Šolske ure poučevanja sem razdelila na dva dela. Prvi del sem poučevala 4 šolske ure, drugi del pa eno šolsko uro. Prve štiri ure sem namenila 1. akcijskemu koraku; zadnja šolska ura je bila namenjena 2. akcijskemu koraku.
Namen raziskave je bilo izdelati in izvesti model poučevanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini, kar je bil moj prvi cilj. Učenci so bili o temi industrija v domači pokrajini že seznanjeni ob obravnavi gospodarstva v domači pokrajini, vendar so temo le omenili in se o njej še niso učili.
1. Akcijski korak Preverjanje predznanja
Šolsko uro sem pričela tako, da sem učence obvestila, da bodo danes moji pomočniki.
Razložila sem jim, da delam malo raziskavo, ampak da te raziskave ne morem izvesti sama. Ob tem sem povedala, da sem njihov razred izbrala s posebnim namenom, saj sem opazila, da so v njem pravi mali raziskovalci in da potrebujem njihovo pomoč. Učenci so bili s temi besedami opazno motivirani in pripravljeni na sodelovanje.
Za začetek me je zanimalo, če učenci vedo, kaj so to miselni vzorci. Veliko učencev je dvignilo roke ter naštelo eno ali več lastnosti miselnega vzorca. Naštevali so naslednje značilnosti:
- »Ne pišemo celih povedi, ampak samo po eno besedo.«
- »Naslov zapišemo na sredino lista.«
- »Uporabljamo različne barve.«
- »Lahko tudi rišemo.«
- »Besedo s črto povežemo z naslovom.«
- »Obkrožimo naslov.«
25 - »Papir obrnemo v ležeč (vodoraven) položaj.«
Učence sem pohvalila, saj sem opazila, da že poznajo nekatere značilnosti miselnega vzorca.
Naštela sem še nekatere dodatne značilnosti, ki jih moramo upoštevati, kot so: za naslov uporabimo vsaj tri barve, slike in besede naj bodo različnih velikosti, spreminjamo velikosti črk, črt in slik, črke tiskamo, uporabimo samo eno besedo za eno črto ter miselni vzorec lepo razporedimo po prostoru.
Ko smo našteli vse značilnosti miselnega vzorca, smo se skupaj odločili, da na šolsko tablo zapišemo primer miselnega vzorca. Preden sem pričela z zapisovanjem, sem učence prosila, naj zamižijo in nato na tablo zapisala eno besedo, ki je predstavljala naslov našega poskusnega miselnega vzorca. Nato sem učence opozorila, da bodo na znak odprli oči in povedali prvo asociacijo, ki se jim porodi v mislih ob pogledu na zapisano besedo.
Na tablo sem na sredino zapisala besedo gospodarstvo. Učiteljica mi je povedala, da so gospodarstvo že obravnavali prejšnjo uro. Spoznavali so gospodarske dejavnosti ter se seznanili s kmetijstvom in rudarstvom. Učence sem nato prosila, naj odprejo oči. Tokrat nisem upoštevala dvigovanje rok, saj nisem želela omejiti izbruha učenčevih idej s čakanjem. Učenci so imeli najprej težave, saj niso vedeli, kaj naj povedo. Eden izmed učencev se je nato le opogumil.
Njegova prva asociacija je bila kmetijstvo. Ko je izgovoril to asociacijo, so sledile še številne druge pri drugih učencih. Največ so se pojavljale besede vinogradništvo, rudarstvo, kmetijstvo in nato asociacije v zvezi s temi tremi ključnimi besedami: kmet, vile, vino, grablje, grozdje, zemlja ipd. Eden izmed učencev se je spomnil in navedel tudi besedo turizem; proti koncu aktivnosti je eden od učencev navedel tudi industrijo in obrt.
Ob možganski vihri sem čim hitreje zapisovala njihove ključne besede. Včasih sem kakšno besedo, namesto da bi jo zapisala, narisala. Pri tej aktivnosti je bilo na začetku aktivnih manj učencev, saj niso vedeli, kaj naj rečejo in če mogoče njihova ideja ni primerna. Učence sem opogumila, da pri tej aktivnosti (možganski vihri) ni napačnih odgovorov in idej ne bom presojala. Potem se je opogumilo več učencev.
Ko smo navedli že precej besed, smo pogledali naš miselni vzorec. Učence sem vprašala, kaj manjka. Učenci so pravilno ugotovili, da manjkajo določene značilnosti miselnega vzorca, kot so črte, barve ter različne velikosti črk. Prav tako so opazili, da sem v naslovu uporabila le eno barvo. Ob zaključku aktivnosti sem z vijolično barvo obkrožila določene ključne besede in učence vprašala, kaj sem obkrožila. Eden izmed učencev je odgovoril, da sem obkrožila samo »pravilne« besede. Ob tem sem povedala, da ni pravilnih in napačnih odgovorov pri igri, ki smo se jo pravkar igrali. Nato je eden od učencev pravilno ugotovil, da sem obkrožila gospodarske dejavnosti, med katere sodi tudi industrija.
Sledil je vodeni pogovor o gospodarskih dejavnostih v domači pokrajini. Učence sem vprašala, katere gospodarske dejavnosti se lahko izvajajo v Ljubljani in katere ne, ter zakaj tako menijo. Nato je sledilo še zadnje vprašanje, in sicer zakaj je vas majhna, mesto pa veliko.
Učenci so že imeli ustrezna znanja in so vedeli, katere gospodarske dejavnosti se lahko izvajajo v Ljubljani in katere zunaj Ljubljane. Ustrezno so obrazložili, da se od naštetih gospodarskih dejavnosti v Ljubljani lahko izvajajo industrija, turizem in trgovina, zunaj Ljubljane oziroma na obrobju Ljubljane pa kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo. Ob določeni gospodarski dejavnosti na miselnem vzorcu sem zapisala veliko črko M ali V ter s tem označila, ali se določene dejavnosti najpogosteje izvajajo v mestu (M) ali na vasi (V). Učenci so ustrezno razložili, da za izvajanje kmetijstva, gozdarstva in rudarstva v mestu ni pogojev in da je to bolj značilno za podeželje. Eden izmed učencev je ob tem izpostavil, da je lahko rudarstvo tudi v mestih. To smo potrdili na primeru Velenja, ki je rudarsko mesto, zato sem na miselnem vzorcu poleg ključne besede rudarstvo dodala še črko M.
26
Nato smo se ponovno osredotočili na domačo pokrajino Ljubljano. Prosila sem jih, da utemeljijo, zakaj se lahko dejavnosti, ki imajo ob sebi zapisano črko M, izvajajo v mestih. Za turizem so obrazložili, da je v mestih zanj največji potencial, ker je veliko atrakcij. Turizem še izrazito enači s turisti in mestom, a pozabljajo še na druge oblike turizma, kot so rekreativni, zdraviliški, športni, izletniški, sejemski turizem. Učenci te teme pri pouku še niso obravnavali, zato mi je bil njihov odgovor dovolj in smo nadaljevali s pogovorom o trgovini. Učenci so utemeljili, da se trgovina lahko najbolje izvaja v mestih, saj imajo trgovci tako največ prometa, ker je veliko ljudi. O industriji pa so povedali, da se lahko izvaja v mestih, a največ na obrobjih mest. Eden izmed učencev je izpostavil, da je to zato, da lahko tovornjaki lažje dostopajo do tovarn (da so boljše prometne povezave in ni gneče). Ob vprašanju, zakaj je mesto veliko in vas majhna, so znali povedati le, da v mestu živi več ljudi in je zato večje kot vas.
Pogovor sem nato usmerila na učence. Povprašala sem jih, katera je njihova domača pokrajina in katera gospodarska dejavnost je v bližini njihovega doma. Učenci so mi našteli trgovine in obrti. Ker nisem dobila želenega odgovora, sem jih vprašala, katera gospodarska dejavnost mislijo, da je v Ljubljani ena izmed bolj razširjenih. Tokrat so učenci rekli, da mislijo da je to industrija.
Potem, ko smo na hitro obnovili gospodarske dejavnosti, sem učencem naročila, naj pripravijo flomastre in barvice. Razdelila sem jim liste velikosti A3. Ko sem učencem omenila, da bodo potrebovali le flomastre in barvice, so bili izredno motivirani. Bili so presenečeni, ko so ugotovili, da za zapis ne bodo potrebovali nalivnika. Ko so učenci prejeli list, sem jih prosila, naj list prepognejo tako, da bodo po dolžini in širini list razdelili na tri dele. Ob prepogibanju so tako dobili devet kvadratkov. Prvotno je bilo prepogibanje lista mišljeno za razdelitev prostora. V vsak kvadratek bi učenec zapisoval ključne besede po vodenih aktivnostih in s tem poskrbel, da mu pri zadnjih aktivnostih ne bi zmanjkalo prostora na listu. Tik po zapisu naslova sem si premislila, saj sem želela, da se učenci sprostijo in niso na noben način omejeni. Odločila sem se, da bo ob potrebi po več prostora učenec poleg prilepil bel list papirja in tam nadaljeval z zapisom.
Naslednjo aktivnost sem poimenovala možganska vihra. Ko so učenci pripravili vse potrebno in se umirili, sem jim naročila, naj v sredino lista oziroma v srednji kvadratek zapišejo naslov industrija. Nadaljnje navodilo je bilo, da učenci zaprejo oči in razmislijo, katere misli oziroma podobe se jim najprej prikažejo pred očmi ob omembi besede industrija. Te misli ali podobe nato narišejo ali zapišejo. Pri tem so morali uporabiti MODRO barvo. Učenci so imeli pri ustvarjanju začetnega miselnega vzorca nekaj težav, saj veliko od njih ni vedelo, kaj naj si ob besedi industrija predstavljajo. Število zapisanih besed v začetnem miselnem vzorcu sem zapisala v spodnji tabeli.
UČENCI / ŠT. BESED Predznanje učencev (možganska vihra)
27
Tabela 1 Prikaz predznanja učencev – število ključnih besed.
Najmanjše število zapisanih besed je bila 1, največ pa 8. Razlika je bila tudi v zapisu besed. Nekaj učencev je kot prve asociacije navedlo kmetijstvo, vinogradništvo, turizem ali rudarstvo. Take prve asociacije so se jim lahko porodile ravno zaradi aktivnosti, ki smo jih delali pred tem. Nekateri učenci so dodali kar veliko besed, ki jih še nismo omenili. Po tej dejavnosti sem slikala izdelek vsakega učenca, iz katerega je razvidno njihovo znanje pred pričetkom usvajanja novega znanja. S to aktivnostjo sem ugotavljala predznanje učencev.
Usvajanje znanja
Naslednja dejavnost je vključevala uporabo besed, zapisanih na malih listkih. Vseh besed je bilo 24. Vsak izmed učencev je dobil enako število listkov, na katerih so bile zapisane enake besede kot pri vseh ostalih učencih. Vsak izmed učencev je moral v svoj miselni vzorec zapisati tisto besedo, za katero je menil, da je povezana s pojmom industrija. Besede so morali tokrat zapisati z zeleno barvo. Ko so učenci zapisali besede, smo vsako besedo analizirali, zakaj so se odločili zanjo in zakaj ne. Vsak učene je ustrezno razložil, zakaj je izbral določeno besedo.
Nekateri so imeli na začetku težave z utemeljevanjem, saj so besedo zapisali na primer zato, ker jo je izbral sosed. Potem pa so slišali primere, kot na primer, ko je učenec besedo drevo utemeljil tako, da ga je povezal z okoljem, na katerega industrija vpliva. Ali ko je drug učenec besedo človek utemeljil kot nekoga, ki je zaposlen v industriji. Le eden od učencev je zapisal vse besede. Ko sem ga vprašala po utemeljitvi, je priznal, da najprej ni razumel navodil in je mislil, da mora vse besede prepisati. Učencu sem naročila, naj besed ne briše, saj so vse besede na nek način pravilne. Povedala sem mu, da mi bo besede poskušal utemeljiti čez nekaj šolskih ur. To aktivnost bi sicer lahko izboljšali. Učenci bi obrazložitve lahko zapisali v miselni vzorec s ključno besedo. Potegnili bi črto iz izbrane besede in zraven na črto zapisali tisto, ki jo obrazloži. Tako bi učenci že videli povezave, ki jih delajo naši možgani na listu papirja.
Sledila je naslednja aktivnost, ki pa je bil učencem najbolj motivacijska. Povprašala sem jih, ali je v bližini njihovega doma oziroma šole kakšna tovarna. Vsi učenci so odgovorili, da ne. S pomočjo projektorja sem nato na tabli pokazala sliko pivovarne Union. Vsi so prepoznali tovarno, saj je zelo blizu njihove šole. Učenci so mi obrazložili, da se na to tovarno niso spomnili, saj na zunaj ne izgleda kot tovarna. Nato sem učence povprašala o dejavnostih, ki se izvajajo v tej tovarni. Vsi so povedali, da v tej tovarni polnijo steklenice s pivom. Niso vedeli, da v pivovarni polnijo tudi različne sokove in vode. Tudi ob vprašanju, če vedo, kako izdelujejo
Sledila je naslednja aktivnost, ki pa je bil učencem najbolj motivacijska. Povprašala sem jih, ali je v bližini njihovega doma oziroma šole kakšna tovarna. Vsi učenci so odgovorili, da ne. S pomočjo projektorja sem nato na tabli pokazala sliko pivovarne Union. Vsi so prepoznali tovarno, saj je zelo blizu njihove šole. Učenci so mi obrazložili, da se na to tovarno niso spomnili, saj na zunaj ne izgleda kot tovarna. Nato sem učence povprašala o dejavnostih, ki se izvajajo v tej tovarni. Vsi so povedali, da v tej tovarni polnijo steklenice s pivom. Niso vedeli, da v pivovarni polnijo tudi različne sokove in vode. Tudi ob vprašanju, če vedo, kako izdelujejo