V magistrskem delu sem raziskovala, kako učenci 4. razredov usvajajo nova znanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini. Cilji moje raziskave so bili izdelati in izvesti model poučevanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini, evalvirati model z vidika napredka in težav učencev pri zapisu miselnih vzorcev ter evalvirati model z vidika obsega in povezanosti novega znanja.
Model poučevanja je bil razdeljen na dva akcijska koraka. V prvem akcijskem koraku so se učenci učili o industriji ter njenih vplivih, v drugem akcijskem koraku pa smo preverili njihovo usvojeno znanje.
Ob pričetku prvega akcijskega koraka sem z učenci morala obnoviti znanje o miselnih vzorcih ter znanje o gospodarstvu. Nato je sledilo preverjanje predznanja o učni temi industrija.
Pojem industrija je zelo splošen, zato sem morala učencem snov predstaviti čim bolj konkretno. Po preverjanju predznanja so sledile razne aktivnosti, ki so spodbudile učence k razmišljanju in ustvarjanju novih povezav o industriji v domači pokrajini. Prva aktivnost so bile zapisane besede na listkih, ki so spodbudile učence k razmišljanju o industriji. Sledila je vizualna aktivnost, kjer so si učenci ogledali posnetek o pivovarni Union, s pomočjo katerega smo tudi določili definicijo, kaj industrija je. Tretja aktivnost je bila izkustvena, saj so učenci s pomočjo vsakdanjih izdelkov v učilnici prišli do znanja o izdelkih in surovinah ter katere industrijske panoge poznamo. Četrta aktivnost je bila prikaz mojega miselnega vzorca, ki je učencem pokazal različne povezave znanj med seboj ter kako te povezave zapišemo. Zadnja aktivnost je bila namenjena odkrivanju ter ustvarjanju povezav znanj, na katere učenci niso prej niti pomislili – umetnost, ljudje, otroci, igra ipd.
Drugi akcijski korak je bil namenjen izboljšanju 1. akcijskega koraka. Učenci so morali izboljšati zapis miselnega vzorca in prav tako vanj vključiti kar največ novega znanja ter ustvariti čim več povezav med znanji.
Namen modela poučevanja, ki sem ga ustvarila in izvedla, je bil učence spodbuditi k mrežnemu mišljenju. Želela sem, da učenci med seboj povežejo kar največ znanj, ki jih že imajo in ki so jih na novo usvojili. Temo sem jim želela približati na preprost in zanimiv način, saj je ta tema za učence zelo zahtevna. Miselni vzorci so spodbujali mrežno mišljenje pri učencih.
Hkrati jim je bil ta način dela veliko bolj motivacijski in zabaven, saj je bil drugačen od načina dela, kot so ga bili vajeni. Lahko so bili tudi bolj ustvarjalni.
Najpogostejše težave, ki so se pojavljale v zapisu vodenega miselnega vzorca, so bile izpostavljanje osrednje slike, povezovanje ključnih besed z naslovom, uporaba risb ter orientacija na listu. Učenci niso uspeli upoštevati vseh značilnosti miselnega vzorca ki smo jih navedli. Razlog, zakaj navodila za izdelavo miselnega vzorca niso bila upoštevana, je bil, da so se učenci veliko bolj osredotočali na vsebino kot na izdelavo miselnega vzorca. Učenci, kot so sami izpostavili, tudi niso bili vajeni dela z miselnimi vzorci ter so poznali in uporabljali le najbolj osnovne značilnosti miselnega vzorca, kot so: naslov je zapisan v sredini, povezovanje besede z glavnim naslovom, zapisovanje samo ključnih besed ter uporabljanje različnih barv, katerih pa tudi niso vsi upoštevali.
Ko so učenci izdelovali miselni vzorec preverjanja znanja, se je zapis pri vseh izboljšal. Pri vseh je bila opažana boljša orientacija na listu. Ta se je izboljšala predvsem zato, ker so učenci sedaj točno vedeli, kaj vse želijo zapisati v svoj miselni vzorec. Pri vodenem miselnem vzorcu namreč niso vedeli, koliko prostora bodo potrebovali za določeno aktivnost. Prav tako niso vedeli, koliko aktivnosti bo.
55
Napredek se je pokazal tudi v risanju podob. Število podob v miselnem vzorcu preverjanja znanja je naraslo. V vodenem miselnem vzorcu je bilo namreč v povprečju narisanih 10,00 podob, v miselnem vzorcu preverjanja znanja pa je to število naraslo na 19,06. V miselnem vzorcu preverjanja znanja je upadlo število puščic. V vodenem miselnem vzorcu je bilo v povprečju uporabljenih 57,82 puščic, v miselnem vzorcu preverjanja znanja pa le 29,18.
Število puščic je upadlo, ker je upadlo tudi število ključnih besed. Vsaka ključna beseda naj bi bila namreč povezana z osrednjo sliko, drugo ključno besedo ali poglavjem. Posledično je upad puščic premo sorazmeren z upadom ključnih besed. Število ključnih besed pa se je v miselnem vzorcu preverjanja znanja zmanjšalo zaradi luščenja bistva iz prejšnjega miselnega vzorca. Prav tako je upadlo število uporabljenih barv v miselnem vzorcu preverjanja znanja.
V vodenem miselnem vzorcu je bilo v povprečju uporabljenih 6,41 barv, v miselnem vzorcu preverjanja znanja pa je število uporabljenih barv upadlo na število 4,71. Do upada števila uporabljenih barv je prišlo, ker so učenci ob luščenja bistva miselni vzorec razdelili na tri poglavja – industrijo, industrijske panoge ter vplive industrije. Vsakemu poglavju so v celoti namenili eno barvo in tako ločili poglavja med seboj. Ker so bila poglavja tri, je bilo tri tudi število najmanj uporabljenih barv.
Naš tretji raziskovalni cilj je bil evalvirati model z vidika obsega in povezanosti novega znanja. Učenci so usvojili definicijo industrije, značilnosti industrije, znanje, kaj sta surovina in izdelek, katere industrijske panoge poznamo, vplive industrije na domačo pokrajino ter svet okoli nas. Seznanili so se z industrijo v domači pokrajini in kako vpliva na njih in ostale v njihovi okolici.
Učenci so si najbolj zapomnili vplive industrije. O tej temi so že vedeli veliko, saj so se o okolju in vplivu nanj že večkrat učili. Njihovo znanje smo razširili še na druga področja, kot so umetnost, ljudje, selitev; vključili smo tudi otroke, da so se učenci lažje poistovetili s problemom ter ustvarili nove miselne povezave v zvezi z industrijo.
Na začetku raziskave smo preverili predznanje otrok o industriji. Čeprav sem jim na začetku prepustila, da so ustvarili čim več miselnih povezav v zvezi s pojmom industrija, so imeli še vedno težave. Zapisali so le nekaj besed, nekateri le eno. Ko si ogledamo miselni vzorec preverjanja znanja, ugotovimo da so se učenci v nekaj urah naučili precej, saj je njihovo število zapisanih ključnih besed v primerjavi z miselnim vzorcem predznanja zelo naraslo. Povprečno število ključnih besed v miselnem vzorcu preverjanja predznanja je 4,71; povprečno število ključnih besede v miselnem vzorcu preverjanja znanja je 35,00. Učenci so oba miselna vzorca zapisali samostojno brez pomoči. Tudi miselni vzorec preverjanja znanja so ustvarjali brez pomoči vodenega miselnega vzorca. Tako miselni vzorec preverjanja znanja prikazuje njihovo znanje, usvojeno v štirih šolskih urah.
Raziskava je pokazala, da so učenci 4. razreda s pomočjo uporabe miselnih vzorcev usvojili veliko novega znanja. Število ključnih besed je v miselnem vzorcu preverjanja znanja naraslo za več kot sedemkrat v primerjavi z miselnim vzorcem predznanja učencev. Začetek vodenega miselnega vzorca so učenci zapisali samostojno in je prikaz predznanja učencev.
Miselni vzorec preverjanja znanja so učenci prav tako ustvarili samostojno in s tem pokazali, koliko so se med poukom naučili o industriji v domači pokrajini.
Učenci so s pomočjo uporabe miselnega vzorca vedno bolj začeli med seboj povezovati znanja in ustvarjati odnose med pojavi. To pa je eno izmed pomembnejših načel VITR, ki poudarja celostni pristop, kar pomeni, da je poudarek na povezavah in odnosih med pojavi in ne toliko na posameznih dejstvih. Šola ima ključno vlogo pri vzgajanju in izobraževanju za trajnostni razvoj učencev. Za uresničitev celotnega učnega procesa pri predmetu družba je bilo zato potrebno skrbno načrtovanje, ki mi je pomagalo pri doseganju ciljev in standardov učnega
56
načrta. Učenci so se z vidika trajnostnega razvoja naučili vrednotenja vsakodnevnih ravnanj in odločitev ljudi. Zavedajo se povezanosti človeka z okoljem in njegovega vpliva nanj.
Skozi izvajanje svoje raziskave sem razmišljala, kako bi svojo raziskavo lahko izboljšala. Celotno poučevanje bi lahko izpeljala v enem dnevu ali vsaj v enem tednu in s tem izboljšala pomnjenje in povezovanje celotnega znanja. Prav tako bi v svoji raziskavi posvetila večjo pozornost miselnim vzorcem. Skozi izvedbo modela poučevanja z uporabo miselnih vzorcev sem odkrila, da bi lahko model poučevanja bolje izvedla, če bi na začetku več časa posvetili sami strukturi miselnega vzorca. Učenci so bili v stiku z miselnimi vzorci veliko manj, kot pa sem pričakovala, in bi zato morala poučevanju miselnih vzorcev posvetiti več časa.
Buzan in Buzan (2007) pravita, da ne glede na to, koliko podatkov smo že uspeli shraniti, in ne glede na število asociacij, ki smo jih že ustvarili, imamo skoraj neskončno možnosti, da vedno izrazimo nove vzorce in kombinacije. Mrežasto mišljenje ter mrežast zapis sta nam omogočila procesiranje velike količine podatkov, saj je to naraven način razmišljanja naših možganov. Miselni vzorec o industriji, ki so ga ustvarili učenci, bi lahko tako uporabili tudi v nadaljevanju ter ga razširili, dodali še druga poglavja ali teme in si s tem ustvarili nove miselne povezave ter s tem utrdili tudi pomnjenje.
57