• Rezultati Niso Bili Najdeni

Pravila za oblikovanje miselnih vzorcev

1 Teoretični del

1.12.2 Pravila za oblikovanje miselnih vzorcev

Pravila za oblikovanje miselnega vzorca so namenjena povečanju in ne omejitvi naše umske svobode. V tem kontekstu je pomembno, da ne zamenjamo pravil s togostjo ali pa svobode s kaosom. Pogosto imajo pravila negativen prizvok, saj jih razumemo kot nekaj omejevalnega, medtem ko svobodo pogosto enačimo z zmedo in pomanjkanjem strukture. V resnici pa je prava miselna svoboda sposobnost, da ustvarimo red iz nereda. To dosežemo prav s pomočjo pravil za oblikovanje miselnega vzorca, ki sta jih opredelila brata Buzan. Delimo jih na dva dela ― načine in sredstva. (Buzan in Buzan, 2005)

1.12.2.1 Načini

1. Uporaba poudarkov

Pomnjenje in ustvarjalnost se poveča, ko uporabljamo poudarke. Z naslednjimi pravili bomo dosegli največje in najustreznejše poudarke.

a. Začnemo s središčno sliko

Slika samodejno osredotoči oči in možgane. Vzbudi številne asociacije in je zelo učinkovita pri izboljšanju pomnjenja. Je privlačna, nas razveseljuje in zbuja našo pozornost. Lahko seveda uporabimo tudi ključno besedo, ki pa jo okrasimo s številnimi barvami, spremembo velikosti in privlačno obliko ter jo tako pretvorimo v sliko.

b. Uporabljamo slike po vsem miselnem vzorcu.

Poleg že zgoraj opisanih prednostih uporabe slik v miselnem vzorcu le-te prav tako spodbujajo in uravnovešajo naše vidne in besedne možganske sposobnosti

15

ter izboljšujejo naše vidno zaznavanje. Z željo po izboljšanju naših risarskih sposobnosti bomo postali bolj pozorni na svet okoli nas in si bomo prizadevali bolj natančno opisovati stvari.

c. Za osrednjo sliko uporabimo tri barve ali več.

Barve stimulirajo spomin in ustvarjalnost ter nam pomagajo ubežati enoličnosti.

Besede ali simboli z barvami postanejo bolj privlačni.

d. Slike in besede naj bodo različne velikosti.

Različne dimenzije poskrbijo za izpostavitev stvari. Kar je izpostavljeno, si lažje zapomnimo in povemo.

e. Uporabljamo vsa čutila.

V miselni vzorec moramo vključiti tudi čim več čutov – vid, sluh, vonj, okus, tip in gibanje. Tako kot otroci, ki ustvarjajo svoje domišljijske in sanjske miselne vzorce skozi petje, dotike, okušanje, premikanje in raziskovanje, moramo tudi mi naše zapisane miselne vzorce opremiti tako, da spodbujajo večino naših čutov. Tudi gibanje je dober način pomnjenja. Da bi se naše slike gibale, moramo samo dodati ustrezne smerokaze in lahko dobimo čudovite animacije.

f. Spreminjamo velikost črk, črt in slik.

Spreminjanje velikosti je zelo dober način prikazovanja sorazmerne pomembnosti postavk pri stopnjevanju.

g. Lepo razporedimo po prostoru.

Dobra razporeditev je pomembna, saj je zaradi nje slika bolj jasna, pregledna in tudi lepša. Dopušča tudi dopolnjevanje miselnega vzorca.

h. Izberimo ustrezno velikost miselnega vzorca.

Okrog vsake postavke mora biti dovolj prostora, da so miselni vzorci videti urejeni in dobro zgrajeni.

2. Povezovanje

Asociacije (t. j. povezovanje) zelo izboljšuje pomnjenje in ustvarjalnost. Naši možgani dajejo z združevanjem našim telesnim doživetjem smisel, kar je ključ za človekovo pomnjenje in razumevanje. Povezovalna moč naših možganov nas lahko po ureditvi osrednje slike in temeljnih pojmov popelje v globine slehernega predmeta.

a. Povezujemo s puščicami na veji in med njimi.

Puščice nam dajejo prostorsko usmeritev. Samodejno nas vodijo, da povežemo en del miselnega vzorca z drugim. Lahko so različnih oblik, dolžin in debelin.

16 b. Uporabljamo barve.

Ob uporabi specifične barve za določeno področje se bomo lažje znašli v miselnem vzorcu, hitreje prišli do podatkov; pomnjenje podatkov bo boljše; prav tako pa bomo povečali število in področje ustvarjalnih zamisli.

c. Uporabljamo znake.

Z uporabo znakov prihranimo veliko časa. Hitro nas usmerijo na različne dele miselnega vzorca ne glede na razdalje na listu. Ti znaki so lahko različni, npr.

križci, krogci, črtice ipd. Predstavljajo lahko ljudi, načrte, sestavine in postopke, ki se pogosto pojavljajo.

3. Jasnost

Nejasnost zamegli zaznavanje, zato zapiskov ne čečkamo. Tako bi si le otežili pomnjenje in prav tako zmanjšali povezanost in jasnost naših misli. Moramo biti pozorni na naslednja pravila:

a. Uporabljamo samo eno besedo za vsako črto.

Ključne besede, ki nosijo le pomembna sporočila, so jedra, okrog katerih se nato zbira vse ostalo učno gradivo. Ravno ključne besede nam najbolj ostanejo v spominu in so kot nekakšni »ključi« za obujanje iz spomina. Vse ostale vmesne besede bi bile odveč, saj bi z njimi samo obremenjevali naš spomin.(Gabrijelčič, 1988). Pomembno je, da zapišemo le eno ključno besedo, saj ima ta na tisoče možnih povezav. Z uporabo le ene besede se tako sprosti miselna svoboda povezovanja (Buzan in Buzan, 2005).

b. Vse črke tiskamo.

Tiskane besede imajo izrazitejšo obliko, zato jih naš um lažje »preslika«.

Prednost sta tudi hitrejše povezovanje in priklic.

c. Ključne besede tiskamo na črtah.

Črte omogočajo urejenost in preglednost, kar izboljša jasnost in pomnjenje;

spodbujajo tudi povezovanje in dodajanje.

d. Glavne veje povezujemo z osrednjo sliko

Povezovanje črt na miselnem vzorcu nam olajša povezovanje misli v umu.

e. Slike naj bodo čim bolj jasne.

S tem poskrbimo za jasnost misli. Prav tako je miselni vzorec z bolj jasnimi slikami privlačnejši.

f. Papir položimo vodoravno pred sabo.

17

Vodoraven položaj lista nam omogoča več svobode in prostora za risanje miselnega vzorca. Prav tako se vodoravni miselni vzorec lažje bere.

g. Črke pišemo čim bolj pokonci.

Pokončne črke možganom olajšajo dojemanje izraženih misli.

4. Razvijamo osebni slog

Vsi smo edinstveni in prav tak naj bi izgledal tudi naš miselni vzorec. Naš miselni vzorec mora odsevati umske vzorce naših možganov; le tako se bodo naši možgani lahko v čim večji meri poistovetili z njim.

1.12.2.2 Sredstva

1. Uporabljamo stopnje

Razvrščanje po stopnjah in razredih v obliki temeljnih pojmov zelo poveča moč naših možganov.

2. Oštevilčimo

Če želimo naš miselni vzorec uporabiti za kakšen poseben namen, npr. ob pisanju spisa, govoru ali odgovarjanju na izpitu, si ga lahko oštevilčimo, da vemo, v kakšnem zaporedju želimo svoje misli sporočiti.