Gimnazija Velenje, Velenje, Slovenia
alenka.gortan@guest.arnes.si
POVZETEK
Literatura je zadnja leta v šolah vse bolj in bolj osovražena. Dijaki ne marajo branja, zato smo učitelji postavljeni pred velike izzive.
Literatura je tista, ki življenju ponuja ogledalo – vse, kar se dogaja v svetu, je opisano v tem ali onem delu svetovne literature.
Predstavljeni so problemi, s katerimi se soočajo naši dijaki in bi bilo logično, da je dijakom literatura blizu. Gotovo je eden od vzrokov to, da je poučevanje literature v resnici lahko suhoparno in moramo učitelji vštric z razvojem tehnike in tehnologije.
Pametni telefoni lahko pri pouku opravijo delo motivatorja, učitelj pa naj dijake spodbudi k aktivni rabi pametnih telefonov.
Pri Živalski farmi lahko učitelj delo razdeli na deset tematskih sklopov, dijaki pa v majhnih skupinah posnamejo štiriminutne video klipe, v katerih prikažejo in razložijo določen tematski sklop: propad demokracije, uvedba diktature, simboli na Živalski farmi … V ta namen posnamejo odigran znanstveni simpozij, okroglo mizo, radijsko oddajo, tv kviz in podobno. Moj prispevek prikazuje primer dobre prakse.
Klju č ne besede
gimnazija, Orwellova Živalska farma (maturitetno obvezno branje), snemanje kratkih 4 minutnih video klipov pri pouku angleščine.
ABSTRACT
Studying literature has been more and more detested in high schools. Students do not like reading so teachers face quite some challenges teaching literature. Literature is the one that reflects life as if in a mirror. Teachers in secondary schools are often both annoyed and disappointed as their students do not seem to pay attention to their classes and prefer to play with their smartphones instead. Smart phones can actually take up the role of motivators and the teacher should encourage students to active use of smart phones.
Animal Farm is a challenging reading for youngsters and a teacher can point out ten main topics that need to be studied thoroughly.
So students then make four-minute-long films in which they cover each of the topics. One group would cover one topic: decay of democracy, introduction of a dictatorship, symbolism of Animal Farm… To present their topics, students will play out a symposium, round table, radio show, tv quiz and similar. And this paper presents the good practice ca.
Keywords
Branje je ena od temeljnih spretnosti, ki jih učimo v šolah. In pri tem smo učitelji vse manj uspešni, kajti ugotavljamo, da dijaki na gimnazijo prihajajo slabo pismeni in z izrazitim odporom do branja literature. »Številne družbe se soočajo z upadanjem branja in širše pismenosti prebivalstva zaradi vrste dejavnikov, ki jih šola ne more nadzorovati. V ospredju je vprašanje, kaj storiti, da bi učenci in dijaki razvili bolj učinkovito bralno zmožnost, ki bi omogočala vseživljenjsko pismenost kot trajno zmožnost uspešnega govornega in pisnega sporazumevanja” (Meta Grosman, Zagovor Branja, Lj. 2004). Deloma gre razloge za to iskati v neprimernih naslovih, ki jih Zavod za šolstvo ponuja šolam kot obvezno branje, za katere so današnji otroci premalo socialno in psihološko zreli, da bi jih lahko razumeli in se celo poistovetili z glavnimi osebami. Deloma je za nevešče bralce branje celotne knjige prezahtevna naloga.
Branje je pravzaprav izjemno kompleksen proces. Bralec mora najprej prepoznati posamezne črke v besedi, ločiti I od E in F od kar je znova izjemno zapleten miselni proces. Stavke je potrebno povezati v odstavek in odstavke v sestavek. Pri tem si je treba fizično predstavljati, o čem govori knjiga, kakšne barve je jezero in kakšne barve so lasje glavne osebe, kako je oblečena, kakšen izraz ima na obrazu, kakšen je ton njenega glasu …
Pri branju literarnih besedil gre za doživljanje literature kot besedno umetnino in kot psihično realnost. (Kos: K problematiki literarno-estetskega doživljaja). Za takšen proces je potrebno veliko bralne in študijske kondicije, ki je je vedno manj v času, ki stavi na hitrost pridobivanja ključnih informacij. Vse ostalo, kar ni gola informacija, je postalo leporečje in besedičenje in s tem se dijaki težko spopadajo. Učitelji jih bomo motivirali za tako zahtevno nalogo, kot je branje literarnih besedil, če bomo način
branja in razmišljanja o delu približali mladi generaciji ljudi, ki jih zanima komunikacijska tehnologija in ki so je vajeni. Pri tem se ne bodo več počutili negotove, lažje se bodo posvetili nalogi in naš cilj bo dosežen.
Nekateri strokovnjaki na področju šolstva današnjo generacijo dijakov imenujejo nintendo generacija. To je generacija mladih, ki
»od učiteljev in šole zahteva znanje za takojšno uporabo in pri po tradicionalnih merilih in kriterijih.
Če naj razumemo »izobraževanje kot dolgotrajen in načrtovan proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad«
(Jereb, 1998), moramo v ta proces nujno vključiti informacijsko komunikacijske tehnologije. Pametni telefon je tako lahko izjemno pomemben didaktični pripomoček, ki že dolgo ni več le sredstvo za hitro komunikacijo. Aplikacije nam bistveno olajšajo poučevanje in učenje. In dijaki so na pametni telefon tako navezani, da nekateri psihologi celo svarijo, da odvzem pametnega telefona lahko otrok/najstnik občuti kot amputacijo.
Uvedba mobilnih telefonov v učni proces je velik izziv za vse vpletene. (Čotar D et all, www.sio.si/uploads/media/
Mobilni_telefoni_v_soli.pdf Vodstvo šole in učitelji morajo sprejeti konsenz in zapisati v šolska pravila, kakšno strategijo bodo uporabili glede pametnih telefonov pri pouku, pa tudi starši morajo o rabi pametnega telefona med poukom dobiti pravo podobo.
Pri pouku tujega jezika je pomembno in tudi zabavno pripravljati avdio in video posnetke, pri čemer se dijaki naučijo poleg avtentične rabe jezika še osnov urejanja posnetkov. Če dijaki vedo, da se bodo posneli, se bolj potrudijo kot bi se sicer.
Posnamejo lahko svoje govorne nastope in nato kritično ugotavljajo, kaj bi lahko izboljšali – od rabe jezika do celostne podobe prezentacije. Pri tem pa je zelo pomembno, da smo strpni in tudi dijake je treba spodbujati, da bodo strpni do napak drugih.
Posamezne tematske sklope dijaki predstavijo v štiriminutnem video klipu, ki ga posnamejo v času pouka na svoj pametni telefon. Pri tem ne odigrajo odlomka iz literarnega dela, temveč predstavijo tematski sklop skozi odigran vroči stol, okroglo mizo, debato, tv kviz, večerna poročila, znanstveni simpozij … Delo s posnetki naj ima časovni okvir. Dijaki dve uri pripravljajo svojo temo, jo preštudirajo in obdelajo ter se pripravijo na snemanje. Nato v eni šolski uri posnamejo svoj štiriminutni klip – to počnejo v šoli v času pouka angleščine. Morda bodo predvajali video klipe in ob vsakem klipu se bo razvila razprava o temi, ki jo bodo predstavili v klipih.
Ker imajo vsi dijaki pametne telefone, bo snemanje preprosto, tehnika pri tem projektu ni na prvem mestu. Vseeno pa mora biti filmček posnet dovolj kakovostno, da bo jasno razumljiv.
2. TEMATSKI SKLOPI VIDEO KLIPOV PRI ANALIZIRANJU ŽIVALSKE FARME
Orwellova Živalska farma je tako kot lani tudi letos eno od dveh izhodiščnih besedil pri pouku angleščine in pri maturi. Drugo je Zgledni soprog Oscarja Wildea.
Pri pouku angleščine dijakom predlagam, da se razdelijo v skupine po tri ali štiri. Vsaka skupina bo posnela štiriminutni video klip na eno od danih tem:
• Orwell kot pisec političnih besedil (življenje in delo),
• Animalizem,
• Pismenost in obredi,
• Odnos živali do nove družbene ureditve,
• Bitka pri štali,
• Izgon Debelinka,
• Obnova mlina na veter,
• Hierarhija in družbena stratifikacija,
• Teror, nasilje in upor,
• Vloga izobraževanja in potvorjena zgodovina,
• Dezintegracija demokracije,
• Vloga religije in Mojzes,
• Propaganda in manipulacija množic,
• Notranji sovražnik,
• Birokracija in totalitarizem.
Intervju z Orwellom: Orwell kot pisec političnih besedil Skupina dijakov poišče informacije na spletu, preverijo, da so zanesljive in izberejo način, kako bodo Orwella predstavili svojim sošolcem. Lahko odigrajo kratek intervju z njim – eden iz skupine je novinar, drugi je Orwell, tretji snema. Orwell tako v prvi osebi pripoveduje o svojem življenju. Filmček ne sme biti daljši od 5 minut, dijakom pa se zdi zabavno gledati, kako se sošolec prelevi v slavnega pisatelja in pripoveduje o svojem življenju.
Za in Proti: Animalizem
Tri dni po smrti Starega Majorja trije prašiči (Debelinko, Napoleon in Cvilko) izpostavijo načela animalizma in s tem družbeni sistem, osnovan na totalitarizmu. Skupina dijakov bo preštudirala, kaj je animalizem in ga predstavila v oddaji Za in Proti. En dijak bo Za, drugi bo Proti in tretji bo njune argumente posnel. Skozi ta 4 do 5 minutni video klip bodo dijaki dobili vpogled v eno od pomembnih tem Živalske farme.
Detektivska agencija: Obredi na Živalski farmi
Detektivska agencija opreza in fotografira obrede in rituale, ki so del življenja na Živalski farmi. Dijaki video klip sestavijo iz fotografij – lahko jih sami posnamejo, lahko jih poiščejo na spletu (in označijo vir). Prašiči namreč uvedejo obrede, pri katerih sodelujejo vse živali, odvijajo se ob nedeljah dopoldan in tisti dan živali ne delajo. Kdo v literarnem delu ima dostop do informacij?
Kako in zakaj? Dostop nepovabljenim k obredom je najstrožje prepovedan, vendar detektiv iz agencije skrivaj posname nekaj fotografij, nato pa napiše poročilo, v katerem opiše obrede in njihov pomen. Znova naj video klip ne bo daljši od 4 do 5 minut.
Čajanka: Odnos državljanov živali do nove družbene ureditve Navdušenja nad novo družbeno ureditvijo ne delijo prav vse živali. Kako se na nov sistem odzovejo različne živali iz Živalske farme? Dijaki lahko posnamejo video klip, kjer prikažejo zrežiran
pogovor med tremi nasprotniki animalizma/komunizma: mačko, oslom Benjaminom in kobilo Mollie. Iz pogovora bo razvidno, zakaj se upirajo sistemu in kaj jim pri komunizmu ni všeč. Ker so buržuji, jih lahko dijaki posnamejo pri čajanki.
Mednarodni simpozij zgodovinarjev: Bitka za Farmo
Bitko za Živalsko farmo (Bitka pri štali) lahko dijaki posnamejo kot simpozij zgodovinarjev, ki pojasnjujejo, kaj se je pravzaprav dogajalo. Kakšni so vzroki in povod za to bitko, nato pa tudi, kdo zmaga in kdo izgubi. V video klipu bodo dijaki pojasnili, kdo vodi ljudi, kdo živali, kakšno orožje imajo, kdo je odgovoren za strategijo, prešteli bodo žrtve na eni in drugi strani in pojasnili, kdo dobi odlikovanje za hrabrost.
Agent 007 na sledi: Izgon Debelinka
Snemalna ekipa bo postala del vohunske mreže. V tem tematskem sklopu bodo dijaki poiskali paralele med Debelinkom in Trockim, med Napoleonom in Stalinom ter Napoleonovimi krvoločnimi psi ter NKVD. O tem lahko tajni vohun napiše poročilo, ki ga prebere na sestanku vohunskih služb. Debelinka Napoleon izžene – tako kot Stalin izžene Trockega, nato pa ga ruska tajna policija NKVD likvidira v Mehiki. Dijaki posnamejo poročilo o poteku izgona in o tem, kako na izgon reagirajo živali. Nekatere, ki podvomijo, se znajdejo v vrsti za likvidacijo.
Večerna poročila: Obnova mlina na veter kot izobilje, in živalim laže, da je hrane zdaj, ko vlada Napoleon, več kot kdaj koli prej. Dijaki bodo v poročilih povzeli obnovo stare Rusije skozi dogajanje na farmi.
Okrogla miza: Teror, nasilje, upor
Upor lahko dijaki v štiriminutnem klipu prikažejo skozi okroglo mizo. Vsaj trije dijaki predstavijo vsak po eno stališče, eden iz skupine pa pogovor – okroglo mizo - posname. En dijak razloži Napoleonove (Stalinove) čistke, ko Napoleon spomladi skliče vse živali in od mnogih izsili priznanje, da so nasprotniki režima.
(Poglavje 5 in 6 v Živalski farmi). Živali, od katerih izsili lažno priznanje, da takoj na mestu umoriti. Tako tudi kokoške, ki so se uprle in v uporu razbile lastna jajca, končajo v zobeh krvoločnih psov. Drugi dijak razloži, da je odslej prepovedana himna, ki časti svobodo vseh živali, ter da jo je zamenjala nova himna, ki časti Napoleona. Tretji bo povedal o spremenjeni zgodovini.
Debelinko, nekoč junak, zdaj postane izdajalec in osovraženi izgnanec. Kdor tega ne verjame, je usmrčen. Vsak udeleženec okrogle mize dobi svojo identiteto, da je bolj kredibilen.
TV kviz: Hierarhija in družbena stratifikacija
Skupina dijakov posname tv kviz o hierarhiji in družbeni stratifikaciji na Živalski farmi / v komunistični družbeni ureditvi.
Kviz je lahko posnet podobno kot Sive celice ali kot Milijonar ali Najšibkejši člen … Odvisno od tega, kako velika bo skupina in kako domiselni bodo člani skupine. Vprašanja bodo tako zastavljena, da bo v odgovorih zaslediti pojasnila, katere družbene razrede poznajo na Živalski farmi, kakšne so razlike med njimi, kakšne so možnosti prehajanja …
Soočenja: Teror, nasilje, upor
Skupina dijakov uprizori soočenje med krvnikom in žrtvijo. Ob tem izvemo za teror in nasilje, ki ga na Živalski farmi izvajajo superiorni prašiči nad ostalo populacijo. Žrtev opiše upor kokošk in njihovo tragično usodo. Vsak zagovarja svoja stališča, krvnik opravičuje svoja dejanja kot nujna, žrtev pa ta del zgodovine prikaže skozi svoje izkustvo.
Khan Academy: Vloga izobraževanja in potvorjena zgodovina Dijaki posnamejo podoben video klip, kot bi ga posneli na Khan Academy, v katerem razložijo vlogo izobraževanja, dostop do informacij na Živalski farmi, nato pa pojasnijo še, kako diktator skozi dogajanje spreminja tok zgodovine in ga interpretira zelo drugače od tistega, kar se je zgodilo.
Kje pa vas čevelj žuli: Dezintegracija demokracije
Dijaki v frivolnem posnetku Kje pa vas čevelj žuli prikažejo nekaj konkretnih primerov dezintegracije in perverznosti sedmih zapovedi. Prikažejo sprevrženost Cvilka, ki vsako dejstvo predstavi na svoj način in tako, da spremeni pomen dejanj. Dijaki v video klipu prikažejo nasilje proti človeški logiki, jeziku in idealom, ki jih diktator potepta.
Sinoda: Vloga religije in Mojzes, črni vran
V tem video klipu bodo dijaki delovali kot predstavniki cerkve in pojasnili vlogo religije v Živalski farmi. Razložili bodo vlogo Mojzesa in njegove privilegije času komunističnega režima.
Srečanje psihologov: Propaganda in manipulacija množic O propagandi in manipulaciji množic gotovo največ ve psihologija. Na simpoziju psihologov bo eden od dijakov prebral referat, v katerem bo pojasnil, kako deluje manipulacija in kaj lahko dosežemo s propagando. Teorijo bo podkrepil s primeri iz Živalske farme.
Vroči stol: Notranji sovražnik
Trije dijaki posnamejo 4-minutno oddajo Vroči stol – na njem se bo znašel kar diktator sam – Napoleon. Novinar mu bo zastavljal vprašanja, diktator pa bo pojasnjeval svoje videnje notranjega sovražnika. Kdo je notranji sovražnik, kako deluje, zakaj je nevaren…
Reklama: Birokracija in totalitarizem
Skupina dijakov lahko posname 4 minutno reklamo, v kateri na ciničen in/ali zabaven način prikaže »dobre« plati birokracije in totalitarizma v Živalski farmi. Totalitarizem je oblika vladanja, kjer država izrabi vse načine, da kontrolira vsak aspekt življenja, od ekonomije do šolstva in religije. Različne totalitarne države imajo različna opravičila, pojasnila in razlage v obrambo totalitarizma. G. Jones je prepričan, da mora voditi kmetijo s trdo roko, ker je tak pač način že skozi stoletja. Napoleon in prašiči trdijo, da so oni edini voditelji kmetije, ker so najbolj pametni in se borijo proti človeški zlobi.
3. ZAKLJU Č EK
Pri pouku tujega jezika je pomembno poučevati avtentično rabo jezika. Dijaki se ob izdelovanju avdio in video posnetkov naučijo poleg avtentične rabe jezika še osnov urejanja posnetkov.
Posnamemo lahko improvizacije ali tudi pripravljena besedila.
Tako se dijaki bolj potrudijo, kot bi se sicer, in naš cilj je dosežen.
Ko posnamejo svoje govorne nastope, kritično ugotavljajo, kaj bi
lahko izboljšali – od rabe jezika do celostne podobe prezentacije.
Pri tem pa je zelo pomembno, da smo strpni in tudi dijake je treba spodbujati, da bodo strpni do napak drugih.
Ena najpomembnejših nalog učitelja v sodobnem času je ta, da dijake nauči poiskati na spletu kvalitetno informacijo, ki jo bodo znali uporabili pri učenju. Poleg tega je potrebno dijake ozavestiti o vprašanju avtorskih pravic, ko jemljejo informacije s spleta.
Tudi to je pomembna komponenta sodobnega pristopa k poučevanju. Hitre spremembe v svetu in eksponentno naraščanje znanja nas sili, da učitelji spreminjamo naš odnos do poučevanja in učenja. Od razsvetljenstva dalje je bilo dovolj, da je učitelj uporabljal tablo in kredo, dijaki pa (leseno) tablico in kasneje zvezek ter pisalo, ker so učitelji od dijakov pričakovali izključno repeticijo. Samostojno ali celo kritično mišljenje ni bilo dobrodošlo. Dandanes pa želimo od dijakov, da znajo poiskati kvalitetno informacijo, jo povezati v smiselno celoto in jo uporabiti v novem kontekstu. Pri rudarjenju informacij iz podatkovnih baz je treba upoštevati določena pravila, dijaki pa se morajo naučiti ločiti kvalitetne od nekvalitetnih informacij.
Učbeniki v sodobnem svetu prehitro zastarajo in ponujajo vsebine, ki niso več aktualne, nekatere pa celo ne držijo več. Rešitev je uporaba elektronskih virov pri pouku.
Raba pametnih telefonov pri pouku literature je lahko zelo uporabna in tudi zabavna. Šola je pogosto preveč suhoparna in duhamorna, zlasti, kadar gre za literaturo, ki je dijaki že tako ali tako ne marajo preveč. Vendar je lahko tudi interpretacija literarnih umetniških besedil zabavna in poučna. Težava je v tem, da učitelji ob vsem nepotrebnem administracijskem delu včasih nimamo več moči, da bi popestrili pouk v šolah in ga posodobili.
»Če želiš delovati na sodoben način, moraš spreminjati tudi delovne procese, mi pa v organizacijah delovnih procesov v veliki večini nismo spremenili popolnoma nič.« (Bernik, Pajnik Ko
namesto ust odpremo aplikacijo). Kar je dejala uporabnica sistemov v javni upravi, velja tudi za šolstvo. In tudi za poučevanje pogosto tako osovražene literature.
Video klipi bodo dijakom pomagali približati probleme v literaturi, da jih bodo lahko dijaki doživljali kot svoje probleme in se nanje ustrezno odzvali ter o njih razmišljali. In to je še en korak k individualizaciji pouka, ki je nujnost vsakega uspešnega izobraževalnega sistema.
4. LITERATURA IN VIRI
[1] Čotar, D., Novak M., Sulčič A., Harej J.: Mobilni telefoni v šoli, dosegljivo online na wiki.sio.si/Ankete
[2] Grosman, M., Zagovor Branja, Lj. 2004
[3] Jereb, J.: Teoretične osnove izobraževanja, Založba Moderna organizacija, Kranj 1998
[4] Kos, J.: K problematiki literarno-estetskega doživljaja, Sodobnost, Letnik 21, št. 7
[5] Orwell, G., Animal Farm, Penguin Books, 2000
[6] Orwell, G., Živalska farma, Delo dd, 2004, prevod Grabnar, B., Brest, V.,
[7] Pajnik M., Bernik T., Sodobna komunikacija: ko namesto ust odpremo aplikacijo, 2016, dostopno na
https://www.dnevnik.si/1042746420/svet/sodobna-komunikacija-ko-namesto-ust-odpremo-aplikacijo , [8] Starlink, 2004, povzeto po:
http://www.niu.edu/facdev/resources/guide/students/millenni als_our_newest_generation_in_higher_education.pdf [2]