Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Hoče, Slovenia
danijela.metlicar@os-hoce.si
POVZETEK
Izboljšana digitalno znanje in dostop do digitalnih ter odprtih virov sta ključna, ne samo za boljše poučevanje, temveč tudi za ustvarjanje prilagodljivih izobraževalnih modelov, ki olajšujejo vseživljenjsko učenje.
Na naši šoli smo začeli s projektom Usklajen razvoj digitalnih kompetenc vseh učencev na OŠ Dušana Flisa Hoče, da bi učence pripravili na življenje v prihodnosti ter pri njih razvijali kritično mišljenje. Pri pouku angleščine na predmetni stopnji (6., 8. in 9.
razred) sem naredila načrt, katere digitalne kompetence bom v becoming crucial not only for better teaching but also for creating flexible educational lifelong learning models.
We at OŠ Dušana Flisa Hoče have started a project called Usklajen razvoj digitalnih kompetenc vseh učencev (A vertically aligned development of digital competences in all pupils) to prepare students for their future life and develop critical thinking.
In teaching English in the second and third educational periods (6th, 8th and 9th grade), I made a plan - what digital competences I will develop in a particular class with pupils. My intention was to empower my pupils in digital competences in an organized way. I then carried out this plan and came up with interesting conclusions that I present in the end of the article. Students will leave our school more and more digitally literate as they will also be aware of the safe use of technology, copyrights etc.
Keywords
Digital literacy, primary school, vertical alignment.
1. UVOD
Današnja šola se usmerja v drugačno poučevanje, ki zahteva od učitelja veliko več pripravljenosti kot včasih. Z vnašanjem digitalnih kompetenc v proces pouka se je delo učitelja še razmahnilo. Digitalne kompetence postajajo v evropskem
prostoru, kot tudi drugod po svetu, zahtevan cilj, ki mu bomo učitelji slej kot prej morali začeti slediti. Tudi današnji učenec je primoran slediti različnim zahtevam, kompetenten mora biti zbrano poslušati, dobro brati, pisati, se izražati na različne načine, tudi ustvarjalno, govoriti mora tuje jezike. In biti mora digitalno usposobljen za svet, ki ga v prihodnosti čaka. Prav na to smo na naši OŠ Dušana Flisa Hoče posebej mislili, ko smo se skupaj z Zavodom republike Slovenije za šolstvo podali v projekt Usklajen razvoj digitalnih kompetenc vseh učencev na OŠ Dušana Flisa Hoče. Učitelji, sodelujoči v tem projektu, smo si v skladu z Učnim načrtom za svoj predmet določili in začrtali cilje, ob katerih smo razvijali digitalne komeptence učencev pri svojih urah.
Glavni namen tega članka je predstaviti praktični primer, in sicer kako je potekalo in še poteka usmerjeno razvijanje digitalnih kompetenc pri pouku angleščine v 6., 8. in 9. razredu na OŠ Dušana Flisa Hoče od načrta, zastavljenih ciljev, seznama digitalnih kompetenc za vsak razred posebej, izvedbe in zaključnih ugotovitev. V nadaljevanju bo predstavljen pristop k projektu na ravni šole, nato še priprava individualnega načrta razvijanja digitalnih kompetenc za 6. – 9. razred učiteljice za angleščino, prikaz izpeljave in dela pri pouku ter ugotovitve z zaključno mislijo.
2. Osrednji del prispevka
V tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju bi naj po preglednici Zavoda za šolstvo RS učenci med drugim tudi izboljšali iskalne strategije z uporabo naprednih možnosti iskanja, znali naj bi shraniti in priklicati informacije na računalniku, elektronski pošti, spletni učilnici (sliki 1 in 2), v oblaku, sporazumevati bi se morali preko elektronske pošte, uporabljali naj bi družabna omrežja, poznali varnost na spletu, vedeli, kako ustvariti varno geslo, upravljali z različnimi digitalnimi identitetami – osebno, šolsko,…
poznali različne načine in programe za ustvarjanje slike, besedila, zvoka itd.
Premisliti je bilo treba, kaj učenci v določenem razredu doslej že znajo, izpisala sem, kaj smo doslej v zvezi z digitalnimi komeptencami s svojimi učenci že počela, in sicer po razredih.
Zamislila sem si, kako bodo te cilje razvijali naslednja šolska leta dalje ter ob kateri snovi. Ker sem se zavedala, da vseh kompetenc pri svojih učencih ne bom mogla razviti, saj imajo različno predznanje, je pa tudi utopija usposobiti učence v vseh kompetencah, sem izbrala tiste kompetence, ki so se mi zdele najbolj uporabne za toliko stare učence, ki se mi zdijo osnovne, na katerih bom lahko v nadaljnjih letih gradila njihovo znanje ter meni blizu. Nastal je seznam kompetenc, ki se jih želela razviti v določenem razredu in ob določeni snovi pri angleščini 6., 8. in 9.
razredu.
Ker sem vedela, da se z digitalnimi kompetencami naši učenci pred 6.razredom še niso dosti srečevali na tako uskaljen način, sem si cilje določila nizko. Tako sem se odločila naslednje: v 6.
razredu, ki sodi v drugo izobraževalno obdobje, smo se učili prijaviti se v spletno učilnico, ponoviti prijavo v spletno učilnico, poslati in prejeti elektronsko pošto, poiskati ustrezno sličico glede na našo temo, jo shraniti na namizje in naslednjič zopet najti, odpreti in uporabiti.
V tretjem obdobju pa smo z učenci že pred tem delali ob gradivu v spletni učilnici, še posebej pa smo se učili prijaviti se v spletno učilnico Moodle, kjer so poiskali navodila naloge, ki so jo morali opraviti, napisali so spis po danem navodilu, ga nato oddali v učilnico, proti koncu šolskega leta so že tudi znali vrednotiti oddano gradivo sošolca in mu dati povratno informacijo.
Ustvarjali so Meme na dano temo in tudi te oddajali v spletno učilnico ter jih shranili in si jih poslali na elektronski naslov. V času govornih nastopov so pripravili material za nastope v programu Prezi. V okviru dveh učnih ur so temo Slavery (Goodey, 2015) pri angleščini obdelali tudi z Google docs – sočasno sodelovanje, ustvarjanje zapisov, pisanje komentarjev v angleščini.
V okviru interesne dejavnosti Literarno-novinarski krožek so se učenci pripravljali spletno gradivo v programu Publisher. Učenci so morali poiskati dokument.doc, ga prenesti v Publisher in tam ustrezno oblikovati na zanimivem ozadju.
Sledi natančna razporeditev dela po mesecih v vseh imenovanih razredih – razlike so le v ciljih, ki so jih učenci morali doseči:
OKTOBER
- Učenci prinesejo svoja uporabniška imena in gesla. (6., 8., 9.)
- Učenci ponovijo prijavo v spletno pošto, spletno učilnico (6., 8., 9.)
- Pošljejo in prejmejo elektronsko sporočilo (6.) (slika 3) - Naučijo se oddati gradivo, ki ga pripravijo. (8., 9.) - Oddano pregledamo, zapišem komentar. (8., 9.) - Komentar znajo pogledati. (8., 9.)
Težave, ki so pri tem nastale: učenci niso našli več svojih uporabniških imen in gesel, zato se je ena učna ura namenila iskanju teh podatkov pri učiteljici računalništva. Prav tako nekateri niso znali vstopiti v spletno pošto, tudi ne pregledati pošto in jo poslati. Pri tem je bila pomembna predvsem medsebojna pomoč. Velike težave so se pojavljale prav tako s ponovno prijavo v spletno učilnico. Učenci v višjih razredih niso znali pogledati komentarja, ki jim ga je učiteljica dala v e-učilnico za določeno nalogo..
Slika 1: Oddani prispevki v spletno učilnico
Slika 2: Učenkin izdelek, oddan v e-učilnico
OKTOBER – MAREC
- Učenci še nekajkrat na enak način pošljejo e-pošto in jo sprejmejo ter pregledajo,
- na spletu poiščejo sličico, vezano na obravnavano temo, jo shranijo na namizje ter znova poiščejo (odprejo) (6.), - višji razredi oddajo svoje delo – natipkane dokumente,
učiteljica ga pregleda in komentira, pogledajo komentar (8., 9.).
Težava: Kako shraniti document/sličico na namizje?
Slika 3: Primer poslanega učenkinega e-sporočila s priponko.
MAREC:
- V wordu ustvarjajo besedilo na temo A new life.(Goodey) ( 9.)
- Naučijo pravopisnih in oblikovnih pravil, ki se jih držijo pri tipkanju besedil (obojestranska poravnava, angleški naslovi, presledki za ločili ipd.). (6., 8., 9.)
- Dokument shranijo na namizje.(8., 9.) - Naslednjič dokument najdejo. (8., 9.) - Oddajo dokument v e-učilnico. (8., 9.)
- Izberejo sošolčevega v e-učilnici in ga v e-učilnici tudi ovrednotijo ter oddajo sošolcu komentar po danih kriterijih, ki smo jih prej skupaj sestavili. (8., 9.)
Težava: problemi iz prejšnjih mesecev počasi izginjajo.
APRIL – MAJ:
- V 6. razredu so ob besedilu iz učbenika, ki so ga brali, sočasno urejali dokument v google.docs (skupna raba) na temo New York, pri tem so uporabljali podatke s spleta, pisali so komentarje v angleščini (6.), (D.
Goodey, 2015).
- delali smo tudi z google.docs – ob danem besedilu v učbeniku za angleščino in besedilu JOURNEY INTO SLAVERY (D. Goodey, 2015), ki so ga z
razumevanjem prebrali, so nato reševali naloge in si dodajali komentarje ob strani, vse v angleščini (9.) (sliki 4 in 5),
- na dano temo Slavery (D. Goodey, 2015) naredili še MEME ter jih oddali v spletno učilnico, hkrati so jih poslali po spletni pošti drug drugemu. (9.)
Težav nismo zaznali.
Slika 4: Skupno urejanje dokumenta o prebranem besedilu.
Slika 5: Delo v računalniški učilnici.
3. Sklep
Moja pričakovanja glede uvajanja digitalnih kompetenc so bila velika, a sem pri delu naletela na nemalo težav, na katere nisem pri načrtovanju niti pomislila, saj se mi je zdelo, da to učenci že znajo oz. bi morali znati. Med problem, ki so nastali, izstopajo:
- uporaba uporabniškega imena ter gesla za vstop v spletno pošto, ki učencem vzame preveččasa, - neznanje pošiljanja elektronskega sporočila, - težavno prijavljanje v e-učilnico,
- neznanje vpogleda učiteljevega komentarja za oddano delo v e-učilnici,
- oblikovanje besedila v Wordu,
- shranjevanje word dokumenta ali slik na namizje, - iskanje shranjeih datotek ter ponovno odpiranje in
uporaba,
- kopiranje povezav spletnih strain,
- brez interesa za delo z računalnikom in strah pred takim delom.
Ugotovljeno je bilo, da so učenci slabo digitalno pismeni, mnogi imajo široko znanje, se znajdejo v vsaki situaciji, iščejo pot do rešitve, izstopajo pa predvsem tisti, ki se ob računalniku ne
znajdejo in ne znajo povezati informacije in nimajo interesa ugotoviti, kako do rešitve pri določenih nalogah. Samoumevno se zdi, da 12 in več let star učenec zna shraniti natipkano datoteko na namizje ter jo nato tudi poiskati. Pa temu pogosto ni tako. Ti problemi se ponavljajo pri določenih učencih tudi v 9. razredu, na prehodu v srednjo šolo. Navedene težave je bilo potrebno reševati z dodatno uro pouka v računalniški učilnici, s potrpljenjem, da so vsi učenci dosegli posamezne korake dane naloge, sicer delo enostavno ni steklo.
V prihodnje je želja, da se s projektom na šoli nadaljuje. Pripravili smo že preglednico, ki kaže, kateri razredi že postajajo kompetentni, ker učitelji z njimi delajo, katere kompetence imajo razvite, katero znanje jim še manjka. Na podlagi te preglednice se vidi, kje so luknje v znanju in vizija je, da se zapolnijo. Prav tako pa je potrebno obstoječe kompetence učencev nadgraditi, pri čemer je v pomoč preglednica vseh kompetenc po vzgojno-izobraževalnih obdobjih in razredih, ki jo je pripravil Zavod RS za šolstvo pod vodstvom g. Radovana Krajnca.
Cilji tega prispevka bi bili, da se morajo učitelji zavedati pomena digitalne pismenosti v sodobnem času, obvestiti, da so otroci digitalno slabo pismeni, sem se namreč ne všteva igranja računalniških iger, da obstajajo otroci, ki jim ni do dela z računalnikom in da imajo učitelji na sploh slabo predznanje o teh kompetencah.
4. LITERATURA IN VIRI
[1] http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/digitalne- kompetence-med-kljucnimi-izzivi-solskega-izobrazevanja.html)
[2] MIZŠ, Učni načrti za osnovno šolo (2011).
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_pr edsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni _nacrti/ (7.11.2015)
[3] D. Goodey, N. Goodey, M. Craven: Messages 3, Cambridge and Rokus Klett, 2015.
[4] Vir slik: www.os-hoce.si. E-zbornica.