biotsko pestrost drevesnih vrst v okolici šole s pomočjo tabličnega računalnika. Svoje IKT kompetence so razvijali s tabličnim interaktivni določevalni ključi, ki so nastali posebej za naš šolski okoliš v okviru projekta SiiT. Raziskovanje z določevalnimi ključi je pomagalo učencem pri razumevanju in prepoznavanju vrst dreves. Delo na terenu se je izkazalo kot zanimiva popestritev klasičnega pouka ter nov pristop doživljanja in spoznavanja življenjskega okolja gozd. Vloga učitelja je bila spremenjena, saj je deloval le kot svetovalec in usmerjevalec učencev pri delu z IKT. Učenci so bili aktivni, za delo motivirani, tablični računalnik pa je pripomogel k bolj dinamičnemu učenju in k trajnejšemu ter kvalitetnejšemu znanju.
Klju č ne besede
Tablični računalnik, določevalni ključi, naravoslovni dan, IKT.
ABSTRACT
At the Forest science day, the pupils of the 3rd grade learned about the biotic diversity of tree species around the school using a tablet computer. They developed their ICT competences with a tablet computer, shared their knowledge with classmates, and adopted and consolidated a certain subject matter with their own activity in a more interesting way. In five classes, the pupils learned about the habitat of trees near the school with the help of sense organs and ICT technologies. They were provided with tablets that were loaded with interactive identification keys created specifically for our school environment within the SiiT project. Exploration with determining keys helped pupils to understand and identify the tree species. Working in the field with interactive and multimedia contents has proven to be an interesting addition to classical lessons and a new approach to experiencing and understanding the habitat of the forest. The role of the teacher was changed, as she only acted as an advisor and a moderator of the pupils in the work with ICT. The pupils were active, motivated for their work, and the tablet computer helped to a more dynamic learning and to a more permanent and quality raziskovalni, vedoželjni in jo sami radi raziskujejo, odkrivajo, tipajo, vonjajo, preučujejo, opazujejo … Pri pouku tako mnoge naravoslovne cilje uresničujemo kar na terenu, v neposredni bližini šole: oljčni nasad, gozd, travnik, sadovnjak, vrt, polje in vinograd. Z načrtovanim vodenjem učitelji skrbimo, da učenci od začetnih izkušenj preidejo k višjim spoznavnim in doživljajskim na zanimivejši način. Učiteljice smo učencem po potrebi svetovale in jim pomagale ali jih usmerjale. Bolje so se izkazali slabi bralci ter učenci z učnimi težavami, saj je bilo besedilo v določevalnem ključu podkrepljeno s sličico rastline. Ker današnji otroci IKT tehnologijo zelo dobro obvladajo, so delo s tabličnimi računalniki na terenu hitro in zanesljivo opravili ter s tem dosegli učne cilje predmeta. Rokovanje s tabličnimi računalniki je pripomoglo k bolj dinamičnemu učno-vzgojnemu okolju. Učence je to motiviralo za aktivnejše delo, vsak je napredoval v svojem tempu ter tako pripomogel k trajnejšemu in kvalitetnejšemu znanju.
2. POTEK NARAVOSLOVNEGA DNE
razredu smo se dogovorili o načrtovanih dejavnosti, razdelili smo jim delovne liste z nalogami ter jim podali navodila za delo s tabličnimi računalniki. Za šolo, kjer raste veliko dreves in grmovnic, smo najprej izvedli aktivnost: »Začutimo jesensko jutro«, nato je sledilo branje knjige Drevo ima srce, ki jo je napisal pisatelj Silverstein Shel. S pomočjo didaktične igre:»Poišči nekaj …« so na drugačen način spoznavali naravo, iskali skupne značilnosti in ugotavljali razlike žive in nežive narave ter vrednotili svoje delo. S preprostimi določevalni ključi na tabličnih računalnikih so iskali podobnosti in razlike med drevesnimi vrstami ter ob tem natančno opazovali dele dreves in grmovnic:
liste, lubje, plodove, velikost …
Slika 1, 2. Razdelitev tabličnih računalnikov, podaja navodil za delo.
Pri izvajanju dejavnosti v razredu in na terenu smo sledili naslednjim ciljem:
- učenci oblikujejo in dopolnijo predstavo o gozdu, - spoznajo drevesa in grmovnice, ki tam rastejo,
- spoznajo imena posameznih dreves in grmov s pomočjo interaktivnih določevalnih ključev,
- navajajo se na uporabo tabličnega računalnika, - razvijajo čut za varovanje in vzdrževanje okolja, - oblikujejo in dopolnijo si predstavo o gozdu, - opravljajo raziskovalne in praktične naloge na terenu, - doživljajo naravne spremembe in spremembe, ki jih
povzroča človek.
Uporabljene so bile naslednje metode dela: razlaga, razgovor, poslušanje, opazovanje, poročanje, razvrščanje, primerjanje, demonstracija, igra, izkustveno učenje in praktično delo. Delo je potekalo individualno in po skupinah. Materiali in orodja, ki smo jih uporabili za izvedbo naravoslovnega dne:
- tablični računalniki z interaktivnim določevalnim ključem – Drevesa in grmi v okolici naše šole (pripravljeni so bili v sodelovanju z gospo Ireno Kodele Krašna, univ. dipl. biol., koordinatorka projekta SiiT na območju Slovenije),
- knjiga Drevo ima srce, Silverstein Shel, - didaktične igre,
- material iz narave (listi, plodovi, veje, …..) in zbirke posušenih drevesnih listov, ki so jih učenci prinesli od doma,
- opazovalni list Začutimo jesensko jutro, delovni listi.
2.1 Za č utimo jesensko jutro
Učenci so v jesenskem jutru intuitivno spoznavali okolje z vsemi petimi čutili, ki so jih v ta namen posebej izostrili. V gozdu so se posedli na tla in v tišini poslušali zvoke narave in okolja, opazovali so krošnje dreves, veje, nebo, dotikali so se vlažnih in mrzlih tal ter se prepustili vzdušju v gozdu in svojim občutkom.
Izkušnje, doživljanje in spoznanja so zapisovali na delovni list ter ga primerjali s sošolci. Za občutenje narave so imeli na voljo dovolj časa. Radovednost, ki se je vzbudila v njih je pritegnila njihovo pozornost in željo po nadaljnjem raziskovanju in opazovanju gozda. Vsak otrok si je izbral svoje drevo ter ga objel, vonjal in začutil. Prisluhnil je zvokom v njegovi bližini. O drevesu je razmišljal ali je drevo nemo, kaj bi storil, da bi iz njega izvabil zvok, kdo ga ponoči obiskuje, kdo se zadržuje v njegovi krošnji, kaj se z njim zgodi v različnih letnih časih … V razredu so o drevesih poiskali različne informacije, saj jih je zanimalo, kaj se zgodi z njim, ko ga požagajo.
Slika 3. Začutimo jesensko jutro.
2.2 Branje knjige Drevo ima srce
Učiteljice smo učencem prebrale knjigo Drevo ima srce, ki jo je napisal Silverstein Shel. Pravljica govori o dečku in drevesu, ki sta postala velika prijatelja. Drevo je izpolnjevalo dečkove želje od rane mladosti do pozne starosti. Učenci so ob branju knjige začutili, kako pomembno je sožitje med človekom in naravo. Pri likovnem pouku so v računalniški učilnici narisali drevo s srcem v programu slikar. Spoznali so, da če si do narave obziren, je narava do ljudi vedno odprta in prizanesljiva.
2.3 Spoznavanje narave skozi igro
Pouk zunaj učilnice je učencem dopuščal, da so naravo doživljali in se od nje učili. Omogočala jim je polnejše učenje od pouka v učilnici ter jim pomagala razvijati občutek do prostora ter odnos do okolja. Učenci so si izkušnje iz narave pridobivali s pomočjo didaktičnih igric, ki smo jih s pomočjo učnih lističev pripravile učiteljice. Vsak učenec je izžrebal svoj listek z nalogo, s katero si je oblikoval trajne vrednote o pomenu narave. Naloge didaktične igre: »Poišči nekaj …« so bile različne. Vsak učenec je izžrebal svojo nalogo, ki jo je moral v naravi rešiti.
Primeri nalog na listkih:
- poišči nekaj nazobčanega, - poišči nekaj ovalnega, - poišči nekaj mesnatega, - poišči nekaj puhastega,
- poišči dva različna cvetova enakih barv, - poišči dva različna cvetova različnih barv, - …
Učitelj je med dejavnostjo bil pozoren na to, da učenci nalogo izvedejo pravilno. Ob tem jim je svetoval ter jih spodbujal. Po izvedenih nalogah je sledila evalvacija. Vsak učenec je v krogu frontalno prebral svojo nalogo, jo pokazal in predstavil sošolcem rešitev le te. Skupaj so opazovali različne liste, plodove, cvetove
… jih poimenovali, primerjali med seboj ter iskali razlike in podobnosti.
Slika 4, 5. Delitev lističev z nalogami, evalvacija izvedene naloge.
2.4 Prepoznavanje drevesnih vrst s tabli č nim ra č unalnikom
V razredu smo se z učenci na delo s tabličnimi računalniki dobro pripravili. Osvežili smo ustrezno terminologijo, ki je bila navedena v interaktivnih določevalnih ključih. Učenci so bili podrobneje seznanjeni z naravoslovnimi pojmi: iglice v šopih, sploščene/nesploščene, listi v obliki srca, deljeni/nedeljeni, nazobčan/cel listni rob, krajši/daljši pecelj …
Drevesa v okolici šole so bila označena s kartončki, na katerih so bila napisana števila od ena do dvajset. Učencem smo razdelili tablične računalnike, ki so jim olajšali izbiro in omogočili, da so se seznanili z imeni dreves in grmovnic. Na digitalnih določevalnih ključih, ki so bili dostopni na njihovih tabličnih računalnikih, so učenci izbirali med dvema možnostma. Vsaka možnost je bila prikazana slikovno in podprta z besedilom. Npr.:
listi nasproti ali ne, listi sestavljeni ali enostavni, cvetovi rumeni, ali ne, itd. Za pravilno izbiro opcije so pritisnili ustrezen gumb.
Vedno je bil možen povratek na prejšnjo stran. S klikom na fotografijo rastline, se je slika povečala in prikazalo se je ime rastline, razlaga ter njen opis. V naravi so si učenci s pomočjo mobilne naprave ogledali fotografije in jih primerjali z drevesnimi vrstami v naravnem okolju. Imena rastlin, ki so jih prepoznali s pomočjo določevalnih ključev, so pod ustrezno številko napisali na delovni list. Večina učencev je prišla sama do pravilnih odgovorov, le nekaj učencev je potrebovalo dodatno pomoč sošolcev ali učitelja zaradi površnega opazovanja rastlin v naravi.
V razredu so si kasneje na svetovnem spletu in v slikovni literaturi o drevesnih vrstah in grmovnicah prebrali razne dodatne informacije ter jih primerjali z informacijami, ki so jih prebrali na tabličnem računalniku.
Slika 6, 7. Prepoznavanje drevesnih vrst s tabličnim računalnikom.
3. ZAKLJU Č EK
Učenci so bili v naravi sproščeni, veseli, med seboj so dobro sodelovali, si pomagali ter bili pri tem uspešni. Pravilno so uporabljali terminologijo ter ustrezno poimenovali vrste dreves.
Aktivno so sodelovali in z navdušenjem izvedli vse načrtovane dejavnosti. Delo z interaktivnimi določevalnimi ključi je bilo zanimivo in je pomagalo učencem pri razumevanju in prepoznavanju drevesnih vrst skozi igro. Učenci so menili, da je takšen način pouka in spoznavanja narave bolj zabaven, saj so zabavo združili z učenjem. Svet okoli sebe so aktivno spoznavali v naravi s pomočjo IKT tehnologije, si pridobili znanje iz neposrednih izkušenj v okolju ter ga oblikovali, razširili in poglobili. Tablični računalnik se je izkazal za odlično motivacijsko sredstvo, saj jih je delo z njim izredno pritegnilo.
Ker je velika večina učenja potekala v naravnem okolju, skozi didaktično igro in s pomočjo interaktivnih določevalnih ključev, so učenci razvijali kompetence za vseživljenjsko učenje.
Zastavljeni učni cilji so bili realizirani.
Slika 8, 9. Prepoznavanje drevesnih vrst s tablico, evalvacija dela z določevalnimi ključi.
4. VIRI IN LITERATURA
[1] Učni načrt, Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo:
Dostopno na naslovu:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd f. (pridobljeno 25. 8. 2017) (2011).
[2] http://siit.eu/index.php/o-projektu, pridobljeno 25. 8. 2017.
[3] http://siit.eu/index.php/dolocevalni-kljuci, pridobljeno 25. 8.
2017.
[4] http://siit.eu/index.php/dolocevalni-kljuci/seznam-kljucev, pridobljeno 25. 8. 2017.
[5] https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa, pridobljeno 25. 8. 2017.
Povežimo se in spoznajmo preko IKT
Mednarodni projekt med šolama iz Slovenije in Španije, ki je bil podprt z IKT tehnologijo, je učencem omogočal povezovanje in spoznavanje jezikovnih, umetnostnih, kulturnih in glasbenih značilnosti Slovenije in Španije z izmenjavo videoposnetkov, umetniških del, slikovnega materiala ter videokonferenc.
Izmenjava izkušenj je potekala v angleškem, španskem in slovenskem jeziku. Projekt je potekal vzporedno s poukom in ga je na drugačen način obogatil. Odgovornost za učenje, pod mentorstvom učitelja, so prevzeli učenci in tako poglabljali znanje o domačem kraju in svoji državi ter istočasno spoznavali navade in običaje partnerske države. V spletni učilnici je bilo zbrano gradivo na ogled učencem in staršem. V prispevku opisano projektno delo je bilo vključeno v vse oblike in metode učenja in je predstavljalo aktivnejši odnos učencev in učitelja do poglabljanja znanj in pridobivanja vseživljenjskih kompetenc.
Mednarodni projekt Povežimo se in spoznajmo preko IKT je trajal eno šolsko leto.
Klju č ne besede
Povezovanje, spoznavanje, IKT, mednarodni projekt.
ABSTRACT
The international project between two schools from Slovenia and Spain, supported by ICT technology, enabled students to connect and learn about linguistic, artistic, cultural and musical characteristics of Slovenia and Spain through the exchange of videos, works of art, picture material and video conferencing. The exchange of experience took place in English, Spanish and Slovenian. The project was carried out in parallel with the lessons and enriched them in a different way. The responsibility for learning, under the mentorship of the teacher, was taken over by the pupils, thus deepening the knowledge about the home town and their country, and at the same time learning about the habits and customs of the partner country. The collected material was on display for pupils and parents in the online classroom. The project work described in the article was included in all forms and methods of learning, and represented a more active attitude of pupils and teachers to deepening their knowledge and acquiring lifelong competences. The international project Connect and meet through ICT lasted one school year.
Keywords
Connecting, meeting, ICT, international project.
1. UVOD
Čas spreminjanja in hitrega razvoja tehnologije vnaša v pouk nove spremembe in vključevanje IKT tehnologije: I-tabla, tablice, kamera, fotoaparat, računalnik, pametni telefon, svetovni splet, aplikacije, Skype ... Drugačni pristopi poučevanja preko
interaktivnih in multimedijskih vsebin motivirajo učence in jih spodbujajo k hitrejšemu pridobivanju znanja na bolj zanimiv in dinamičen način. Učenci prevzemajo odgovornost za učenje in delo ter razvijajo pozitiven odnos do učenja.
Mednarodni projekt, Srečujmo se preko IKT, je učence spodbudil k raziskovanju kulturnih, glasbenih, umetnostnih in jezikovnih značilnosti dveh partnerskih držav – Slovenije in Španije. Učenci so s podporo IKT tehnologije odkrivali umetniška dela dveh svetovno znanih umetnikov, španskega in katalonskega jezika, njihov način življenja, hrano, kulturo, igre, potek pouka in način poučevanja, sproščanje v prostem času. Učenci so se naučili prepevati pesmi v španščini in angleščini. Spoznavali so Španijo, njene državne simbole ter jih primerjali z našimi. Srečanja v živo preko videokonferenc je učence še dodatno motiviralo in navdušilo, da so še bolj raziskovali in poglabljali znanje o partnerski državi. S pomočjo vprašalnika smo pridobili povratne informacije, ki so nam potrdile pozitivno vrednotenje tovrstnega načina dela in izrazile željo po nadaljnjem povezovanju in spoznavanju tujih držav. Skozi opisan projekt dela so se učenci veliko naučili drug od drugega na medpredmetni ravni.
2. POTEK PROJEKTNEGA DELA
Učenci so pri obravnavi domačega kraja in Slovenije pri urah spoznavanja okolja izrazili željo, da bi spoznali še katero drugo državo in jo primerjali s svojo. S tem namenom smo se povezali s četrtim razredom Osnovne šole Torredemer v Španiji, ki se nahaja v provinci Katalonija. Z veseljem so nas sprejeli in bili navdušeni nad predlaganim projektom in skupnim sodelovanjem. Sledili smo skupnim ciljem:
- razumejo pripadnost in bogastvo kulturne in jezikovne skupnosti,
- razvijajo digitalne kompetence,
- spoznajo, da je znanje tujega jezika angleščina orodje za komunikacijo z ljudmi iz različnih držav,
- spoznavajo in razvijajo umetniško ustvarjalnost.
2.1 Predstavimo se
V začetku šolskega leta smo si z videoposnetki in PPT predstavitvijo predstavili učence, učitelje, učilnice, šolske prostore in šolski okoliš. Partnerski šoli smo prikazali kraj Solkan in državo Slovenijo, oni pa nam njihov kraj in državo Španijo.
Vse vsebine so bile objavljene na e-Twinning portalu in v spletni učilnici. Naši učenci so narisali zanimiv logotip z roko v roki, ki je predstavljal povezovanje španskih in slovenskih učencev in je bil objavljen kot prepoznavni znak našega projekta. Delo je potekalo pri spoznavanju okolja in pri urah slovenskega jezika.