V prispevku je prikazan potek snemanja amaterskega filma Kralj Trnovec, ki je nastal po istoimenski domišljijski pripovedi pisatelja in domačina Vladimirja Lebana. Učenci od prvega do četrtega razreda podružnične šole so pod učiteljevim mentorstvom v ustvarjalnem projektu, ki je trajal dva meseca, aktivno sodelovali. Dogovorili so se o poteku dogodkov, predlagali izbiro kostumov, izdelali sceno ter fotografirali posamezne segmente v zgodbi. V amaterskem filmu so zajete naravne in kulturne značilnosti domačega kraja, ki jih v pripovedi opisuje pisatelj.
Snemanje filma je potekalo na šoli, v njeni okolici in okoliških zaselkih. Učenci so bili izredno motivirani, samostojni in kritični do svojega dela. S filmom smo želeli ohraniti pridnost in delavnost domačinov na borni trnovski zemlji ter pri mladih ljudeh vzpodbuditi ljubezen do rojstnega kraja in spoštovanje do svojih prednikov.
Klju č ne besede
IKT, Windows Movie Maker, amaterski film, domišljijska pripoved.
ABSTRACT
This article discusses the filming of the amateur movie Trnovec the King (Kralj Trnovec), a movie adaptation of the fiction work with the same title of Vladimir Leban, a writer, native to Trnovo.
Pupils of our branch school from the first to the fourth grade took an active part in the project, guided by their teacher. The movie took two months to be completed. The pupils, their mentor and the author agreed on the plot, costumes, they created the setting, and they photographed certain segments of the story. In this amateur movie, the natural and cultural features of Leban’s home town, which are also mentioned in the original text, are shown.
The shooting of the film took place at the branch school, in its vicinity and in the neighbouring hamlets. The pupils were extremely motivated, autonomous, and also critical of their work.
With this movie, we wanted to pay tribute to the hard work of the natives to this scarce land of Leban’s native Trnovo. We also wanted to instil in the pupils the love for their home town and the respect for their ancestors.
Keywords
ICT, Windows Movie Maker, amateur movie, fiction.
1. UVOD
V sodobni šoli postaja IKT vedno bolj pomemben dejavnik pri uresničevanju učnih ciljev. Poučevanje s sredstvi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije je preraslo tradicionalne okvire podajanja znanja in je tesno povezano z novimi načini in oblikami dela na različnih področjih. Z uporabo IKT lahko na zanimivejši način dosegamo učne cilje in pripomoremo h kvalitetnejšemu pouku. Kakovost izobraževanja se je izboljšala z razvijanjem digitalne zmožnosti.
Učenci od prvega do četrtega razreda podružnične šole so pri slovenskem jeziku z izkustvenim učenjem sprejemali in poustvarjali književno besedilo z naslovom Kralj Trnovec.
Domišljijska pripoved je bila objavljena v knjigi Za sedmimi griči in devetimi hribi domačina in pisatelja Vladimirja Lebana. S snemanjem filma po istoimenski pripovedi smo želeli ohraniti pridnost in delavnost domačinov na borni trnovski zemlji, ki jo pisatelj opisuje, pri učencih pa, da bi začutili ljubezen do rojstnega kraja in spoštovanje do znanja svojih prednikov. Pisatelj je v svojo pravljico vnesel veliko segmentov ljudskega izročila in s tem želel prikazati težko življenje in delo ljudi v preteklosti, pisateljih. Poleg Vladimirja Pavšiča – Mateja Bora in Venceslava Winklerja nas je pritegnil pisatelj Vladimir Leban, domačin z Lokvi, in prebrali smo nekaj njegovih domišljijskih pripovedi s pridihom pravljičnega, ki temeljijo na junakih, živečih v skritih kotičkih Trnovskega gozda. V domišljijski sproščenosti so učenci spoznali preteklo življenje na Trnovski planoti in v Trnovskem gozdu, ki je od nekdaj navdihoval domačine. Učence je najbolj pritegnila domišljijska pripoved o nastanku vasi Trnovo in njenih zaselkov: Voglarjev, Rijavcev in Zavrha z naslovom Kralj Trnovec.
Pri obravnavi besedila smo sledili naslednjim učnim ciljem:
- doživljajo interpretativno prebrano pravljico,
- poiščejo podobnosti in razlike med književno osebo in seboj, - povedo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem položaju
kot književna oseba,
- narišejo svojo čutno domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,
- razlikujejo pravljični in realistični svet,
- zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot zaokrožene celote,
- sledijo zaporednemu toku dogodkov in - dramatizirajo domišljijsko pripoved.
Po poslušanju in obravnavi besedila smo se z učenci dogovorili, da bomo motive iz avtorske pripovedi poustvarili, jih na preprost način dramatizirali ter tako ustvarili amaterski film z istim naslovom, ki bi služil kot učilo naslednjim generacijam učencev.
2.1 Nastajanje scenarija
Scenarij smo izdelali v sodelovanju z učenci. Nastal je spontano, na podlagi trenutnih učenčevih idej po branju. Zapisali smo ga kot dramsko besedilo po vlogah, v obliki pogovora med dramskimi osebami. Dramske osebe so bile: kralja Trnovec in Adrijan, kraljeviči Voglar, Zavrh in Rijavec, služabnik, grajski pisar, grajska služabnica, grajske dame in kmetje. Poleg dramskih oseb je bil potreben tudi pripovedovalec, katerega vlogo je prevzela najboljša bralka v razredu.
Slika 1. Pripovedovalka pravljice.
Učenci so določili prizorišča snemanja tako v razredu kot na terenu. V razredu smo postavili sceno, ki je prikazovala notranjost gradu. Pred šolo in v okolici šole smo izbirali kraje, ki jih pisatelj opisuje v svoji pripovedi. Upoštevali so tudi vreme in vremenske pojave: dež, veter. V kraju smo iskali že skoraj pozabljeno kulturno dediščino: vodnjake, stare vozove, kamnite ograde ob stezi …
Slika 2. Kraljeva družina pri jedi.
2.2 Izdelovanje scene in izbira kostumov
V razredu smo se pogovarjali o čutno domišljijski predstavi dogajalnega prostora. Učenci so ugotovili, da se je del pripovedi dogajal na gradu. Na svetovnem spletu so iskali in si ogledali, kako so ljudje živeli v srednjem veku, podobe gradov in njihove notranjosti ter kostume, ki so jih nosili graščaki, grajske dame in preprosti kmečki ljudje. Tako so iz večjih odpadnih kartonov na podlagi domišljijskih predstav izdelali grad in grajsko opremo, ki je ponazarjala življenje na gradu, grajski zid ter vegaste hiše, kjer so živeli podaniki. Velik kartonski grad smo odnesli k vaški cerkvi, saj zgodba opisuje, da je na tistem mestu nekoč stala ta
velika utrdba. Pri ustvarjanju scene so učenci razvijali fino motoriko in se z barvami sproščeno izražali. Nastali so čudoviti likovni elementi, ki so vizualno podprli dogajanje v domišljijski pripovedi.
Slika 3. Postavitev scene ob vaški cerkvi.
Pri izbiri kostumov učenci niso imeli težav. Učenci, ki so bili kmetje, so se oblekli v preprosta kmečka oblačila, učenci, ki so predstavljali plemstvo, pa v bogatejše obleke. Za ponazoritev osnovnih kmečkih opravil so potrebovali motike, lopate in drugo kmečko orodje, ki so jih prinesli od doma. Na trši papir so narisali, pobarvali in izrezali krono, konja, kočijo in ostale pripomočke.
Slika 4. Kralj obišče kmete na polju.
V razredu so se pred snemanjem preoblekli, obraz si je učenec, ki je predstavljal oglarja, namazal z ogljem. Tudi ostali »kmetje« so si s sajami namazali obraze ter tako prikazali težko življenje, ki so ga živeli naši predniki na planoti.
Slika 5. Preoblačenje v kostume.
2.3 Izbira glasbe
Dogajanje je bilo prestavljeno v srednjeveški čas, zato smo, glede na kontekst, za glasbeno podlago izbrali srednjeveško glasbo.
Glasba je bila izbrana s prosto dostopnih spletnih strani. Film se je zaključil z avtorsko pesmijo Andreja Plesničarja Na Trnovski planoti, ki predstavlja neprecenljivo dediščino domačega kraja.
Pesem simbolizira povezanost med ljudmi, naravo in borno zemljo, ki je ljudem dajala vsakdanji kruh. Predstavlja svojevrsten pečat kraju in poklon ljudem, ki so tukaj živeli. Učenci so pesem najprej poslušali na You Tube, nato so se jo naučili pri glasbeni umetnosti. Doživeto so jo zapeli ob spremljavi harmonike, katero je z veseljem raztegnil avtor pesmi. Pesem smo snemali na diktafon in jo predvajali v zaključnem delu filma o kralju Trnovcu.
Slika 6. Petje pesmi Na Trnovski planoti.
2.4 Dramatizacija
Delo je potekalo tako v razredu, kjer so odigrali prizore, ki so se dogajali v gradu, kot na terenu, kjer so poleg igranja ob sceni (grad, grajsko obzidje in vegaste hiše) uprizorili veliko prizorov ob naravni in kulturni dediščini kraja ter z domačimi živalmi.
Vloge so si učenci razdelili po osebnostnih značilnosti. Zaradi majhnega števila učencev je en učenec odigral več vlog. Bili so kmetje, plemiči, pomagali pa so tudi pri držanju scene. Najprej so se v razredu naučili besedilo. Utrjevali so ga z večkratnim branjem. Pri tem so upoštevali ustrezno intonacijo prebranega. Ko so poznali tekst v celoti, so začeli vaditi najprej ob sceni v učilnici, nato pred šolo in kasneje v bližnji okolici: pod Kobilnikom, na Dečli, na Pladnji in pri Rijavcih. Kraj smo izbirali glede na kadre v pripovedki. Nekateri učenci so določene prizore fotografirali.
Slika 7. Z domačimi živalmi na Dečli.
2.5 Ustvarjanje amaterskega filma s pomo č jo ra č unalniškega programa
Amaterski film Kralj Trnovec smo ustvarili s programsko opremo Windows Movie Maker, ki je namenjena urejanju in razvrščanju
izvornega zvočnega in slikovnega gradiva. Pri nastajanju filma so sodelovali vsi učenci, saj so s konstruktivnimi idejami pripomogli k zanimivejšemu montiranju filma. Fotografije in kratke posnetke smo najprej s fotoaparata shranili v mapo na računalnik, potem pa z zajetimi vsebinami ustvarili film, ki je trajal 46 min. Fotografije smo pred vstavljanjem obdelali, video posnetke pa krajšali. Za izrezovanje figur iz fotografij in obdelavo slikovnega materiala smo uporabili računalniški program Slikar. Fotografijo domačega kraja smo poiskali na spletni strani Krajevne skupnosti Trnovo, posnetke Jadranskega morja pa na You Tube. Video gradivu, ki smo ga shranjevali v snemalno knjigo, smo dodali naslov. V orodni vrstici smo izbrali ustrezne vizualne prehode in učinke med fotografijami in video posnetki. Na časovno premico pod snemalno knjigo, pa smo dodali glasbo in zvočne zapise pogovorov, ki smo jih posneli z diktafonom. Za lepši izgled naslova smo izbrali primerno barvo in pisavo ter ga animirali. Ko je bil film zmontiran in končan, smo ga kot film shranili na računalnik, kasneje pa še na zapisljivo zgoščenko. Učenci so imeli tako možnost, da so film odnesli domov in si ga skupaj s starši večkrat ogledali.
Slika 8. Obdelava fotografije s Slikarjem.
3. ZAKLJU Č EK
Amaterski film Kralj Trnovec, ki smo ga ustvarili ob podpori IKT, je zelo pomemben za vzgojo in izobraževanje mladih, saj na zanimiv način razlaga nastanek vasi in njenih zaselkov. Za ustvarjalni projekt so učenci pokazali veliko zanimanje. Zaradi tehnološkega napredka je bilo snemanje filma dostopno tako učencem, ki so s fotografskim aparatom posneli nekaj fotografij, kot učitelju, ki je z obvladovanjem programske opreme za montažo skupaj z učenci oblikoval amaterski film. Film Kralj Trnovec je bil predstavljen na zaključni prireditvi ob zaključku šolskega leta krajanom in večkrat predvajan na lokalnih televizijah. V ustvarjalnem projektu, ki so ga krojili učenci, smo vsi delali z navdušenjem in pri tem zelo uživali. S filmsko zapuščino smo ohranili bogato dediščino kraja, ki jo bomo z veseljem predali naslednjim rodovom.
4. VIRI IN LITERATURA
[1] Učni načrt, Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na naslovu:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (pridobljeno 26. 8. 2017) (2011).
Ustvarjanje foto knjige
drugega razreda samostojno ustvarjali klasično pravljico in pri tem upoštevali elemente formativnega spremljanja znanja. S sodelovalnim učenjem smo spodbujali učenčev celostni razvoj.Mlajši in starejši so v pozitivni povezanosti ohranjali individualno odgovornost ter aktivno prispevali svoj delež za skupen cilj. V sproščenem vzdušju so razvijali socialne veščine, sposobnosti in znanje ter se navajali na uporabo IKT. S skupnim delom smo ustvarili foto knjigo Ugrabljena deklica.
Klju č ne besede
Ustvarjanje pravljice, sodelovalno učenje, formativno spremljanje znanja, IKT, foto knjiga.
ABSTRACT
It is vital that children are provided with positive experiences in the classroom, which will help them develop creativity with the aid of ICT. In the first and second grade combined class at our branch school, the pupils wrote a classic fairy tale in compliance with the elements of formative assessment. The aim of the collaborative learning process was to stimulate a holistic development of the children and their capabilities. Both the younger and the older pupils maintained the sense of responsibility and participated in the activities in order to arrive to a common goal. In a relaxed atmosphere, the pupils developed their knowledge and social skills, and they got familiar with the use of ICT in class. The end product of our work was a photo book with the title The kidnapped girl (Ugrabljena deklica).
Keywords
Fairy tale writing, collaborative learning, formative assessment, ICT, photo book.
1. UVOD
Poučevanje v kombiniranem oddelku na podružnični šoli ima več prednosti kot slabosti, saj z drugačnim načinom dela, z manj učenci v razredu, lažje spremljamo pouk. S pogostejšimi povratnimi informacijami učenci, po svojih zmožnostih, hitreje napredujejo. Pouk je bolj odprt, več je odgovornosti in strpnosti ter močnejši je občutek pripadnosti. V pestri razredni dinamiki je med učenci obeh razredov več sodelovalnega učenja, ki ga učitelj spremlja in usmerja. Možnosti za ustvarjalno pedagoško delo je veliko več. Tako smo v razredu ustvarili pogoje, s katerimi smo
ustvarjali svojo pravljico. Vsi učenci v kombinaciji prvega in drugega razreda so bili udeleženci v procesu soustvarjanja pravljice ter so aktivno sodelovali v manjših skupinah. S tem so si pridobivali občutek lastne vrednosti. Starejši učenci so prenesli znanje in izkušnje na mlajše. Za delo in posredovanje informacij so bili zelo motivirani. Ob zaključku ustvarjalnega dela je vsak učenec s skenerjem pretvoril svoj zapis, podkrepljen z ilustracijo, v računalniške podatke. Skenirane oz. preslikane zapise smo obdelali s programom za obdelovanje slik in jih uporabili v programu za izdelovanje foto knjig. Nastala je avtorska foto knjiga Ugrabljena deklica, ki jo učenci z veseljem in s ponosom vedno znova prebirajo.
2. KLASI Č NA PRAVLJICA V U Č NEM NA Č RTU
V učnem načrtu so z učnimi cilji navedene štiri sporazumevalne zmožnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Najprej je več poslušanja in govorjenja, kasneje pa začetnega pisanja in branja. Pri književnem pouku se učenci srečujejo z umetnostnimi besedili in avtorji, ob katerih z različnimi dejavnostmi v zanimivih okoliščinah razvijajo navedene sporazumevalne zmožnosti. V prvem vzgojno izobraževalnem obdobju je klasična pravljica ena izmed predlaganih literarnih vrst. Književna besedila učenci sprejemajo kritično, jih vrednotijo in primerjajo med seboj. S sprejemanjem si bogatijo besedni zaklad ter spoznavajo razlike med realnim in domišljijskim svetom. Pri pravljicah prepoznavajo pravljične prvine in jih ločijo od pripovedi. Že v prvem razredu se poistovetijo s književno osebo, v drugem pa razmišljajo, v čem se književna oseba razlikuje od njih. Svoje domišljijske predstave izražajo z risanjem in jih povezujejo s svetom, v katerem živijo. Prvošolci tvorijo pravljice z nizanjem slik, v drugem razredu pa jih kombinirajo z zapisom.
Pravljice dramatizirajo in jih nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi.
3. USTVARJANJE PRAVLJICE Z ELEMENTI FORMATIVNEGA SPREMLJANJA ZNANJA
Skupne cilje ob sprejemanju umetnostnih besedil in pridobivanju književnega znanja v zaporedni kombinaciji prvih dveh razredov smo realizirali z ustvarjanjem klasične pravljice. Pravljica je most med otrokom in odraslim. Z njo se otroci srečajo že zelo zgodaj.
Sprva jim pravljice pripovedujejo starši, kasneje vzgojitelji v vrtcu, nato učitelji v šoli. Z njimi se seznanjajo preko različnih medijev, ko pa se naučijo brati, jih radi prebirajo sami. In tako smo se z učenci dogovorili, da bomo ustvarili svojo pravljico na