16,7 % teoretičnih frekvenc je manjših od 5. Minimalna teoretična frekvenca je 3,46.
Vrednost χ2-preizkusa (χ2 = 0,134; g = 2; α = 0,935) ni statistično pomembna. Med učitelji, ki jih učno gradivo po njihovem mnenju spodbuja k izvajanju individualizacije, in učitelji, ki jih učno gradivo k temu ne spodbuja, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v pogostosti izvajanja individualizacije pri opismenjevanju. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Z rezultati iz Preglednice 14 lahko odgovorim na enajsto raziskovalno vprašanje Ali se med učitelji ki jih učno gradivo po njihovem mnenju spodbuja k izvajanju individualizacije, in učitelji, ki jih učno gradivo k temu ne spodbuja, pojavljajo statistično pomembne razlike v pogostosti izvajanja individualizacije pri opismenjevanju?. Iz Preglednice 14 je razvidno, da na izvajanje individualizacije pri pouku začetnega opismenjevanja ne vpliva uporaba gradiva, ki učitelja spodbuja k izvajanju individualizacije.
5.2 ANALIZA AKCIJSKE RAZISKAVE
Poleg ankete, ki sem jo izvedla med učitelji 1. razreda osnovne šole, sem izvedla tudi akcijsko raziskavo, v okviru katere sem pri učencih, ki imajo na področju začetnega opismenjevanja
43
primanjkljaje oziroma so na tem področju nadpovprečni, z individualnim didaktičnim pristopom želela doseči napredek na tem področju.
V nadaljevanju podrobneje predstavljam akcijsko raziskavo.
5.2.1 Predstavitev individualnega dela
Najprej sem v oddelku 1. razreda osnovne šole izvedla preizkus predopismenjevalnih zmožnosti, ki je zajemal 9 nalog s področja slušne zaznave, branja in pisanja. Ker je v času raziskave pouk zaradi epidemije covida-19 potekal na daljavo, sem preizkus opravila na daljavo, po obveznem pouku, in sicer po aplikaciji Zoom. Pri vsakem učencu sem si zapisala razvitost predopismenjevalnih zmožnosti in glede na to izbrala pet učencev in z njimi v nadaljevanju delala individualno. Eden izmed njih je pri preizkusu že znal zapisati in prebrati vse velike tiskane črke in je tekoče bral tudi male tiskane črke, zato sem s tem učencem izvajala individualne ure. Dve učenki sta prepoznali in zapisali velike tiskane črke, a še nista tekoče brali. Dva učenca sta pri preizkusu znala le zlogovati besedo, zato sem z njima izvajala dopolnilni pouk. Po opravljenem preizkusu sem oblikovala individualni načrt za vsakega posameznika in na podlagi tega pripravila učno gradivo za posamezne učence.
Individualni pouk je potekal na daljavo, po aplikaciji Zoom. Ure dodatnega oziroma dopolnilnega pouka so potekale od 7. 12. 2020 do 1. 2. 2021, in sicer vsak dan, od ponedeljka
do petka,
10–15 minut po obveznem pouku. Učencem sem pripravila učno gradivo in jim ga posredovala v začetku tedna. Dano gradivo so z mojim vodenjem reševali na naših srečanjih. Pri individualnem pouku staršev ni bilo zraven, učencem so le pomagali pri prijavi v aplikacijo Zoom.
5.2.2 Preizkus predopismenjevalnih zmožnosti
Preizkus predopismenjevalnih zmožnosti (Priloga 3) sem pripravila s pomočjo gradiva, ki ga je za vaje iz didaktike slovenskega jezika pripravila asist. dr. Alenka Rot Vrhovec (2018).
Prvi dve nalogi v preizkusu sta bili namenjeni preizkusu zlogovanja. Učencem sem prebrala navodilo. Najprej so zlogovali besedo žoga, ki ima dva zloga. Določili so ji prvi in zadnji zlog.
Nato so zlogovali še besedo banana. Ta beseda ima tri zloge. Prav tako so ji določili prvi in zadnji zlog. Pri tretji in četrti nalogi so učenci prepoznavali prvi in zadnji glas. Prebrala sem jim besedo, oni pa so jo ponovili za menoj. Nato sem jih vprašala, kateri je prvi glas v določeni besedi. Ko so mi odgovorili, sem jih vprašala še, kateri je zadnji glas v določeni besedi. Pri peti nalogi so učenci najprej poimenovali sličice, nato pa so morali ugotoviti, katere izmed danih besed se začnejo na glas ž. Med sličicami so tudi škarje, in sicer s tem namenom, da sem res
44
lahko prepoznala, ali učenec sliši glas ž. Glasova ž in š sta si namreč zelo podobna. Kar nekaj učencev je odgovorilo, da se tudi beseda škarje začne z glasom ž. Šesta naloga je bila namenjena preverjanju glaskovanja. Učencem sem prebrala navodilo in podala primer. Nato sem jim prebrala besede, oni pa so jih morali glaskovati. Besede so bile razdeljene po težavnosti. Prva beseda je sestavljena tako: soglasnik – samoglasnik – soglasnik – samoglasnik. Začenjamo s takimi besedami, ker otroci prej slišijo soglasnik. Pri teh besedah otrok lahko med branjem počije. Sledi beseda, ki je dvozložna, v mojem primeru je bila to beseda torba. Tretja beseda je enozložna, sledita dve trizložni besedi, ki se končata na samoglasnik, zadnja beseda pa je beseda, ki ima na koncu soglasniški sklop (kost). Pri sedmi nalogi so učenci prepoznavali črke v abecedi. Vsakega sem vprašala, ali prepozna katero izmed črk v prvi/drugi/tretji/četrti/peti vrsti. Učenci so naštevali, katere črke že poznajo. Sledili sta še dve nalogi, ki pa so ju opravljali le tisti učenci, ki so pri sedmi nalogi prepoznali vse črke v abecedi. Pri osmi nalogi sem učencem začela brati slikopis, zapisan z velikimi tiskanimi črkami, oni pa so se vmes priključili z branjem. Nekateri učenci so že od začetka brali sami.
Če slikopisa niso znali prebrati, sem jih vprašala, ali znajo prebrati katero izmed besed. Če jim tudi to ni šlo, so poimenovali sličice v besedilu. Sledil je slikopis, zapisan z malimi tiskanimi črkami. Če je učenec že sam prebral slikopis, zapisan z velikimi tiskanimi črkami, je poskusil brati tudi slikopis, ki je bil zapisan z malimi tiskanimi črkami. Če je imel že pri prejšnjem slikopisu težave, slikopisa z malimi tiskanimi črkami ni bral. Deveta naloga je bila namenjena pisanju. Učenci so najprej poimenovali sličice, nato pa so poskusili zapisati besedo. Če besede niso znali zapisati v celoti, so zapisali le črko, ki so jo v besedi prepoznali. Če jim tudi to ni šlo, so zapisali svoje ime.
Preizkus predopismenjevalnih zmožnosti so učenci opravljali na daljavo po aplikaciji Zoom.
Veliko učencev je imelo ob sebi tudi starše, ki so jim lahko kaj pomagali, čeprav sem jih na začetku prosila, da naj učenci preizkus opravijo sami. Vseeno pa je bila vidna razlika med tistimi, ki so bili prepričani vase in so odgovarjali, ker znajo, in tistimi, ki so gledali naokoli ter čakali na podan odgovor.
To sem seveda tudi upoštevala pri zapisu preizkušenih zmožnosti. Kot sem že omenila, je na koncu izstopalo pet učencev, in sicer trije, ki so imeli dobro razvite predopismenjevalne zmožnosti, in dva, ki sta bila na tem področju šibkejša.
5.2.3 Analiza dela z učencem, ki že zna brati in pisati velike in male tiskane črke
Pri preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti sem ugotovila, da eden izmed učencev pri opismenjevalnih zmožnostih izstopa. Deček je namreč celoten preizkus opravil brez napak, pri branju pa se je izkazalo, da bere tekoče, upošteva ločila in le redko naredi napako. Učenec je
45
prav tako že tekoče bral besedilo, zapisano z malimi tiskanimi črkami. Ker je bila razlika med njim in deklicama, ki sta prav tako imeli dobro razvite predopismenjevalne zmožnosti, v tem, da je deček že napredoval na branje malih tiskanih črk, sem se odločila, da z njim posebej izvajam individualne ure. Tako bo lahko napredoval oziroma izboljšal svoje branje in pisanje.
Za učenca sem pripravila individualni načrt, ki je viden v Preglednici 15.
Preglednica 15: Individualni načrt za učenca, ki že zna brati in pisati male tiskane črke