46
zapis malih tiskanih črk.
Izdelava individualnega načrta mi je omogočila, da sem konkretno načrtovala delo za učenca glede na njegovo razvitost predopismenjevalnih zmožnosti.
Učencu sem nato, glede na individualni načrt, pripravila različne naloge. Pri tem sem upoštevala zmožnosti, ki jih ima na področju opismenjevanja že razvite, in tudi to, da so bile naloge čim bolj zabavne. Na prvem srečanju sem se tudi pozanimala, kaj ga zanima, in potem prilagajala naloge glede na njegov interes. Ker je eno srečanje trajalo 10–15 minut, je učenec eno gradivo reševal več srečanj. Ko sva zaključila z danim gradivom, je učenec izpolnil tudi samoevalvacijski vprašalnik in sproti reflektiral svoje znanje in reševanje nalog.
Pri prvem gradivu (Priloga 4) je moral učenec najprej poiskati novo besedo v že ponujeni besedi. Osredotočila sva se na branje – učenec je najprej prebral navodilo, ki je bilo zapisano z malimi tiskanimi črkami. Če ni bil čisto prepričan, kaj mora narediti, sem mu razložila navodila in povedala en primer. Učenec je razčlenjeval prebrano besedo in poskusil ugotoviti, katera beseda se skriva v določeni besedi. Pri tej nalogi ni imel težav. Pri drugi nalogi je moral iz danih zlogov sestaviti čim več besed. Pri tem je utrjeval zlogovanje, iskal nove besede in vadil pisanje besed. To nalogo sem najprej omejila na eno minuto, torej je moral v eni minuti iz zlogov sestaviti čim več različnih besed. Ker je bil zaradi časa pod pritiskom, sem kasneje izpustila časovno omejitev in je lahko besede sestavljal brez omejitve. Pri tej nalogi je imel kar nekaj težav, najprej namreč ni vedel, kako bi sestavil besede, nato je sestavil le nekaj dvozložnih besed, ki so bile dokaj očitne. Tudi sam je v samoevalvaciji označil, da je to nalogo reševal najslabše. Vseeno menim, da mu je bila ta naloga kar v izziv, saj se je zelo trudil in želel poiskati čim več besed. Pri tretji nalogi je učenec iz nesmiselnih besed sestavil smiselno besedo in jo zapisal na črto. Pri tem je uril branje in zapis besede. Besede je zapisoval z velikimi tiskanimi črkami, ker vseh malih tiskanih črk še ni znal zapisati. Četrta naloga je od njega zahtevala smiselno dopolnjevanje luknjičastega besedila. Učenec je prav tako vadil branje z razumevanjem, saj je moral na manjkajočo črto zapisati smiselno besedo. Peta naloga je bila namenjena branju z razumevanjem. Dane povedi je moral urediti v smiselno zaporedje.
Najprej je prebral vse povedi, nato jih je poskusil urediti v pravilno zaporedje. Ugotovil je, da sta možni dve različici, in kot je razvidno iz rešenega gradiva (Priloga 5), je obe možnosti tudi zapisal. Kot je tudi sam ocenil, mu je bila ta naloga v največji izziv. Pri šesti nalogi je zopet dopolnjeval manjkajoče povedi, pri katerih je imel podanih več možnih odgovorov. Ta naloga je bila morda malo bolj motivacijska zanj, saj se je ob pravilnem odgovoru prikazal delček slike, na koncu pa, če je vse povedi ustrezno dopolnil, celotna slika. Sedma naloga je bila zabavnejša. Učenec mi je na začetku namreč povedal, da rad rešuje križanke. Tako sem
47
pripravila križanko, v kateri je vadil zapis besed. Pri tem je imel težavo pri zapisu besede klovn.
Mislil je, da se zapiše kloven, zato je trdil, da v križanki manjka kvadrat. Povedala sem mu, kateri je pravilen zapis te besede, prav tako pa sem mu to besedo in njen zapis prikazala tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zadnja naloga na tem učnem gradivu je bila namenjena branju. Učenec je besedilo bral tekoče, večkrat pa je izpustil piko. Ko je to naredil, sem ga opozorila. Na začetku sem mu tudi sama prebrala poved in tako ponazorila, da pri tem ločilu gremo z glasom navzdol. Predlagala sem mu, da naj vedno, ko vidi to ločilo, izgovori besedo pika. Tako bo pozoren, da bo upošteval to ločilo in se pri tem malo ustavil. Pri tem bralnem listu z upoštevanjem vejice učenec ni imel težav. Pri tem ločilu se je rahlo ustavil in z glasom šel navzgor.
Gradivo 2 (Priloga 6) je za začetek vsebovalo naloge, ki so bile zabavnejše. Učenec je pri prvi nalogi najprej poimenoval besede na slikah, na črte je zapisal manjkajoče črke v besedi, nato pa je te besede poiskal v mreži. Pri tem je utrjeval glaskovanje, zapis besed, vstavljanje manjkajočih črk v besedo. Pri drugi nalogi je zopet iz danih zlogov poskusil sestaviti čim več besed. Ker mu je ta naloga bila že znana, jo je tokrat reševal bolje. Našel je več besed, ki so bile večinoma dvozložne, in tudi eno štirizložno besedo. Pri samoevalvaciji tako tudi ni označil te naloge kot najslabše. Tretja naloga je bila zopet nekoliko zabavnejša za reševanje. Učenec je reševal rebuse, ki pa niso bili najlažji. Moral je zamenjati katero črko v besedi, katero izpustiti ali dodati. Pri tej nalogi je zelo užival in videti je bilo, da mu je zanimiva. Nalogo je reševal tako, da je najprej povedal, kaj je narisano na sličici, potem je zamenjal črki ali ju izpustil, nato pa je najprej na črte zapisal prvi del besede, nato pa še preostali del. Sledila je naloga glasnega branja. Učenec je bral odlomek iz knjige Alica v čudežni deželi. Pri tem sem ga opozorila, da naj poskusi brati interpretativno, in sicer tako, da oponaša določeno osebo, ko ta govori.
Prebrala sem mu tudi primer. Besedilo je prebral tekoče in razumljivo. Pri koncu prvega odstavka se je malo izgubil, zato je bilo pri branju nekaj premora. Nadaljevanje besedila je našel sam. Bral je interpretativno, spreminjal glasove različnih oseb in se vživel v branje. Na začetku ni upošteval klicaja, na kar sem ga večkrat opozorila in mu tudi na primeru pokazala, kako gremo z glasom navzgor, ko je na koncu povedi klicaj. Učenec je pri branju upošteval tudi vezavo predloga z besedo, ni pa upošteval vejic, zato sem ga zopet opozorila na upoštevanje le-teh. Pri peti nalogi je moral učenec poiskati čim več besed, ki se začnejo na dani zlog. Ta naloga je bila zanj kar zahtevna, saj je večinoma iskal besede, ki se začnejo na ti dve črki in ne na dani zlog, zato sem jo prilagodila in mu dovolila, da jo je rešil tako, da je iskal besedo, ki se začne na črki in ne na zlog. Pri nekaterih začetkih ni imel veliko idej, zato sem ga opomnila, da lahko doda tudi imena. Pri samoevalviranju je to nalogo označil kot nalogo, ki jo je reševal najslabše. Pri šesti nalogi je uril branje z razumevanjem. Dano poved je moral postaviti k ustrezni sličici, nato pa še sličice s povedmi razvrstiti v pravilno zaporedje.
48
To nalogo je rešil zelo dobro in povsem samostojno. Pri sedmi nalogi je moral prebrati dane povedi in ugotoviti, katera beseda v povedi je napačno zapisana. Napačna je bila le ena črka.
Ta naloga je bila učencu zabavna, saj so mu bile »nesmiselne besede« smešne. Prav tako je pri skoraj vseh povedih ugotovil, kaj je narobe. Težave je imel pri drugi povedi, ker mu je bil glagol brli neznan. Želel je popraviti besedo lučka, a mu ni uspelo, da bi zamenjal zgolj eno črko v besedi. Tako sem mu pomagala in povedala, katera beseda je napačna. Tudi po tem ni vedel, kako bi besedo spremenil, zato sem mu rešitev povedala, skupaj pa sva pogledala v Slovar slovenskega knjižnega jezika, kaj ta beseda pomeni.
Po rešenem drugem gradivu je učenec dobil gradivo za utrjevanje malih tiskanih črk (Priloga 8, Priloga 9, Priloga 10). Ob tem gradivu je prirejal male tiskane črke velikim tiskanim črkam in obratno, prepoznaval je male tiskane črke in zapis le-teh. Vaje sva reševala na skupnih srečanjih.
Pri tretjem gradivu (Priloga 11) je moral učenec na začetku iz danih besed sestaviti dve smiselni povedi in ju zapisati na črte. Pisal je z velikimi tiskanimi črkami. Pri drugi nalogi je iskal besede z enakim pomenom. Razložila sem mu, kaj to pomeni, in mu podala primer. Naloga mu je bila zelo všeč, na koncu je tudi sam podal nekaj sopomenk. Pri tretji nalogi je moral v besedi zamenjati le eno črko, da je smučarja pripeljal do cilja. Ta naloga mu je bila najzanimivejša. Četrta naloga je bila zopet vaja iskanja besed, ki se začnejo na dani sklop črk.
Pri peti nalogi je učenec uril interpretativno branje. Pred začetkom sem ga opozorila, da naj vsakič, ko vidi vejico, na hitro malo vdihne, da bo tako upošteval ločilo in naredil malo premora.
Na začetku je upošteval moj nasvet, potem pa je na to že pozabil, zato sem ga še nekajkrat opomnila. Pri tem besedilu je imel nekaj težav z branjem imen Glili in Glal, zato se mu je pri tem malo zataknilo. Bral je interpretativno, upošteval je piko, klicaje in vprašaje, predloge pa je vezal z naslednjo besedo. Pri šesti nalogi je reševal rebuse. Pri tem ni imel težav, reševal jih je na podoben način kot v prejšnjem gradivu. Po pogovoru z učencem sem ugotovila, da so mu takšne naloge všeč. Sedma naloga je bila namenjena pisanju in razvijanju domišljije.
Učenec je imel podan začetek zgodbe, sam pa je potem moral napisati še nadaljevanje. To nalogo je rešil brez mojega vodenja. Pričakovala sem, da bo uporabil več domišljije in zapisal daljše nadaljevanje. Kot je razvidno iz Priloge 12, pa je napisal le dve povedi, in sicer z velikimi tiskanimi črkami, upošteval pa je piko.
Ker je učenec večino ciljev že dosegel, sem se odločila, da pred pripravo zadnjega gradiva (Priloga 13) učenca in njegove starše vprašam, katere izmed nalog iz prejšnjih gradiv so mu bile zanimive. Gradivo sem tako oblikovala glede na njegovo zanimanje in želje. Pri prvi nalogi je moral poiskati narobe zapisano besedo in ji zamenjati črko, da je beseda postala smiselna.
Pri tej nalogi ni imel težav. Pri drugi nalogi je rešil križanko, ki pa je bila zahtevnejša od prve,
49
ki jo je reševal. Pri tej sem dodala dve različni smeri, v katerih je moral zapisovati rešitve, prav tako pa je namesto sličice bil dan opis določene živali. Učenec je imel težave le pri naslednji povedi: Konju podobna žival, ki je trmasta. Ni vedel, za katero žival gre, zato sem ga s pomočjo vodila do rešitve. Zadnja naloga je bila naloga branja. Učenec je besedilo, zapisano z malimi tiskanimi črkami, bral tekoče in razumljivo. Bral je interpretativno in večinoma upošteval vsa ločila (nekajkrat je izpustil vejico).
Preglednica 16: Končno stanje učenca, ki že zna brati in pisati male tiskane črke